Leto 1889. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos LIX. — Izdan in razposlan dne 5. novembra 1889. 196. Ukaz skupnega ministerstva od 20. oktobra 1889, s katerim se izdaje nov propis o uniformovanji c. kr. državnih uradnikov. Na podlagi Najvišega pooblastila od 15. oktobra 1889 izdaje se naslednji propis o uniformo-vanji c. kr. državnih uradnikov. Splošna določila. §. 1. Vsak dejanski (aktivni) državni uradnik Je dolžan, svojemu činovnemu razredu ustrezno Propisano uniformo nositi ob slovesnih prilikah, ob službenih predstavah in v vnanji vršilni službi, sled-nj>č v uradu ob vseh urökih (postavljenih dnéh) in izpisanih obravnavah sè strankami, in pa sploh v vršilni službi občujoč sè strankami. Natančnejo Uredbo dolžnosti nositi uniformo v službi za uraduje različnih osrednjih oblastev prihranja se do-ličnini osrednjim oblastvom. Zunaj službe ima dejanski c. kr. državni uradnik vedno pravico nositi uniformo. G. kr. dejanskim državnim uradnikom, katerim Je Podeljen naslov višega čina, dovoljeno je nositi temu naslovu ustrezno uniformo. Nedejanski in pa taki državni uradniki, katerim se je o njih prostovoljnem izstopu iz državne službe izrecno dovolilo, še dalje imeti naslov državnega uradnika, naposled take osebe, katerim se je podelil naslov in značaj državnega uradnika, imajo pravico o slovesnih prilikah nositi ustrezno uniformo. Druge osebe, katerim se je podelil samo naslov državnega uradnika, nimajo pravice nositi uniforme državnih uradnikov. Izjemno more to pravico višjim uradnikom javnih občilnih zavodov (železniških in paroplovstve-nih podjetij) za njihovo osebo dovoliti trgovinski minister. §. 2. Uniforma državnih uradnikov se nosi po štirih kategorijah. Uvrščuje se v té kategorije tako-le : Prva kategorija. Prvi stopenj. Ministerski prvosednik. Drugi stopenj. Ministri, prvi prvosednik vrhovnega sodnega dvora, prvosednik vrhovnega računskega dvora, prvosednik državnega sodišča, prvosednik upravno-sodnega dvora. Druga kategorija. Prvi stopenj. Uradnikom tretjega činovnega razr., drugi „ „ četrtega tretji » , petega „ , 92 Tretja kategorija. Prvi stopenj. Uradnikom šestega činovnega razr., drugi „ , sedmega tretji „ , osmega Četrta kategorija. Prvi stopenj. Uradnikom devetega činovnega razr., drugi „ „ desetega „ „ tretji „ „ enajstega kakor zapriseženim konceptnim praktikantom in avskultantom, ne še uvrščenim v činoven razred. §. 3. Za uradnike prvih treh kategorij se uvaja razen službene uniforme tudi posebna pražnja (slovesna) uniforma. Kako je uradnikom četrte kategorije prihajati v pražni obleki, določa se v §u 27. §. 4. Pražnjo uniformo je nositi: Ko se pride na Najviše dvorovanje, ob vzpre-jemu Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva in udov Najvišje cesarske rodbine; razen tega ob službenih predstavah, ob napovedanih uradnih vizi-tacijah in pohodih (obiskih) visokih dostojanstvenikov in ob drugih oficijalnih prilikah, za katere se to izrecno ukazuje. Sicer se nosi vedno samo službena uniforma. §. 