Poštnina oiacana v 9otovin» Leto L VII* V UubHpnf. v nedelio. dne 19 mala 1929	St. 113
St. 3 Olr
Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 25 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeljslca Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din. za Inozemstvo 140 D
S ledensko prilogo »IluslriraLiii Slovenec«
Cene oglasov l stolp, petll-vrsla mali oglasi po l'SO In 2 D, veCfl oglasi nad 45 mm vlilne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din. V uredniškem delu vrstica po lO Din □ Pri večjem □ naroČilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKo Iri dneva po proznlhu
Uredništvo /e v Kopllaricvt ulic 1 št. 6/I1J Rokopisi se ne vrača/o, nelranklrana pisma se ne spre/emafo Uredništva . telefon S t. 2050. upravništvo SI. 232S '
Iniormaiiven list za slovenski narod
Uprava je vli-opllar/cvl ul.Si.ti Čekovni račun: C/ubl/ana štev. 10.tiso ln 10.349 :<■ InsGialc, Saralevošt.75ti3, Zagreb St. 39.011, Urana In Vunal št. 24.797
Katoliška akci$a
V zadnji številki »Časac je objavil dr. S1 a v i c daljšo sistematično razpravo o katoliški akciji. Pij XI., papež kat. akcije, je razširil smisel za kat. akcijo po vsem katoliškem svetu. Povsod se katoličani trudijo, da bi na ta providencialni način, po katoliški akciji pripomogli katoliški ideji do veljave. Povsod pa še pojem katoliške akcije ni jasen. Tudi pri nas so bila mnenja različna. Ta razprava nam temeljito pojasni bistvo in ustroj kat. akcije, in kdor bo hotel govoriti ali pisati o katoliški akciji, ne bo mogel mimo te programatične razprave.
Katoliška akcija ni samo ideja, ampak, kakor že ime kaže, delo za katoliško idejo. Tudi ni samo privatno delo za katoliško idejo, ampak organizirano delo. Katoliška akcija je pač to, kakor jo pojmuje papež, ki jo želi in širi. Po njegovem pojmovanju je katoliška akcija »zveza katoliških sil, ki so organizirane za krepitev, širjenje, udejstvovanje in obrambo katoliških načel v zasebnem, družinskem in socialnem življenju.«
Ta organizacija je lahko na različne načine izvedena. Na svoj način je upeljana organizacija katoliške akcije v Italiji. Dobrodošla je v »Časovi . razpravi podrobna analiza te italijanske organizacije. V Italiji so pred leti uvajali enake organizacije, kakršne so še zdaj na Nemškem. Vse kat. vzgojno-prosvetne organizacije v Italiji pa so si dale 1. 1923 nova pravila, nove poslovnike kot lastne organizacije katoliške akcije.
Kdor hoče vedeti, ka j je ;>katoliška akcija«, mora torej poznati ves ustroj italijanske katoliške akcije, ki je podrobno in enotno izpeljana po vsej Italiji, in tudi povsod z večjim ali manjšim uspehom deluje. Da praksa za idealom tuintam zaostaja, je umljivo.
Nekaj časa se je mislilo, kakor da bi Pij XI. želel, da bi se po vseh katoliških deželah ustanovile organizacije po italijanskih pravilih in poslovnikih. V nekaterih deželah so to tudi izvršili, zlasti tam, kjer ni bilo prej posebnih katoliških organizacij. V drugih deželah pa so pustili stare katoliške organizacije, ki so tudi imele katoliško vzgojo in prosveto v programu, njeni usodi, in so poleg teh ustanovili novo organizacijo po italijanskih pravilih kat. akcije, h kateri so ponekod, kakor na Češkem, privzeli, oziroma včlanili tudi stare kat. organizacije.
Tretji način pa je v tem, da se, kakor v Avstriji, katoliška akcija nasloni na stare kat. organizacije ter se ustanove za škofijo in župnijo le novi centralni odbori kat. akcije, ki skrbe za to, da se vse delo kat. akcije na nekak način izvrši. Ako gre to po starih organizacijah, se to zgodi po njih, če te ne morejo ali jih ni, pa se izvrši to delo po centralnih odborih ali prostovoljcih ali pa na novo ustanovljenih odsekih ali skupinah. Ta način se uvaja tudi v Sloveniji. Po pojasnilih kardinala Faulhaberja, nuncija Pacellija in samega sv. očeta je ta način mogoč.
Po teh avktoritativnih izjavah je namreč gledati predvsem na bistvo kat. akcije, ki je apostolat laikov, sodelovanje laikov pri širjenju kraljestva božjega pod vodstvom cerkvene hierarhije ali naravnost v svetu delujoča katoliška cerkev«. Misli tej definiciji so globoko utemeljene v sv. pismu in v ustroju katoliške cerkve, kar nam razprava na podlagi mističnega telesa Kristusovega izčrpno razkaže in pojasni.
Po tej utemeljitvi se nam pokaže, katere organizacije delujejo ali bi mogle delovati v smislu katoliške akcije v Sloveniji. H koncu pa je pojasnjen načrt, kako želita ljubljanska in mariborska škofija uvesti katoliško akcijo in kako jc zamišljeno razmerje med novimi ustanovitvami škofijskih in župnijskih svetov ter starimi katoliškimi organizacijami, ki bi se pridružile h katoliški akciji. Pri vsem tem pa izzveni poudarek, da je katoliška akcija ogenj božje ljubezni, ki mora goreti in plamteti najprej v laslnih srcih katoliških akcijonašev, ker šele potem more svetiti tudi drugim in jih ogrevati za Boga, Kristusa in njegovo cerkev. Katoliška akcija je tisti ogenj, o katerem govori Kristus: Prišel sem, da ogenj vržem na zemljo, in kako želim, da bi se že vnek (LK 12, 49).
Sv. Oee sprejeI hmaiske romarje
Sprejeli v svečani avdienci — Krasen govor nadškofa dr. Bauerja
Papežev nagovor na romar:e
Rim, 18. maja. (Tel. Slov.«) Popoldne je sv. Oče sprejel v svečani avdienci v Vatikanu hrvatske romarje, ki so prišli pod vodstvom zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. Z dr. Bauerjem so tudi škofje dr. A k š a -movič, dr. Njarady, apostolski administrator in škof B u d a n o v i č , škof dr. Al. M i š i č , dr. Jeronim M 11 e t a , Mihovil P u š i č in novo imenovani dubrovniški škof dr. Josip C a r e v i č. Z romarji na čelu je bil sprejet tudi papeški nuncij msgr. Hermene-gildo Pelegrinetti. Ko je sv. Oče stopil v dvorano, so ga romarji pozdravili s frene-ličnim ploskanjem, ki je trajalo več minut. Nato se je Nj. Svetlost pozdravil s hrvatskimi škofi in sedel.
Zagrebški nadškof Bauer jc imel nato dolg govor, v katerem jc naglasil udanost hrvatskih in Ep! oh jugoslovanskih katoličanov nasproti sv. Stolici. Posebno je poudarjal, da jc bila zgodovina naše domovine na poseben način zvezana s sv. Stolico. Hrvatje, so vedno visoko cenili vpliv sv, Stolice nfi svoje narodno življenje, predvsem na svojo krščansko kulturo. Nikdar sc niso Hrvati niti za korak umaknili od slavnih tradicij svojega naroda in so vedno ostali v takih odnošajih nasproti sv. Stolici.
V nadaljnjem je nadškof naštel dela katoliške akcije. Posebno je naglasil, da je zadnja ::la hrvatska katoilška akcija vedno boli •p' ' >b!jevala krščansko življenje pri Hrvatih. Maviasil je, da je nedavno zagledal katoliški dnevnik življenje. Veliko pozornost se jc posvetila izobrazbi duhovništva in njihovim vzgojnim ustanovam. Nadškod dr. Bauer je svoj govor končal:
Naj Tvoja Svetost preživi še mnogo let v mladeniški jakosti. Naj se pri Tvoji Svetosti pomnožita milost in mir! Naj Tvoja Svetost doseže venec večne slave!«
Po govoru nadškofa Bauerja je imel sveti Oče nagevor na romarje.
dienca škofov
Rim, 18. maja. (Tel. Slov.«) Danes dopoldne so bili jugoslovanski škofje pri sv. ' rotn Piju XI. v posebni avdienci. S škofi je bil obenVsni sprejet papeški nuncij na belgraj-skem dvoru msgr. Hermenegildo Pellegrinet-ti. Škofje so razpravljali z Nj. Svetostjo o ureditvi položaja katoliške cerkve v Jugoslaviji s posebnim ozirom na bližajoča se pogajanja med kraljevino SHS in Vatikanom o kon-kordatu
Pred otvoritvHo konference male antante
Belgrad, 18. maja (Tel. Slov.«) Davi so i prispeli v Belgrad češk. kovaški delegati za | tiskovno malo antunto, ki jih je od meje do Belgrada spremljal urednik Slovenca« gesp Viktor S c h v/ c i g e r. Na kolodvoru so delegacijo sprejeli številni belgrajski časnikarji, j ravnatelj osrednjega tiskovnega urada gosp. Marjan ovič, v imenu zunanjega mini- i strstva ravnatelj tiskovnega oddelka "v zunanjem ministrstvu g. Š a p o n j i č in drugi. V imenu jugoslovanskih časnikarjev jih je pozdravil predsednik nacionalnega odbora tiskovne male antante. Z ozirom na dolgo potovanje so se gostje podali v hotel »Excel-sior«, kjer so bile zanje pripravljene sobe. Nato pa so si v družbi svojih tovarišev ogledali prestolico.