5. Da se ločijo različni službeni oddelki, ustanavljajo se za uniforemski vratnik in za vzleke, oziroma za obrobke (passe-poil) na uniformi in za paroli na plaščevem vratniku, naslednje barve: Ministerskemu prvosedniku in ministrom se priodkazuje svetlo-rudeča barva. V ostalem znači; Temno-zeleno: uradnike v ministerskega sveta pisarni, državnega sodišča, upravo-sodnega dvora in vrhovno-računskega dvora. Pompadour: uradnike ministerstva notranjih stvari in ministerstva za deželno bran. Vijolno-modro: uradnike pravosodnega ministerstva. Svetlo-zeleno: uradnike finančnega ministers tva. Plavično-modro: uradnike ministerstva za bogočastje in uk. Pomarančno-rumeno: uradnike trgovin- skega ministerstva. Temno-rujavo: uradnike poljedelskega ministerstva. §. 6. Pri posameznih oblastvih nosijo uradniki barvo osrednjega oblastva, kateremu pripadajo. §. 7. Najpozneje ko preteče tisto koledarsko leto, ki pride prvo po izdaji tega ukaza, morajo uradniki, na katere se uporablja ta propis, preskrbljeni biti z ustreznimi uniformami. Dotlé se dopušča še nositi dosedaj propisane uniforme. Vendar je uradnikom tudi dano na voljo, že od tistega časa, ko se izda ta ukaz, začenši nositi novo uniformo. §. 8. Da si bode laže omisliti propisane uniforme, ukrenejo resortna ministerstva primerne na-redbe, kako si družno omisliti propisane uniformo-vine proti plačevanju po obrokih. Načelniki posameznih uradov so dolžni skrbeti za to, da podstoječi jim uradniki, kolikor jih zadeva v §u 1. tega ukaza ustanovljena zaveznost, imajo propisano uniformo v dobrem stanji, kakoršno ustreza uradni dostojnosti, ter jo nosijo o vseh prepisanih prilikah. §. 9. Državni uradnik pozdravlja v uniformi, salutujoč po vojaški. Državni uradniki so dolžni, če so v uniformi in se snidejo ali srečajo, pozdraviti se vzajemno; s častnim pozdravom naj začne poddani ali v činu niže stoječi uradnik. §. 10. Vsi dosedaj za c. kr. državne uradnike razglašeni prepisi o uniformovanji, izjemši rudarskim in gozdarskim uradnikom in po uradnikom uniformovanega varnostnega in fmančnostražnega krdela in slednjič uradnikom zvršujoče pristaniške in morsko-zdravstvene službe izdane posebne sem mereče prepise, izgubé z dnem, ko se razglasi ta ukaz, svojo moč. II. Opis uniforme uradnikom. A. Službena uniforma. §.11. Uniforemska suknja (vzorec 1) je iz v‘i. temno-zelenega sukna z ležečim vratnikom in vzleki iz enakega sukna z gladko črno podlako iz svile ali ovčje volne. Život ima dva prsna dela (sprednja dela), ki sta sè stranskimi kosi zvezana s hrblnim delom, sestavljenim iz dveh delov. Prsna dela, katera sredi prsi ležita drug čez drugega in delata dva gori regljata izloga (renvers), imata vsak eno vrsto po sedem, enoliko med seboj oddaljenih pozlačenih gumbov, na katerih je vtisnen '“rec cesarski dvojni orel (vzorec 2) in njim ustrezno poleg izlogovega roba sedem gumbnic. metra (vzorec 9) v promeru in so v srebru vezene ali iz stisnenega srebra. Vzorec 9 Gorenji gumb je postavljen za 3 centimetre pod vratnikovim nastavkom in 12 centimetrov od izlogovega roba, spodnji na pasnem šivu 9 centimetrov od izlogovega roba. V pödlaki levega prsnega déla je vstavljen žep, 15 centimetrov širok. Škrica sta podaljšanje života čez gorenji stegni tako, da sezata po dolgem notri do konca iztegne-nega srednjega prsta, ko roki naravno doli visita, in proti spodaj razširjena, spredaj v širokosti izlo-govih delov in zadaj v spodnji širokosti hrbtnega dela ležita drug čez druzega. Na zadnjem delu obéh škricev, in to v črti obéh hrbtnih šivov, je po ena navpična guba in v leti žep, ki je pokrit s troroglja-tiffl, oziroma dvojno zaokroženim zaklopcem. Na teh zaklopcih so po trije pozlačeni orlasti gumbi, jztned katerih naj se namesti po eden na gorenjem in dolenjem konci, in eden v sredi zaklopca. Najspodnji stopenj v treh poslednjih kategorijah oznamenja se z eno rožico, drugi višji z dvema, najvišji s tremi rožicami. §. 