Zvečer ob 10 so skupno z jugoslovanskimi časnikarji čakali na romunske delegate tiskovne male antante. Iz Romunije je prišlo na konferenco 15 časnikarjev in sicer g. Nikolaj Davidescu, urednik »Cuventula«, glavnega organa stranke g. Mania, ter znan časnikar in beletrist, čigar dela so bila odlikovana od francoske akademije znanosti, g. Fi-
e-SGi
loti, ravnatelj tiskovnega oddelka zunanjega ministrstva, g. Ciucianu, urednik »Univer-sula«, g. Titeanu, ravnatelj »Radorja« in drugi. Jutri zjutraj prispe v Belgrad češkoslovaški zunanji minister g. Bcncš. Tiskovna mala anlanta bo imela svojo prvo sejo jutri pod predsedstvom zastopnika zunanjega ministra g. ICumanudija. Na tej seji tiskovne male antante se bo razpravljalo o važnih zadevah skupne akcijc za učvrstitev in poglobitev vezi med državami male antante. Dnevni red je zelo obsežen.
V vseh tukajšnjih političnih krogih sc je opazilo veliko zanimanje za zborovanje male antante, ker bodo zunanji ministri treh držav tokrat razpravljali o problemih, ki so daleko-sežnega pomena za nadaljnji razvoj zunanje politike teh treh zavezniških in prijateljskih držav, temveč tudi za stanje v celi Evropi sploh.
Z ozirom na važnost te konference je prispelo v Belgrad mnogo tujih časnikarjev. Opazilo se jc veliko število znanih angleških, francoskih in italijanskih časnikarjev. Nemško časopisje je odlično zastopano.
Verouk obvezen predmet -- Zasebne gsmncszije
pes jamstvo, da se bodo predpisi zakona
dovoljene, potrebno izvrševali
Belgrad, 18. maja. (Tel. Slov.«) Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da je komisija za izdelavo srednješolskega zakona, kakor smo javili, končala delo in izročila načrt Polovini, pomočniku ministra. G. Polovina bo pregledal načrt in bo eventuelne opombe z zakonom vred izročil ministru, ki ga bo v teku prihodnjega tedna predložil VZS rednim potom. Preden bo to storil, namerava minister zaslišati pristojne cerkvene činitelje.
Nadalje smo zvedeli, da je sedaj določeno, da se bo verouk poučeval v vseh razredih pc dve uri na teden, v osmem razredu pa samu po eno uro. Veroučitelji bodo nameščeni samo na tistih gimnazijah, kjer bo tedensko število ur verouka doseglo predpisani minimum tedenskih ur za profesorje. Kjer tega števila ur ne bo, se bodo nastavili le liono-rsrni veroučitelji. (Minimum tedenskih ur je za vsakega profesorja določen na 14—16 ur, in sicer za profesorje do 10 službenih lel 1G,
nad 10 službenih let 14 ur.)
Zascbrie gimnazije so bodo dovoljevale, ako jih bo po predpisih zahtevala kvalificirana r/.-ebu in ako so bodo dala jamstva, da se bodo predpisi lega šolskega zakona izvajali v popolnem obsegu. Srednje šole, ki imajo, značaj zasebnih verskih šol, se no bodo dovoljevale. Gori navedeno kvalifikacijo oseb je po neki interpretaciji razumeti tako, da ne morejo dobiti dovoljenja zavodi, kot je n- pr. Vi-clovičev zavod v Sarajevu. Za obstoječe gimnazije, ki nimajo verskega značaja, bi morali po tej interpretaciji zaprositi srednješolski profesorji, da tam lahko otvorijo zasebno gimnazijo. Obenem bi morali dati jamstvo, da se bodo določila srednješolskega zakona popolnoma izvajala. Kvalificirana oseba, ki sme zaprositi za zasebno srednjo šolo, bo torej učna moč, ki na teh zavodih poučuje: Razredi morajo imeti najmanj 15 dijakov. Tisti razredi, ki nimajo petnajst dijakov, so bodo zaprli.
Proračuni samoupravnih enoi
Belgrad, 18. maja. (Tel. Slov.«) V ministrstvu za finance se študira, kako bi se še v teku tega leta z zakonom enotno uredilo bud-žetiranje samouprav in občin. Občine ln druge samoupravne enote so dosedaj po različnih sistemih sestavljale svoje proračune. Finančno ministrstvo pa je gledalo v bistvu le na to, koliko se ti proračuni lahko izvršujejo V proračunih samoupravnih enot dosedaj ni bilo enotnosti in so se v različnih krajih nalagali različni davki. Nastala je potreba, da se to
vprašanje končno uredi z zakonom. V ministrstvu se prizadevajo, da bi stopil ta zakon v veljavo koncem tega leta. Glede financiranja samoupravnih enot se proučujeta dva isi-rtemu: Po prvem samoupravo samo sodelujejo pri državnih dohodkih, po drugem sistemu pa samouprave sebe samostojno financirajo knr po menja, da bi ostal sistem v bistvu Mi, kot dosedaj. Zato je verjetno, da bo prodrl prvi sii-lcm,
Najvažnejše je vprašanje doklad, zlasti na
trošarino in na tiste predmete, od katerih država sama pobira davke. Ugotovilo se je, da so v mnogih občinah bile te doklade pretirane. Posamezne občine so n pr. naložile zlasti visoke trošarino ua vino. S te.m pa je bila nevarnost, da se konzum zmanjša, kar je proti interesom prcducentov in države z ozirom na njen proračun. Je namera, da se gotovi davčni viri rezervirajo samo za samouprave, kot n. pr. takse od kinematografskih vstopnic, ker je ta davčni vir takega značaja, da ga plačujejo le prebivalci gotovih krajev. V tej zvezi se proučuje vprašanje občinskih doklacl na najemnine. Tudi te doklade so bile v gotovih občinah pretirano visoke- Zakon naj bi bil, tako se trdi v finančnem ministrstvu, gotov do konca tega leta in bi na ta način prišli do gotovega sistema, ki bi veljal za vse samoupravne enote v državi.
Novi cestni zakon in občine
Belgrad, 18. maja. (Tel. Slov.«) Po novem zakonu o cestah občine ne bodo smele več pobirati davka na eeste. Mnoge občine so v upanju, da bodo dobile doklade na ceste, že vstavile v preračune gotove postavke. Zato je umljivo, da so nastale velike težave in se študira v finančnem ministrstvu, odkod naj bi j-o dobilo nadomestilo za izgubljene vsote. Prav tako se v finančnem ministrstvu študira, kako bi moglo priti ministrstvo tem občinam s kakim drugim davčnim virom na pomoč, ker so zakon o cestah trenutno ne more spremenili. Občinam so se zalo dala navodila, naj se za sedaj s spomenicami obračajo na gradbeno ministrstvo, da ne bi ministrstvo takoj uvajalo teh določb, ampak bi z njimi počakalo, dokler bi trajala proračunska doba posameznih občinskih proračunov.
Revizija carinskih tarilov
Belgrad, 18. maja. (Tel. »Slov.«) Finančno ministrstvo pripravlja uzakonitev splošnega carinskega tarifa. Načrt tega zakona je bil pred bivšo narodno skupščino, toda bivša narodna skupščina ga ni mogla več sprejeti in torej ni mogel biti uzakonjen. Praktično pa sc se njegova določila izvajala, in sicer na podlagi zakonskega pooblastila. Sedaj pripravljajo v finančnem ministrstvu revizijo raznih carinskih postavk. Ta revizija se je izkazala kot potrebna, ker smo v zadnjem sklenili s tujimi državami razne trgovinske pogodbe, ki nujno zahtevajo revizijo carinskih postavk. Ko bo ta zakon in ta materija getova, kar bo še najbrž v teku tega leta. Potem pa pride na vrsto zakon o carinskem pravu.
Povodnji ovirajo promet
Belgrad, 17. maja. (Tel. »Slov.«) Prometno ministrstvo jc ob 6 zvečer izdalo tale komunike o stanju prometa na progah, ki so preplavljene. Proga Belgrad-Niš-Skoplje-Djevdje-I j ja in Niš-Caribrod je v prometu. Nocoj je vso noč deževalo. Danes se je provizorno vzpostavil promet na progi Velika Palanka-Smedere-vo, od Velikega Orašja do Velike Plane. Del proge je še vedno pod vodo. in se bo izročilo prometu šele, ko voda upade. Voda bo najbrž, stala nekaj dni. Promet na progi Skoplje-Mi-trovica se je moral pri Kočaniku prekiniti za približno 70 minut, ker je reka naenkrat preplavila progo. Nato se je promet zopet upo-stavil. Na progi Belgrad-Obrenovac je voda upadla. Pravtako Lajkovac-Valjevo. — Proga Lajkovac-Lazarevac se jo ponoči izročila prometu. Na ostalih progah jo promet normalen. Na progi Bastaji-Končanica je promet še vedno prekinjen.
Minister Drinkovič v Dubrovniku
Dubrovnik, 18. maja. (Tel. »Slov.«) Minister za soc. politiko dr. Mate Drinkovič je snoči prispel v Dubrovnik. Sprejeli so ga zastopniki civilnih oblasti in občine. Minister je danes sprejel posamezne delegacije. Tudi tu jc govoril v istem smislu, kakor na otokih, o odnošajih Hrvatov nasproti današnjemu režimu. Vse Hrvate je pozval, da z vsem navdušenjem in ljubeznijo podpirajo ta režim in kraljevo prizadevanje pri obnovi države in ozdravljenju razmer, ki so jih povzročili prejšnji strankarski režimi.
Belgrad, 18. maja. (Tel. »Slov.«) Posebna komisija v pravosodnem ministrstvu je izde lala končni osnutek civilnopravdnega reda. Osnutek >loni na najmodernejših načelih civilnega pravdnega postopanja. Ta načrt se bo izročil VZS v razpravo.
„Obzor"
o katoliški cerkvi
>»Obzor«, glasilo hrvatskih uaprednjakov, je objavil dne 17. t. m. o katoliški cerkvi uvodnik, ki ga v nekaterih trditvah sicer ne moremo podpisati, ki pa pomeni baš vsled tega, ker je objavljen v »Obzoru., za ka-liško cerkev najlepše priznanje. Obenem pa je nad vse resen opomin onim našim .plitvim »naprednjakonu, ki mislijo, da sta ignoranca in predsodek opravičilo za njih nespoštljivost do prave kulturne institucije sveta in njenih družabnikov.
.Obzorovt uvodnik se glasi:
Vlogo, poslanstvo in pomen katoliške cerkve v svetu treba korenito ločiti od službene politike Vatikana. Katoliška cerkev je kot verska ustanova sigurno najbolj popolna oblika, ki obstoji v človeštvu. Njen nauk je prežet od humanitcte, bolj kakor od katerekoli druge religije, njena osnovna načela pa so bližja srcu intelektualca in priprostega človeka, ko načela katerekoli druge verske j ustanove. V misijonskem samozatajevanju pa katoliška cerkev daleč prekaša vse ostale. To so sigurno glavne oblike katoliške cerkve, ki so omogočile, da se skozi stoletja ne samo obdrži, temveč tudi stalno krepi in širi, kljub vseh ne malih napak in neuspehov službene politike Vatikana. (?) Niti izguba svetovne moči Vatikana ni mogla ugroziti obstoja katoliške cerkve, temveč je nasprotno danes katoliški nauk bolj razširjen in katoliška cerkev duhovno močnejša, kakor je bila v dobi Julija II. in Leona X., teh najbolj silnih pa-pežev-vladarjev.
V svoji tisočletni zgodovini pa je odigrala katoliška cerkev še eno veliko in važno nalogo, s katero je za vedne čase zadolžila človeštvo. Bila je namreč stoletja dolgo branik zapadnc civilizacije. Ta civilizacija, čeprav žrpajo njene korenine silo iz grške in rimske klasične dobe, je dejansko otrok katoliške cerkve. Naša civilizacija je šla skozi retorto katoliškega nauka, da je prišla do svoje sedanje vsebine in oblike ter sta danes katoliška cerkev in zapadna civilizacija le dva sinonima za isti pojem. Razvoj civilizacije je deloval na katoliško cerkev evolucionistično in danes se je ona otresla sholastične okorelosti, ki jo je karakterizirala v dobi temnega srednjega veka. (Tu se vidi, da se niti >Ob-zor« še ni otresel starih predsodkov. Op. ur.) S tem je katoliška cerkev indirektno dokazala svojo življenjsko silo, ker je eden od neizogibnih pogojev ne samo za obstoj, temveč. tudi za razvoj vsake vere, da koraka vzporedno s stalnim razvojem človeka in sveta.
Stoletni poizkusi azijskih osvajalcev so se v resnici vedno razbili ob barieri katoličan-stva. Tataroni se je posrečilo podjarmiti veliko Rusijo in stoletja dolgo vladati nad Moskvo. Ali dalje na zapad niso močnejše nikdar prodrli in njih vpliv ni nikdar prekoračil mej pravoslavne Rusije. Tudi Osmani niso nikdar mogli zagrabiti močnejših korenin v katoliškem »vetu. Še mnogo značilnejše in važnejše pa je, da stoletna osmanska oblast na primeroma zelo majhnem ozemlju, naseljenem od katoliškega prebivalstva, ni pustila nobenih sledov na tem življu. Osmanska vladavina mu ni vtisnila svojega duševnega pečata in ni spremenila njegove zapadne du-ševnosti. Tudi nadalje je ostal ne samo formalno, temveč tudi duševno Evropec.
To je brez dvoma močan dokaz, da katoliška cerkcv v resnici izdeluje duhovno tkanino svojih vernikov, da ona med najrazličnejšimi narodi in plemeni, med katerimi je razširjena, ustvarja neke splošne in skupne črte, ki so duševna odlika njenih vernikov, ki je ne more popačiti tujec. Te črte so ravno tako očitne pri prostozidarju ko pri predsedniku katoliškega nabožnega društva, pri intelektualcu ko pri ročnem delavcu ali kmetu, samo če spadajo pod uplivno sfero katoliške eerkve.
Toda, poleg tega svojega poslanstva, da je bila branik zapadne civilizacije in da je oblikovala splošne in skupne črte pri vseh svojih vernikih, je izpolnila katoliška cerkev še eno uspešno nalogo. Vsled zgodovinskega razvoja dogodkov jc postala katoliška cerkev nacionalni branik posameznih katoliških narodov. V stoletni borbi Poljakov proti rusifi-kaciji je odigrala katoliška cerkev prvovrstno ulogo. Na Poljskem je bila katoliška cerkev nositeljica narodne svobode. Ona se je istovetila z borbo, trpljenjem in mukami poljskega naroda. Mnogi razlogi so uplivali na stališče katoliške cerkve na Poljskem. Toda brez dvoma jc bil najvažnejši ta, ker je katoliška cerkev spoznala, da se bori istočasno tudi za lastno ohranitev, ko se bori za narodne pravice Poljakov. Kajti rusifikacija Poljske je bila nujno zvezana s sistematičnim širjenjem prozelitizma in impozantna pravoslavna katedrala v srcu Varšave je imela biti viden dokaz njegove zmage nad katolicizmom. Zato je razumljivo, da so Poljaki, kakor hitro so prišli do svoje narodne svobode, porušili temelje te katedrale, ker je pomenila nji-hovno narodno sužnost.
Na Irskem je bila katoliška cerkev še mnogo silnejše in odkritejee na strani Ircev proti protestantskim Angležem. Katoliška cerkev jc bila skozi atoletja v Irski edini in
Kulturna avtonomija
koroških Slovencev pokopana
Kljub skrajni popustljivosti Slovencev so se pogajanja razbiia Slovencem bi priznali le avtonomijo na papirja, dočim naj bi centralistične šole še naprej ponemčevaSe
Celovec, 18. maja. (Tel. 3>Slov.<) Že tri dni se razpravlja v koroškem dež. zboru o samoupravi slovenske manjšine na Koroškem. Tozadevni predlog so predložile vse nemške stranke deželnemu zboru, ne da bi zadostile sklepom manjšinskega kongresa z dne 11. julija 1927, ki predvidevajo reševanje manjšinskega vprašanja samo v sporazumu s prizadetimi manjšinami. Zastopniki Slovencev so se kljub temu udeležili pogajanj v odboru, predložili svoj ceoltni spreminje-valni predlog, ki služi še sedaj kot merilo in je bilo torej nemškim strankam že takoj v početku dovolj pojasnjeno, kako si Slovenci predstavljajo avtonomijo. Pri tem so Slovenci uvaževali dane razmere in so želeli narodu miru.