13. Telovnik (vestija) (vzorec 10) iz enakega temno-zelenega sukna, kakor uniforemska suknja, s hrbtnim delom iz črnega kanavasa, iz-krojen je spredaj od vratü doli proti prsom 10 centimetrov globoko in se zapenja sè sedmémi na sprednjem robu desnega prsnega dela nameščenimi malimi pozlačenimi orlasiimi gumbi. Oba prsna dela sta na sprednjem, dolenjem oglu pošev pristrižena in imata na vnanji strani po en vodoraven žep, katerega ustje je opremljeno sè sukneno lestvico, dva centimetra široko. Hrbtni del je na sredi '7 centimetrov dolgo razklan in ima pasno spono in zapenec (kopčo). Vzorec 10. Rokava imata 9 centimetrov širok vzlek iz enakega sukna. Ob šivu med rokavom in vzlekom teče suknen passe-poil tiste barve, katerega je °srednje oblastvo (resori), ki mu pripada dotični Uradnik. Na vzlekih je namestiti poleg šiva zadaj v«ot6o Pri zapestni kosti dva mala pozlačena orlasta *• gumba (vzorec 3), Poleti se smejo nositi beli telovniki gori povedanega kroja s propisanimi orlastimi gumbi. §. 14. Hlače, za vse kategorije enake, so iz tako imenovanega novosivega sukna, spredaj z raz-porcem, spodaj zaprte, in imajo na obéh stranéh po en žep, ki se zapenja. v*°r6c 4. 5. Vzorec e. Ioreo Vratnik ima podlako iz enakega sukna in je krojen tako,’ da je, obrnen, zadaj na sredi in na °beh prednjih, pravokotnih oglih poleg okrajkovih delov 4 centimetre širok. §. 12. Za odliko so v prvi kategoriji zlato-Vezeni naramniki na svetlo-rudečem ospodji po vzorci 4., kateri imajo na svojem gorenjem zaokroženem konci po eno gumbnico in majben pozlačen °rlast gumb, ter naj se na obeh stranéh med roka-vovim šivom in suknje vratnikom našijejo tako, da Uodo vodoravno nad ramnim šivom. Drugi in tretji kategoriji se določajo za odliko pletenine iz druga poleg druge ležečih črno in rumeno pletenih zlatih Vrvic (in to v 2. kategoriji iz 4 [vzorec 5] in v kategoriji iz 2 [vzorec 6] zlatih vrvic narejene); tednjič četrti kategoriji dve premo druga poleg ruge ležeči na svojem gorenjem konci stikajoči se 2 malim orlastim gumbom opravljeni zlati vrvci \ 2orec 7), katere je, prav tako, kakor naramnike Pn prvi kategoriji namestiti na obojestranskih Čin (stopnje) v posameznih kategorijah, iz-vzemši prvo, pri kateri se čin ne oznamenja, kažejo ice, katere je namestiti na naramnih vrvicah. Té lee imajo za drugo kategorije 2-5 centimetra (vzorec 8.), za tretjo in četrto kategorije 1'7 centi- Poleti se morejo nositi hlače iz lahke drapo-bojne tvarine. Ali bele hlače nositi ni dopuščeno. §.15. Kapa (vzorec 11) je iz temno-zelenega sukna po kroji in obliki oficirskim kapam podobna, na svojem spodnjem robu s črno in zlato pleteno vrvico in spredaj gori nad obodcem (senčnikom) z orlasto rožico s petljo (zanko) vred in malim pozlačenim orlastim gumbom opravljena. Podbrad-nik ima pozlačeno sponko in se pritrja z dvema malima pozlačenima orlastima gumboma gori nad konci senčnika (ščita). §. 