Poznejši sklepi manjšinskega kongresa so soglašali s slovenskimi predlogi. Popustljivost slovenskih zastopnikov se zrcali v tem, da so bile v 15 paragrafih sprejete bistvene ideje nemških strank. Slovenski zastopniki so se postavili na stališče, da avtonomija nc
velja stranki, temveč narodu. Zvezni kancler dr Ramek jc Jt. marca 1925 imenoval utra-kvistične šole za manjšisnke šole. Tega niso tajili niti ostali Nemci.
Nastalo je glavno vprašanje: kaj ho s temi šolami? Jasno bi moralo biti, da mora preiti uprava teh šol na avtonomijo. V tem bi se moralo v glavnem rešiti tudi jezikovno vprašanje, vprašanje materinskega učnega jezika in pouk nemščine. Enotnost ljudstva zahteva enotnost pouka. Nemci pa so hoteli za stalno utrditi razdvojenost med Slovenci •l avtonomijo. Nemcem ne pride niti na misel, da bi dali Slovencem avtonomijo, ki Di koristila manjšini. Koroški Nemci vidijo v vsakem Slovencu, če zahteva narodne pravice, iredentista in veleizdajalca. Zato je um-ljivo, da so ostala pogajanja, ki so se začela 17. maja, brezuspešna. Njihov ideal je pač kataster brez Slovencev in slovenska šola brez otrok in učiteljev, — avtonomija na pr-pirju.
Tretji dan razprave v Haagu
Naše stališče o franc. predvofmh dolgov
Haag, 18. maja, (Tel. »Slov.«) Pred haa-škim razsodiščem je danes govoril odv-^uk Jugoslavije, bivši belgijski minister Dc ;e, ki je navajal, da francoska zahteva za plačilo v zlatu poveča dolg za pet milijard frankov. I/ besedila dogovorov glede posameznih emisij izhaja, da se dolg ne plača v zlatih frankih, temveč samo v francoskih frankih. Posojilo od leta 1895 je bilo izplačano v francoskih frankih in ne v zlatih frankih. Pogodba o
poznejših posojilih je bila sicer sklenjena na zlate franke, vendar se je pri tem mislilo na navadne francoske franke. Francoska zakonodaja ne pozna zlatih frankov v razliki z navadnimi franki. Sploh pa francoska valutama enota ni zlati frank, temveč srebrni frank. S stališča zakonodaje ni razlike med zlatim, srebrnim in papirnatim frankom, radi česar tudi Francija sama lahko plačuje svoje predvojne dolgove s sedanjim frankom.
Veliko zanimanje tujine za malo antanto
Sovjetski in francoski komentarji
Moskva, 18. maja. (Tel. >Slov.<) Predlog dr. Beneša za bodočo konferenco male antante glede solidarnega postopanja v ruskem vprašanju smatrajo moskovski listi jasno za sovražen sovjetom, ker dr. Beneš ne stremi po priznanju sovjetske linije, temveč samo po zagotovitvi skupne fronte proti Rusiji, da se preprečijo ekstra-lure posameznih držav male antante.
Pariš, 18. maja. (Tel. Slov.;.) Balkanski dopisnik »Petit Parisiena« je o priliki konference male antante prepotoval Balkan in do-znal, da ima sedanja konferenca namen ne
samo obnoviti dosedanjo zvezo, temveč tudi dosedanjo vsebino razširiti z gospodarskim skupnim delovanjem držav male antante. — Vprašanje obnovitve odnošajev z Rusijo je aktualno spričo dejstva, da nameravata Anglija in Združene države obnoviti odnošaje z Moskvo. V Bukareštu je izjavil lemu dopisniku ministrski predsednik Maniu, da je podpis Li-tvinovega pakta smatrati za dober znak za medsebojno zbližanje. Kot predpogoj za to pa je smatrati pravno priznanje sedanje meje v Besarabjji.
Koliko ho plačala Ešalija sv» Siohct
Rim, 17. maja. (Tel. »Slov.«) »Giornale d' Italia« in drugi italijanski listi povdarjajo važnost Mussolinijeve izjave o finančnih obvezah, ki jih je prevzela Italija napram Vatikanu. O tem je dejal Mussolini v parlamentu to-le:
•Ko se je zvedelo, da je sklenjena finančna konvencija, s katero se obvezuje Italija, da plača Vatikanu odškodnino za dobra bivše papeževe države, se je govorilo, da gre za dve milijardi. Toda vsota je mnogo manjša. Italija se je obvezala, da plača 750 milijonov lir v gotovini in eno milijardo v obveznicah konsoli-diranega državnega posojila. Te obveznice se
danes dobe na trgu za 800 milijonov lir. To v resnici ni ugodno, ampak tako je. Potemtakem ima dobiti Vatikan 1550 milijonov lir. To pa so papirnate lire in njih prava vrednost znaša le 400 milijonov zlatih lir. Ce pomislite, in jaz verujem, da nas to ne bo prestrašilo, da imamo skupaj dre stotine milijard lir dolga, potem bi nas vse skupaj morala zagrabiti jeza, toda to jezo raje prihranimo za boljše čase. Ali kaj so pravzaprav ti milijoni proti tolikim milijardam ...«
Nato je Mussolini še povedal, da je denar za Vatikan že pripravljen.
Francozi rešiti 99Zeppelin"
Pariz, 18. maja. (Tel. ,>Slov.«) Dr. Ecke-ner se je moral osem ur boriti s silnim viharjem in proti vetrom, da je preplul kratko pot od ustja Rodana do Valence. Da nekoliko ohladi motorje, jih je ustavil. Zato so pa vetrovi zagnali zrakoplov proti Alpam. Takrat je vrgel z zrakoplova svoje pismo, naj se mu v bližini Valence nakaže mesto za pristanek. Med tem pa so ga zopet zagrabili viharji in ga vrgli proti Monte Limare. Potem pa se je zrakoplov vendarle vrnil proti Valence. Dr. Eckener je prvič poskus'1 pristati ob 4 popoldne pri Portes les Valence, kjer so bile pripravljene francoske čete, da mu pomagajo. Manever za pristajanje pa je bil radi hudih vetrov preveč nevaren. Vihar je odgnal zrakoplov zopet proti dolini reke Dome. Vihar
poslednji branik narodnega odpora. V katoliških samostanih so našli pribežališče irski revolucionarji. Renesansa irskega nacionalnega boja pod 0'Conellom pa je bila mogoča edino vsled velike in odločne pomoči katoliške cerkve. Obstoje pa še drugi primeri, da je igrala katoliška cerkev vidno in celo odločilno ulogo v narodnih bojih. Značilno je, da so vsi ti katoliški narodi, za katerih narodne pravice se je zavzela katoliška cerkev, na konca vedno uresničili svoje pravice in zahteve. Naravna posledica tega je bila, da sta ugled in moč katoliške cerkve v teh narodih silno narastla. ker je videl narnd v katoliški cerkvi najmočnejšega in najbolj zvestega stražarja svojih narodnih pravic ...
je bil tako hud, da se je sprednji del zrakoplova večkrat globoko nagnil. Zgodilo se je pa tudi, da se je zrakoplov v vetru vrtil ekrog sebe. Dr. Eckener se ni upal pristati in je odplul z zrakoplovom po dolini Rodana proti jugu. Tudi ob 6 zvečer je bil pristanek pri Monte Limare nemogoč. Na brezžično prošnjo dr. Eckenerja je francosko ministrstvo za zrakoplovstvo nakazalo dr. Eckenerju pristanek na letališčih pri Orlyu, ali pa pri Pierrefelu pri Toulonu. Dr. Eckener je pristal na to, da se obrne z zrakoplovom v Pierrefel. Skoro istočasno pa se je polegel vihar in zrakoplov je brez težave plul proti letališču v Pierrefelu. Pristanek sc je izvršil v tolikem redu, kakor pri paradi. V 30 minutah je nad tisoč vojakov spravilo zrakoplov v hangar. Kot prvi je zapustil kabino dr. Eckener. Bil je zelo razburjen in s slabim glasom ponovno mrmral besede: >Merci, mercite Navzoče prebivalstvo je bilo zelo ljubeznivo in celo župan je bil v zadregi, komu naj izroči posadko v oskrbo.
Pariz, 18. maja. (Tel. >Slov.') Pristanek Zeppelina na francoskih tleli jc zgodovinski dogodek v francosko-nemških odnošajih. Pri-! pravljcncst Francije, da z vsemi sredstvi pre-I preči katastrofo zrakoplova, zasluži največjo polivalo. Tudi francoski listi sc odrekajo vsakemu zadoščenju in naglašajo, da je pripisati samo natančni poučenosti, energiji in požrtvovalnosti ' posadke, da je bila rešitev mogoča. »Petit Pa-ririen omenja, kako težko i o moralo biti z mo-1 raličnega stališča, da sc jc dr. Eckcner odrekel
nadaljevanju poleta in da se je odločil, prositi Francijo za pomoč. »Echo de Pariš* piše, da nihče v Franciji ni privoščil '»Zeppelinu« katastrofe in da je dr. Eckener, ko je moral prisiljen pristati v Franciji, lahko prepričan, da bo sprejet z največjim spoštovanjem. »Victoire« zagotavlja, da so v Franciji že davno pozabili na očitke dr. Eckenerja in da mislijo samo na to, da mu pripravijo v Franciji čim prijetnejše bivanje. »L'Ocuvre« piše, da je bila pomoč Francije človeška dolžnost in da ima ta pomoč večji moralični pomen, kakor najzmagovitejša bitka v vojni. Staro plemensko sovraštvo se umika novemu čustvu. Bcljševiki na ledolomilcu »Krasi nu so rešili fašiste z zrakoplova »Italije«, Francozi pa so rešili Nemce na »Zeppelinu. Kljub razočaranju, ker se je polet ponesrečil, bedo vsi Nemci slavili rešitev »Zeppelina« kot srečen dogodek. Prebivalstvo v okolici Toulona je posadko zrakoplova sprejelo na najsijajnejši način. Od vseh strani so prihiteli v avtomobilih, da bi skrbeli za nastanitev moštva in potnikov. Večino potnikov so nastanili v privatnih stano-vanjih. Zrakoplov stražijo francoski gorski lovci in kolonijalne čete. Dr. Eckener se je v kratkem nemškem govoru zahvalil, njegov govor pa je prestavil v francoščino Ullsteinov dopisnik na krovu »Zeppelina« grof Montgelas.
Friedrichshafen, 18. maja. (Tel. :>Slov.<s:) Dr. Eckener se je odpeljal preko Marseilla in Ženeve v Friedrichshafen po dva nova motorja. Ta motorja bodo montirali na zrakoplov direktno v Toulonu in dr. Eckener upa, da se bo vrnil v štirih do petih dneh. Zrakoplov bo v desetih do dvanajstih dneh zopet pripravljen za nadaljnji polet, ni pa še gotovo, ali bo potem naravnost nadaljeval pot v Ameriko, ali pa se še prej vrnil v Friedrichshafen.
Betgrafske vesti
Belgrad, 18. maja.
Provincijal iz Mostarja Mandič, predsednik Združenja tobačnih sadilcev v Hercegovini, jc prispel v Belgrad. Bil je v finančnem ministrstvu, ki ga jc zainteresiral, da dovoli radi slabe letine predujem na bodočo žetev.
Zastopniki zadružništva so obiskali gradbenega ministra in intervenirali pri njem za poštne olajšave.
Pomočnik prometnega ministra Kuzmanovič se je danes poslovil cd uradništva in ministrstva.
Progo Bitolj—Kenali je včeraj naša država prevzela ocl grškega glavnega železniškega ravnateljstva, tako da je sedaj naša železniška služba podaljšana prav do grške meje.
Sveti sinod pravoslavne cerkve se bo sestal koncem prihodnjega tedna. Med drugimi stvarmi, ki so na dnevnem redu, se bo razpravljalo tudi o načrtu srednješolskega zakona in o stališču pravoslavne cerkve do tega načrta.
Zastcpstvo zavarovalnih družb iz cele države je danes sprejel trgovinski minister- Izročili so mu spomenico o vseh važnih zahtevah te stroke. Predložili so mu tudi poročilo o S' ojem delu. Minister se je dalje časa z njimi razgovarjal o zakonu o zaščiti premij.
Pri prometnem ministru se je zadnje dni vršila konferenca z lastniki premogokopov. Lastniki premogovnikov zahtevajo, da naj bi se domače železnice preskrbovale samo z domačim premogom. Kakor smo zvedeli, pa je ministrstvo na stališču, da bo treba vzeti tudi nekaj angleškega in šlezijskega premoga. Končni uspeh dolge konference, ki se je končala danes ob 7 zvečer, je bil ta, da je sporazum, ki so ga dosegli rudniki in prometno ministrstvo, veljaven za tiste rudnike, ki so včlanjeni v zvezi rudnikov. Rudniki so, tako tudi TPD, v mnogem popustili v cenah. Nasplošno so se potem ugotovili stalni pogoji.
Zagrebške vesti
Lastnik Gradsktga pedruma Lupal je dane* opazil, da mu manjka veliko srebrnim: in pohištva v vrednosti okrog 50.000 Din. Ti predmeti so izginili na nepojasnjen način.
Trgovinski minisUr Mažuranič je danes sprejel na velikem županstvu stranke. Med drugim so ga obiskali zastopniki trgovske in obrtne zbornice in nekateri zastopniki zagrebškega mesta.
Zagrebški župan dr. Srkulj je z nekaterimi mestnimi zastopniki odpotoval v Crikvenico, da poiščejo poslopje, ki bi bilo primerno za okrevališče za vajence in deco.
Zagrebški motociklistični klub jc danes od-j potoval v Gradec. Potovali so preko Maribora, ' kjer so se jim pridružili mariborski motociklisti. I V Gradcu se vršijo jutri velike tekme. Iz Zagreba je odpotovalo 80 motcciklistov.
Premijera v ljubljanski drami
Angelo Ccrkvenik: Greh.
Snočna premiera nam je prinesla uprizoritev druge Cerkvenikove drame na ljubljanskem odru, vsakdanjo tragedijo v 6. slikah Greli . Uprizoril ; jo je g. V. Bratina. Ne moremo reči, da bi bila ta 1 druga drama mnogo srečnejša kot lansko leto : Ro-| ka pravice« — preko preprostega linearnega dejanja, razkosanega v slike, in preko deloma nasilnih prizorov se čuti pisateljeva dobra etična in dramatična koncepcija, ki pa malokje uzori v umetnino. Vtiski predstave so bili kaj različni. — Inscenacija V. Bratine je boljša kot sicer dokaj izdelana, pa umetniško premalo polna igra igravcev. Obširneje prihodnjič.	F. K.
Dunajska vremenska napoved. Hladno
vreme, najbrže še zelo oblačno, vendar brez posebnih padavin. V ponedeljek nekoliko boljše vreme. Na štajerskem in Koroškem že v nedeljo boljše vreme.
Jožef Godina C. M.:
Prekmurski legijonarji
K desetletnici drugega poskusa zasesti Prekmurje.
Spomladi 1919, v času, ko je v Prekmurju vladal ogrski boljševiški režim in ko je na pariški konferenci ekspert za Prekmurje dr. Matija Slavič s težavo ravnal usodo Slovenske Krajine (Prekmurja) v smeri odločitve za Jugoslavijo, smo namenili Prekmurci v drugo pregnati Ogre iz rodne zemlje in v Parizu gospode postaviti pred izvršeno dejstvo.
Pobudo je dal g. general Maister. Njegovi točnejši načrti za to akcijo mi niso točno znani. Ini-cijativa je pa čisto gotovo izšla vsaj v svojem votku od niega, kajti brzojavka, s katero so mene poklicali iz Ljubljane v Ljutomer, je bila oddana pri obmejnem poveljstvu v Mariboru, torej v glavnem stanu g. generala.
V Ljutomeru smo na mah sestavili načrt. Bili smo trije Prekmurci: Ivan Jerič, poznejši državni poslanec, Miha Kuhar, sedaj železniški uradnik in jaz. Poročnik Voros je bil, mislim, samo prvi dan zraven, potem so ga pa Avstrijci v apaški kotlini pri neki neprevidnosti ujeli. Naša stalna svetovalca m pomočnika sta bila g. tovarnar Viktor Kukovec in lokalni obmejni poveljnik kapetan (sedaj podpolkovnik) Sagadin, ki sta nam potrebna ne samo, ker smo bili mi takrat še mladi in smo imeli več ko-rajže in podjetnosti kot prevdarnosti, ampak sta v svojem vojaškem in civdno oblastvenem položaju edina mogla omogočiti naše priprave na jugoslovanskih tleh.