16. Za obstransko orožje (bedrinico) je sablja po vzorci 12. Ona sestoji iz ploče, rokovišča in toka. Ploča (klinja) iz jekla, je zmerno zakrivljena, 73 centimetrov dolga, pri rokovišči 2-4 centimetra široka, od osti počenši 23 dolga dvorezna, od tod počenši notri do 2-5 centimetra pod ročajem eno-rezna in na obéh stranéh proti hrbtu obočeno brušena. Največa debelina hrbtova je 06 centimetra. Rokovišče (držalo), 14 centimetrov dolgo, sestoji iz koša (rokobrana), glavice in ročajnika iz pozlačene kovine; dalje iz lesenega ročaja, ki je z ribjo kožo prevlečen in s pozlačeno žico povezan. Vzoreo 11. Vzorec 12. 92* V*orec 13. V*orec 14. Ti deli so sestavljeni na pločni peti in gori na glavici pritrjeni sè zaglavnikom (prinetnim gumbom) iz pozlačene kovine. Koš dela na pločnem nastavku okrogel branik, kateri je na svojem spodnjem širjem delu v brambo pesti obokan, in locânj (oböd) ki seza kakor lok kvišku do pod gumba na glavici. Branik, ki je na svoji vnanji strani, 3'5 centimetra, na notranji 2-5 centimetra širok in pa locânj sta okrašena z arabeskami plastično cizelovanimi in luknjičastimi. Med temi arabeskami je na spodnjem, širjem delu locanja vpodobljen c. kr. dvojni orel. Branik in locanj sta na obéh krajih obrobljena vsak z on okroglico, ki se konč& na zadnjem konci branikovem z doli upognenim plastičnim in cizelovanim gumbom. Glavica je okrašena z lavoriko in arabeskami takisto plastično-cizelovanimi in luknja pri peti okrepljena sè zaglavnikom (rožico, okrašeno z arabeskami), da drži pločo v rokovišči. Tok (nožnica) po obmerih in obliki ploče iz mehkega lesa narejen in na vnanji strani s počrnjenim konjskim usnjem prevlečen je gori opravljen z ustnikom in spono (žabico), 11 centimetrov pod le-tö z oprto in kolačem ter spodaj z nakončnikom, vse to iz pozlačene kovine. Ustnik je na vnanji strani okrašen sè začetnicami Najvišjega imena in cesarsko krono, nosač in nakončnik z arabeskami v zvišenem, stisnenem delu. Spona (žabica) je 6 centimetrov pod grlom ustnikovim, na ploskvi proti životu obrneni, kolač na desni strani nosača pritrjen in nakončnik na spodnjem kraji opravljen z vlačnico. Sabljo je v službi vselej nositi z uniformo, odložiti se smé samo v notranji pisarnični službi. §. 17. Pripasač (vzorec 13) sestoji iz opaska iz rujavega svetlega usnja, obeh pasov nosačev iz rudečega safijanskega usnja in njijinih kosov zapone. Izmed pasov nosačev je sprednji 29 centimetrov, zadnji 46 centimetrov dolg. Oba sta 2-8 centimetra široka in na svoji vnanji strani obložena z 2'3 centimetra širokim, zlatim, na sredi s črno nitjo prepletenim pascem in na svojem spodnjem konci, kjer se nahajajo kosi zapon, da se more pritrditi sablja, zašpičena. Na njem je nameščena 13 centimetrov dolga verižica s kljuko, da se more više obesiti sablja. Pripasač je pod uniforemsko suknjo, oziroma telovnikom, opasati tako, da sprednji pas nosač visi ob levem gornjem stegnu. §. 18. Uniforemski plašč (vzorec 14) je iz temno-zelenega sukna in tako dolg, da bode život od vratü do 10— 12 centimetrov pod kolenom popol- noma pokrit, in ima dve vrsti velikih pozlačenih orlastih gumbov, 6 v vsaki vrsti. Vratnik je iz črnega žameta ter se lahko pri-vihne in zavihne ; podlako ima iz enakega sukna, kakor plašč, in je na obeh oglih zaokrožen. Na vnanji strani zavihanega (položenega) dela vratnikovega je na sprednjem robu na sredi nameščen po en našev („paroli“) iz žameta tiste barve, kakoršne je dotično osrednje oblastvo (§. 