Naša zamisel je bila sledeča: V Prekmurju dvignemo upor z orožjem, preženemo Ogre iz obmejnih občin in iz Murske Sobote, zasedemo državne urade in kot gospodarji v deželi pokličemo takoj jugoslovanske čete na pomoč, kar bo za generala Maistra upravičen razlog, da kljub demarka-cijski črti ob Muri vojaško zasede celo Prekmurje.
(------
/X
j /i IHjA*
Jimiife

— Podrobna organizacija upora se je pa izvršila tako: Jerič in Kuhar sta prevzela okolico Beltinec, jaz pa Bistrice. Nabrali smo nekaj najzanesljivejših in narodno zavednih mož in fantov. Ker se mi trije nismo mogli varno gibati na prekmurskih tleh in bi bilo to za Ogre takoj fumljivo, so prevzeli ti možje neopaženo agitacijo za upor. Zbirali so dvojne dobrovoljce ali legijonarje: take, ki so takoj (več slučajev dobesedno) pustili plug na njivi in se napotili v Ljutomer, kjer se je zbirala naša dobro-voljska legija, in take, ki so sicer ostali doma, toda pripravljeni, da takoj primejo za orožje, ko se začne. Upor smo napovedovali v 4—6 dneh.
Takoj drugi dan so že prišli prvi, še nekam tihi, čeprav se jim je poznalo, da nosijo v srcu veselo skrivnost. Potem je pa prihajala skupina za skupino. Peli so in vriskali ter glasno pozdravljali. Mladi Miško Erjavec, bivši dijak v Ljubljani, ves čas do zasedbe Prekmurja zelo požrtvovalen legi-jonar, je pripeljal precejšnjo četo v vojaškem redu in koraku. Pred orožniško postajo, kjer smo imeli voditelji upora jako gostoljubno streho, se pevajoča četa ustavi in legijonar Erjavec v navdušenih besedah spregovori in pove, kako jih je ljubezen do rodne zemlje in Jugoslavije prignala, da pripomorejo, čeprav za ceno lastnega življenja, da se Prekmurje združi z Jugoslavijo.
Dobrovoljce smo nastanili po dobroti g. to-
Sag "
varnarja V. Kukovca in kapetana Sagadina v sedanji meščanski šoli. Dala sta nam na razpolago tamkajšnjo zalogo živil in tobaka. Kuhinjo smo postavili na nekem dvorišču hiše na glavnem trgu, domači pek je pekel kruh. Povdarim izredno gostoljubje Ljutomerčanov. Njihove velike simpatije do dobro-voljcev so napravile, da smo se v Ljutomeru čutili kakor v bratski hiši. Tudi ljutomerska jx>šta z vsem uradništvom nam je zlasti s telefonom jako ljubeznivo jx>stregla, čeprav so računali radi nas z morebitno maščevalno ekskurzijo boljševikov v Ljutomer. (Boječa uradnica je radi varnosti že poslala svoje ljubljene citre domov, nekam v notranjost Slovenije).
Na dokaj izrabljeni specialni karti (zemljevid 1:75.000) Prekmurja, ki jo še hranim, smo napravili vojni načrt za zasedbo. (Glej zemljevid!) Prve številke pri posameznih krajih pomenijo število dobro-voljcev, ki bi jih poslali iz Ljutomera, druge številke pa značijo moč, ki je bila v dotičnih krajih pripravljena doma. Načrt te meril samo na zasedbo Murske Sobote. Na Dolnjo Lendavo nismo mogli računati, ker nas je bilo premalo in tudi ni bi o potrebno. S tem, če bi zasedli M. Soboto, bi že lahko rekli, da imamo Slovensko Krajino (Prekmurje) v oblasti in bi kot gosj>odarji smeli poklicati generala Maistra, ki bi potem z močjo zasedel vse važnejše kraje. Dva sposobna legijonarja smo določili, da gresta in razstrelita železniško progo, ki veže Soboto z ogrskim zaledjem. (Na zemljevidu označeno s križcem.)
Ko smo bili pripravljeni, da bi lahko začeli, smo sporočili to obmejnemu poveljstvu v Mariboru. Na našo strahovito presenečenje nam pa odgovore, da naj prekinemo akcijo, ker ne moremo računati na jugoslovansko pomoč. Prav takrat so namreč Avstrijci začeli z ofenzivo proti Celju in Mariboru. General Maister je bil ]x>vseni okupiran na tem bojišču. — Porazno obvestilo smo držali v tajnosti. Saj si nismo mogli predstavljati, kakšen obraz bi napravili dobrovoljci. V skrajno mučnem položaju sklenemo, da jx>jdeni jaz h generalu. Kapetan Sagadin zapreže konje in se v dežju odpeljeva v Ormož, odtam z železnico v Maribor. G. general naju takoj sprejme. Razložim mu, kako smo pripravljeni in kako ni mogoče več ustaviti ujx>ra. Ves čas k mizi sklonjen iu tih se je na koncu naslonil g. general nazaj in rekel, da je imel za tiste tedne v načrtu zasedbo Slovenske Krajine toda Avstrijci ... Vendar sem pa dobil utis, kakor da še ni povsem nemogoče, zlasti če bi lahko računal z večjim številom dobrovoljcev. Grem v telefonsko centralo obmejnega jjoveljstva in prosim za zvezo z Ljutomerom in Jeričem in mu sporočim, naj se zbiranje dobrovoljcev nadaljuje!
Z avstrijskega bojišča so prihajala vedno usodnejša poročila. Iz Maribora nam povedo, da je njihova pomoč izključena. Mi smo pa rekli, naj nam ]x>šljejo vsaj orožja. Toda dovolili bi morala Ljubljana. Pošljem telegram narodni vladi v Ljubljani. Brzojavno odgovore, da niso konipetentni, ker so odvisni od Belgrada. Telefoniram dravski diviziji v Ljubljani. Pravijo, da morajo vprašati v Zagrebu. Saj so bili pravzaprav povsod resnično naklonjeni, toda dati orožje tujim državljanom, to ni tako enostavno. Ampak mi smo hote'i izsiliti. — Končno sporočimo v Maribor, da mi pričnemo tudi brez vsake pomoči. Iz ljutomerskega orožnega skladišča smo pobrali vse orožje: puške, meče, sablje, bajonete najnovejšega tipa pa tudi tiste še iz francoskih vojsk. Vsak je moral imeti neko orožje, čeprav za stare puške nismo imeli municije. Sedaj smo vsem povedali, kak je jjoložaj. Ker smo pa sklenili, da vdarimo, so bili zadovoljni.
In tu pride prvo svarilo iz Maribora. Odgovorimo, da smo že skleni i. Pride drugo, — naj f>očakamo, da dospe v Ljutomer antantna komisija s francoskim majorjem kot predsednikom. Od Jugoslovanov je bil zraven takratni kaj^etau Mulaček. Počakali smo jo pred meščansko šolo. Po glasnih vzklikih Jugosiaviji, Franciji in antanti sploh, jih ]x>zdravim in raziožim, da Prekmurje preveč trpi f>od boljševiki in zato sino odločeni, da jih preženemo, obenem pa hočemo deželo prškiopiti Jugoslaviji.
Predsednik komisije ie pohvalii naše domoljubje, toda zelo svaril pred nameravanim korakom, ki bo sjxid!etel, čeprav bi trenutno zasedli M. Soboto. Rekel je, da se usoda Prekmurja obravnava v Parizu in da bo on takoj sporočd r.aše razjx>!o-ženje tamkajšnji razmejitveni komisiji, kar zelo v naš prilog.
Čez poldan smo Jerič, Kuhar in jaz še enkrat premišljevali o vsem. Sklenili smo, da se ravnamo jx> francoskem nasvetu Pobiti su dobrovoljci oddajali orožje. Večina ni mogla več domov, radi Ogrov. »Ce nihče drugi, jim je zemlja jx>vedala, čemu smo šli v Ljutomer/ so rekli. Tisti, ki so vendar šli nazaj, so dobili nekaj sladkorja, vžigalic in tobaka, da so lahko rekli, da so šli po reči v Ljutomer. Nekaj jih je želelo iti v Banat na delo. Tem smo poskrbeli prosto vožnjo. Drugi, zlasti mlajši, s Kuharjem vred, so pa vstopili v dobro-voljsko sokolsko legijo, ki je bila nastanjena v Štri-govi v sosednjem Medjimurju in je bila sestavljena iz hrvatskega moštva. S temi prekmurskimi legijonarji smo v sokolski legiji organizirali prvi prekmurski orlovski odsek, ki se jc včasih imenoval ludi prekmurska orlovska dobrovoljska legija. In ti so vzdržali do konca, in so 12. avg. 1919 po ugodni razsodbi v Parizu, skupno / močno jugoslovansko vojsko zasedli rojstno deželo
Obisk bratov
iz Slovenske Krajine
Slovenska Krajina — težak vprašaj natn je vedno na duši in v vprašaj se vedno končuje vsaka misel, kadarkoli se spomnimo na to naj-vzhodnejšo pokrajino Slovenstva. Čemu sc ne bi ta vprašaj spremenil nekoč v klicaj! Ne mi, ki smo si svojega Slovenstva že od nekdaj sve-sti, nc, oni sami, iz Slovenske Krajine so se sami spomnili na to. Mi pa smo tega bolj veseli, kot da bi jih morali sami nagovarjati k teku. Saj: le priznajmo si, malo smo se bali, malo smo upali, bodo li naj vzhodne jši Slovenci pokazali, da so eno in neločljivo s Slovenstvom. Govorile pa so številke. Marljivi aranžerji v Beltincih so sprva plaho upali na skromnih 500 udeležencev, malo kasneje so že sporočili 700, tik pred odhodom vlaka so dejali 1000, prišlo jih jc pa 1250. Toliko je bilo udeležencev romanja iz Slovenske Krajine, ne samo romanja nn Brezje, temveč tudi romanja v vso Slovenijo, romanja v Ljubljano. Radost, ki je družila včeraj prekmurske Slovence z drugimi Slovenci, vse od Ormoža pa tja na Gorenjsko, je bila en sam zgovoren doka/, o tem, da Slovenec povsod najde Slovenca brata.
Ob vsej progi, koder je vodila pot slovenske brate, povsod jim jc bil pripravljen krasen. prisrčen sprejem. Najprej v Ormožu, nato v Celju, naravnost impozanten sprejem pa so jim pripravili v Zidanem mostu. Romarji in izletniki so bili ginjeni, da so naleteli žc med vožnjo ua toliko dokazov iskrene ljubavi in prisrčnosti.
KADILEC*
ako Ti je do izbornega tobačnega okusa in posebno do zdravja, kadi edino z epohalnim patent, higijeničnim
ustnikom »Lite ur <
in prepričan sem, da boš zadovoljen.
Ustnik se dobiva v vseh boljših trafikah in pri izumitelju
Ing. Jjsip Likar, Kostanjevica na Krki
Ljubljana, 18. maju.
Ljubljana, kraljica slovenskih krajev, se je včeraj postavila. Vsa preprostost in prisrčnost. s katero je sprejela včeraj najmlajše slovenske brate, je dovolj zgovorna, du Ljubljana še premore mnogo one slovenske ljubezni, s katero je nekoč in še seda j objema vse bližnje in daljne Slovence.
Vlak prekmurskih Slovencev jc privozil na ljubljansko postajo ob 12.55. Zamuda je bila neizogibna, kajti sprejemov na progi je bilo toliko, da je vlak moral zamuditi. Ko jc vlak privozil, ves okrašen s slovenskimi zastavicami, iz vseli oken radostni obrazi in vesele kretnje v jjozdrav, je zaoril nn peronu en sam mogočen vzklik: »Živeli! Pozdravljeni bratje iz Slovenske Krajine!« Ni bil pripravljen slovesen sprejem, ta je napovedan šele zu ponedeljek zvečer, vendar sc je zbralo na kolodvoru številno občinstvo. Predvsem šolska mladina, /last- dijaki in dijakinje učiteljišča, ženske realne gimnazije ter drugih srednjih šol, med občinstvom pa smo ocuzili razne predstavnike naših narodnih organizacij, tako prelata prof. dr. Slnviča, moža, ki si je na mirovni konferenci pridobil glavnih zaslug, da je Slovenska Krajina ostala naša, in zastopnika mestne občine ljubljanske direktorju dr. Zurnika. Opazili pu smo tudi mnoge slovenske intelektualce in osebnosti višjih položa jev — prekmurske rojake. ki stalno žive v Ljubljani.
Dasi je bilo na razpolago le kratek četrt ure, kolikor časa je stal vlak na postaji, vendar so sc žc v tem kratkem času zbližala slovenska srca. Srčnih, iskrenih pozdravov ni bilo ne konca lic kraja, i/, vsakega okenca v vagonu — 21 vagonov jc bilo vseh skupaj je mahala belo-modra-rdeča zastavica.
G. prof. Pavlic i/ Murske Sobote, ki je \se potovanje vodil, jc bil izredno zadovoljen, saj tako krasen izlet, koliko skrbi jc bilo treba, predeli je šlo vse po sreči! Tudi prosvetno društvo \ Beltincih in njegov tajnik g. kaplan
] Žalar, ki sta vse skupaj organizirala, sta kazala zadovoljne obraze. Najbolj všeč pa so bile Ljubljančanom stare mamice iz Slovenske Krajine, ki so se v splošnem navdušenju vse pomladile in navdušeno mahale s slovenskimi zastavicami v pozdrav. Postavili so se tudi orlovski godci i/. Črensovcev, oziroma i/. Ži/.kov. Pri prihodu in odhodu so vneto igrali triglavsko Koračnico in druge slovenske pesmi. Za Ljubljančane pa je govorila prav iz dna srca gospa Mura Grošljeva. ko je recitirala lastne verze:
Pozdravljene, sestrice, bratje, pozdravlja Vas ljubljanski Grad. pozdravljajo Vas vroča srca, pozdravlja živa Vas pomlad.
Saj nuši ste po krvi, srcu, edini smo, enoten rod, pa Vas vklepal v sužnje spone je tisočletje tuj gospod.
Le glejte našo lepo zemljo, \ so njeno majniško prelest,
lepo liško
naj včvrsti sc v vernih srcih ";e bol j državna Vam zavest,
()d Vaše, naše svete zeml je, pohlepne prste proč, Madjar, svobodnih src Vam ukloniti, nc more več, nikdar, nikdar!«
Navdušeno klicanje »Živ;eli!« je bil odmev tem verzom.
Mod burnimi pozdravi je vlak nato odvozil na Gorenjsko. Danes popoldne so so romarji izpovedali in zadostili svojim dušnim potrebam nu Brezjah, jutri pa jim čita g. prof. dr. Slavič slovesno službo božjo s »Tedetunc — hvalimo Te, o Gospod, da si nas odrešil in spojil z našim slovenskim narodom. Po raznih predavanjih in izletih, ki se više jutri popoldne in pojutrišnjem ves dan, se vrnejo v ponedeljek zvečer v Ljub-I l.juno, kjer jim priredijo slovesen sprejem.
Pozabljeni planinski rof - Jezersko
Jezersko, 15. maja.
Topli pomladili vetrovi so pobrali zadnje uma-znane bele lise in prinesli zelenje, cvetje. Dijaki računajo, koliko dni imajo še jjožirati prah jx> šolskih klopeh, uslužbenci ugibajo kdaj dobe dopust. Šmarna gora ima jx)lno obiskovalcev, Katarina tudi. Ta ali oni se že jx)hvali, da se je jjotegnil čez nedeljo na Bled ali v Bohinj, kjer se vrše mrzlične priprave za sprejem mnogoštevilnih gostov.
Povsod, po šolah, kjer se snujejo majniški izleti, jx> uradih, pisarnah, na promenadi, v vlaku, čuješ j)ogovore o izletih, ki so se vršili in se še bodo Vsa mogoča imena slišiš, Jezersko nikdar. Ta ali oni ve, da je to edina koroška občina, ki je pripadla kar brez plebiscita Jugoslaviji, lesni tr-
Tu pride vsakdo na svoj račun. Premnogo je lepih izletov, ]x> bližnji okolici z divnim razgledom in širnimi smrekovimi parki, prenasičenimi z ozonom. Za turista jc tod pravi raj. Kroginkrog se vrste višji in nižij vrhovi s prelepimi razgledi. Preveč bi bilo popisovati vsakega posameznega. Kdor je prišel enkrat, pride gotovo še drugič, kajti tu ni prahu, ropot avtomobilov ue moti svetega miru, vsejšovsod blagi mir iu gorska tišina.
Tik pred teboj sc dviguje ogromni masiv ponosne Kočne, ki te iznenadi z ostrimi in divjimi oblikami nad vse strmih vrhov, grebenov, sten in prepadov. S te strani je Kočna skoro uepristopna. Edino kak jirav drzen turist spleza včasih jx> njenih navpičnih stenah ua vrh ali pa lovec-domačin


3v. Andrej v Kavnem z Ravensko Kočno.
govci, da je na Jezerskem vedno dovolj lesa. Mnogi imajo pa o Jezerskem zelo nejasne pojme.