5) z malim pozlačenim orlastim gumbom, na gorenjem v««1*1 konci teh ,paroli“ (vzorec 15). Spredaj na nastavnem šivu vratnika je nameščena plaščeva petlja (zanka) iz temno-zelene ovčje volne, in to na desni klinček, na levi zadrga, in nastavna konca sta pokrita vsak z eno rožico, narejeno iz enake tvarine. V kolkovi višini se nahaja 6 centimetrov široka, 37 centimetrov dolga skoba, opravljena z dvema enakima orlastima gumboma in dvema gumbnicama, V višini skobe spojnice je zunaj na obeh stranéh nameščen po en žep z oslečem pokrit in na levi prsni strani znotraj odprt žep. Uniforemski plašč se nosi o mrzlem in neugodnem vremenu, in pa na potovanji čez uniforemsko suknjo. §, 19. Za uniforemsko zavratnico (kravato) se nosijo črne svilene ali atlasove voze (vratnice), 2 — 3 centimetre široke v obliki petlje. §. 20. Rokavice so iz belega [pralnega usnija. §.21. Z uniformo je nositi samo in edino belo perilo. §. 22. Nositi tako imenovane uniforemske „bluze“, kakor tudi posamezne uniforemske kose je prepovedano. B. Pražnja uniforma. §. 23. Pražnje (gala) uniforme suknja (vzo- ^ rec 16) je za vse uradnike tistih kategorij, za katere i«. je propisana posebna pražnja uniforma, iz temnozelenega sukna sè stoječim vratnikom in vzleki iz žameta v barvi tistega osrednjega oblastva, kateremu pripada dotični uradnik. Visok bodi stoječi vratnik enakomerno 4 centimetre, in rokavovi vzleki enakomerno 7 centimetrov. Konca vratnikova sta po prekolnici zmerno zaokrožena. Život uniforeinske suknje seza doli do kolkov ‘D se zapenja z dvema vrstama gumbov, vsaka vrsta po osem pozlačenih orlastih gumbov. Škrica, na svojih sprednjih delih v poprečnici za 5-2 centimetra zmerno zaokrožena, sezata do 8 centimetrov nad kolenom. V vsaki izmed škricovih gub zadaj sta nameščena navpično krojena žepa, katera krijeta tro-oglati z dvema orlastima gumboma obšiti lestvici. Rokava sta za pestjo odprta in opravljena z malim orlastim gumbom, da se zapenjata. Podlako ima suknja temno-zeleno in ob vseh krajih gré obrobek (passe-poil) iz sukna tiste barve, kakor vzlek. v*°rec §. 24. Vratnik in vzleka prve kategorije imajo zlato vezenje po vzorci 17, kateremu se širjava Ustanavlja pri vratniku na 3-5 centimetra, pri vzle-kih na 5'5 centimetra. Druga in tretja kategorija dobita zlate obšive (Pasce) enakega vzorca, toda različne širokosli, ka-jVïofe» ,era iznaša v drugi kategoriji za vratnik 3'3 centi-" >9. metra in za vzleke 5-3 centimetra (vzorca 18 v*>fec 'n 19), v tretji kategoriji za vratnik in vzleke 2o- enakomerno 3-3 centimetra (vzorec 20). §. 28. Klobuk (vzorca 22 in 23) je iz črne Vz.orca svilene klobučine, sestoji iz okrogle kape in krajcev er ima podbradnico. Srednja navpična višina kape znaša 11 centimetrov. Krajci so na obeh stranéh kape, in to na desni 14-5 centimetrov visoko in na levi strani 16 centimetrov visoko kvišku zavihani ter delajo spred in zad 6-7 centimetrov široka, zmerno vznesena konca, ki merita v svoji srednji dolgosti po 10 centimetrov od glavne otline. Krajci so obrobljeni s 3'5 centimetra širokim, črnim povodičenim svilenim trakom, ki je tako našit, da so 3 centimetri njegove širjave proti vnanji strani krajcev položeni. Vrhu tega je ob notranji strani krajcev nameščeno v prvi kategoriji belo, v drugi in tretji črno nojevo perje. Na vnanji strani desnega krajca, in to na sredi, ima klobuk črno petljo (kokardo). Nad to petljo z uniforemskim gumbom pritrjena klobukova zanka je narejena v treh prvih kategorijah iz šest vrst zlatih buljonov, katerih dva srednja sta spletena, in v četrti kategoriji iz 2 6 centimetra široke zlate preme (porte). §. 25. (lin (stopnje) v posameznih kategorijah, 'zvzernši prvo, v kateri se čin ne oznamenja, ozna-•nenja se z rožicami po vzorci 9 na sprednjih kon-c'h vratnika. Najspodnji stopenj v drugi in tretji kategoriji Se naznanja z eno rožico, višji za njim z dvema, naj-v‘Šji s tremi rožicami. §. 26. Pražnje hlače so iz enakega temno-zele-nega sukna, kakor pražnja uniforemska suknja brez ubrobca, spredaj z razporo, spodaj zaprte, s podvezama in imajo na obeh straneh po en žep, ki se ZaPenja. V obeh klobukovih oglih ležita roži iz zlatih buljonov, sè srednjim ščitom iz črnega žameta, na katerem je v zlatu vezen cesarski dvojni orel. §, 29. Uniforemska ovratnica (kravata) je iz črne gladke sviline in bodi opravljena z belo vratno progo, narejeno z vloženo, čez gorenji rob ovratnice molečo, 3 centimetra debelo krožno vrvico. §. 30. Za stransko orožje, uniforemski plašč, rokavice in perilo veljajo isti propisi, kakor pri službeni uniformi. C. Žalovalni znaki. One so v prvih treh kategorijah na vnanjih stranskih šivih opravljene sè zlatimi pasci, in to Prvi kategoriji sè zlatim pascem 5-3 centimetra "okrni (vzorec 19), v drugi kategoriji z dvema po Vtnrt,, 21. ° centimetra širokima, zlatima pascema, 1 Cl 3 centimetre široka žametova proga, u>ve, kakor so vzleki (vzorec 21), v tretji kate ^ o centimetra širokim zlatim pascem (vzorei §.31. Državni uradniki so dolžni udeleževati se dvornega žalovanja in morajo soglasno s propisi za c. in kr. vojstvo nositi žalovalne znake v prvem in drugem razredu dvornega žalovanja vselej, kader so v uniformi, v tretjem razredu samo, če se nosi žal za kakega uda Najvišje cesarske rodbine, v službi in zunaj službe; v ostalih slučajih tretjega razreda pa samo zunaj službe. §• 27. Uradniki četrte kategorije prihajajo Plaznično v zapeti suknji, propisani za službeno ""dormo, in novo-sivih hlačah, z uniforemskim klo-0Bl> opisanem v naslednjem paragrafu. §. 32. Žalovalne znake je nositi po dveh sto-pnjih tako-le: Za prvi žalovalni razred obsezajoč prvo dobo prvega žalovalnega razreda, črno tenčico (flor), 8 centimetrov v širjavi po sredi nadlekta, a brez zanke, dalje povlako iz tenčičnega trakii čez klobukovo petljo in rokovišče sablje s tenčico obvito. Za drugi žalovalni stopenj, obsezajoč drugo dobo prvega in vseh ostalih žalovalnih razredov, flor nad komolcem po propisu. katero izide od slučaja do slučaja, ali pa po raz glasu v uradnem delu Dunajskega časnika (»Wie ner Zeitung“) ali dotičnega deželnega časnika. Taaffe s. r. Falkenhayn s. r. Praždk s. r. Welsersheimb s. r. §. 33. Kar se tiče razredov in trajanja dvorne žali same, dolžna so oblastva in posamezni državni uradniki ravnati se po napovedi najvišjega dvor-ništva Njegovega ces. in kralj, apostol. Veličanstva, Dunajewski s. r. Gautsch s. r. Bacquehem s. r. Schönhorn s. r. Zaleski s. r. Vzorec 1. Od spredaj.) Vzorec 1. (Od zadaj.) Vzorec 4. Vzorec 5. Vzorec C. Vzorec 7. v*orec 8 in 9. Vzorec 10. (Slov< eoi«ch.) Vzorec 11 a. (Od spredaj.) Vzorec 11 1». (Od strani.) - ' z1"' f ' ' Vzorec 121). Vzorec 12 c. Vzorec 12 d. Vzorec 13. Vzorec 14. (Od spredaj.) Vzorec 14. (Od zadaj.) Vzorec 1». ; Vzorec 16. (Od zadaj.) Vzorec 16. (Od spredaj.) Vzorec 17 a. Vzorec 17 b. Vzorec 18. Vzorec 19. Vzorec 20. Vzorec 21. Vzorec 22. (Od spredaj.) Vzorec 22. (Od strani.) Vzorec 23. (Od spredaj.) Vzorec 23. (Od strani.)