Vzemi piopotni les v roke in se ne ustraši borih 30 km, ki jih imaš, če izstopiš v Kranju, pred seboj. Mahni jo preko novega betonskega Kokr-skega mostu ob Kokri dalje. Utrujenost se te loteva, pa zagledaš pred seboj široko čelo Krvavca s planinskim domom, Kamniške planine vstajajo pred teboj, pozabiš na utrujenost, napraviš še par korakov, še ovinek in v Kokri si.
Mimo Fužin nehote stopiš hitreje. Mrzek li je pogled na velike sklade desk in duši te zrak pre-nasičen z izhlapcvajočimi drevesnimi sokovi. Smrl diha tod.
Tik za Fužinami postaneš pri nekdanjem mejnem kamnu, ki je delil Kranjsko od Koroške. Še malo j)a si pri Kanonirju, kjer že zapaziš gori nad cesto staro cerkev sv. Ožbolta na Jezerskem. Cesla se dviga, prej mrka soteska, postaja sedaj široka, vesela, smejoča dolina. Na levo te pozdravi slikovita grmada Virnikovega Grintavca, mimo skupine hiš stopiš, to je Spodnje Jezersko, par ostrih serpentin presekaš s tem, da jo mahneš jjo stari cesli in že si na široki ravnini, — visoki nad 900-m nad morjem, — na Jezerskem.
V pradavnih časih je segalo v Jezersko dolino več ledenikov. Ledeniki so nosili s seboj droben krš, pa tudi ogromne skale. Ko je ledenik izginil, so ostale ledeniške groblje. Taka ledeniška groblja je zapirala vodi odtok in dolino je zalilo jezero. Raditega so tudi prva naselja nastala le na obronkih gora. Pozneje je voda dobila izhod ter začela odtekati. Drobnejše kamenje je odnesla s seboj, ostale so le ogromne ledeniške skale, ki stoje šc dandanes raztresene po dolini. Na eni teh skal, ki stoji tik ob cesti, je postavljen križ.
Jezero sc je osušilo. Nastajala so polja in travniki. Ljudstvo se jc začelo seliti v nižave. Prišli so Rimljani, ki so zgradili ccsto preko Jezerskega vrha. Vezala je Carmum iu Vircenum, Posavino s Podravino. To je najzanimivejša alpska cesla v naši državi. V dobi turških napadov so Turki prodrli ix> tej cesti na Koroško. Mnogi jx>tniki so prenočevali i»d Jezerskim vrhom v takozvani Jenkovi »kosami«, kar pričajo mnogi raznojezični podpisi po stenah te častitljive zgradbe.
Danes je Jezero, kakor domačini imenujejo jezersko dolino, popolnoma odrezano od sveta in skoro pozabljeno. V Kranj, ali kakor pravijo Jezer-iani na Kranisko ie daleč, v Avslrijo, kamor bi bilo bliže, v Belo" in Železno Kaplo, pa jim hrani meja. Zato žive Pol j santi zase in po pravici lahko Irdijo,
Cc stopiš po cesti v Raven, ti razveseljujejo oko lične hiše, raztresene ob cesli, last bogatih Jc-zerjanov. Povsod vlada nebeški ntir. Bučnih iu sijajnih zabav lod ni. Veličastna priroda je izključna kraljica, ki le prisili, da se odrečeš vsemu, kar ni z njo v neposredni zvezi. In čc se predaš ljubezni do prirede, ti ona to ljubezen slolero povrne.
M-K.
i da tvorijo jezersko republiko«. ■ lezersko je najvišje slovensko s
alpsko letovišče.
.loževo znamenje na ledeniški blodni skali.
Dr. med. Igor Tavčar
Ljubljana, Breg št. 8
specialist za notranje bolezni
ordinira od 25. tega meseca vsak delavnik od o do 11 dopoldne in od 3 do 5 |x>jx>Idne. Ronlgcnološkc preiskave za privatne pacijcnlc vsak torek in četrtek od 8 do 9 dopoldne.
J^Caj/e novega
Va H barvasti čevlji bodo kakor novi; ako jih barvate z Brauns,
barvo za usnje l
Tudi aktovke, kovčegi, tis zti stoli itd. vse / ZTgicda kakor novo!
"Dobiva se v vseh drogerijah ter / ^ trgovinah z barvo in usiyem! "I
Tovarna barv
Viljem Biviuns, Celje.
Prve okrajne blagajne -
ustanovljene
Ljubljana, 18. maja.
Danes su se na podlagi uredbe oblastne samouprave ustanovile prve okrajne blagajne. Tekom prihodnjih tednov se bodo ustanovile tudi drugod.
Za okrajno glavarstvo ljubljanska okolica se je okrajna blagajna ustanovila danes dopoldne na ustanovnem občnem zboru, ki se je vršil ob 9 dopoldne v Rokodelskem domu. Na občni zbor je došlo 78 zastopnikov občin ljubljanske okolice. Vodstvo občnega zbora je oblastni komisar gosp. dr. Natlačen poveril vrhniškemu županu gosp. dr. M a r o 11 u. Oblastnega komisarja je zastopal g. dr. B r e c e 1 j.
Predsednik zbora g. dr. M a r o 11 je otvoril zbor kot pooblaščenec obl. samouprave ter na kratko poudaril važnosl današnjega dne. Nato je g. dr. Brece lj v izčrpnem govoru razložil nalogo novih okrajnih blagajn, ki bodo v našem gospodarskem in socialnem življenju igrale veliko vlogo, če se bodo svoje naloge prav lotile. Pred vsem je naloga novih okrajnih blagajn zaščita bednih siromakov, skrb za zanemarjeno mladino. Važne so prosvetne naloge, zelo pereča tudi gospodarska vprašanja za povzdigo vseh panog kmetijstva. Govor g. dr. Breclja je bil toplo sprejet.
Nato je odredil g. dr. Marolt volitve po listkih. Radi dogovora je dal 5 minut odmora. Za skrutinatorja sta bila imenovana: Ivan Gavtroža. župan iz D. M. v Polju in Anton 1'irnat, občinski svetnik iz Borovnice. Izvoljeni so bili: za predsednika Fr. Kremžar, občinski odbornik iz Most; podpredsednik Josip iBrenčic, občinski odbornik z Vrhnike; tajnik Josip Palme, občinski odbornik z Iga; za blagajnika Janez Trkov, župan iz Dobrunj; odbornika: Janez Z a kotnik, župan iz Zgornje Šiške in Jože P e r m e , župan iz Ponove vasi.
Novoizvoljeni predsednik nove okrajne blagajne se je zahvalil v imenu vseh odbornikov za izvolitev in kratko poudaril glavne smernice, ki jih hoče novi odbor držati pri svojem delovanju, pred vseru pa pri sestavi prvega proračuna. Nato je govoril še g. Jožef Gost in čar, ki je opozarjal posebno na socialne naloge novih blagajn, pred vsem pa na dolžnost vseh, vzgajati delavoljno pošteno mladino.
Prvi občni zbor nove okrajne blagajne za ljubljansko okolico je dokazal njeno potrebo in važnost.
Laško, 18. maja.
Okrajna blagajna za okraj Laško je bila ustanovljena danes na občnem zboru in sestavljena sledeče: Predsednik: dr. Ivan Lovšin, okrožni zdravnik v Laškem; podpredsednik Jakob D rak-sler, župan v Dolu; odborniki: Mihael Hrastnik, Filip Križnik, Karel Malovrh, Mihael 0 b e r ž a n.
Trbovlje najame 6 milijonsko posojilo
Trbovlje, 17. maja.
V četrtek popoldne je bila občinska seja, na kateri je bil sprejet občinski proračun ter bilo sklenjeno, najeti 6 milijonov dinarjev posojila za zgradbo nove šole, za stanovanjsko hišo v Hrastniku, za izpopolnitev telovadnice v Trbovljah in za učiteljsko stanovanjsko hišo
Seja je trajala 5 ur in je bila mestoma precej burna. Otvoril jo je g. župan Sitar, ki pa je kmalu oddal predsedstvo g. Vodušku. V prvem delu seje je g. župan prebral protest TPD proti proračunu. Protest zahteva, da je treba najprvo rešiti računske zaključke ler šele nato razpravljati o proračunu. Nato je rudniški ravnatelj g. inž. Drolc iz Hrastnika prebral izjavo, v kateri se pridružuje protestu in predlaga, naj se sklepanje o proračunu za leto 1929 odgodi, dokler ne bo odobren računski zaključek za I. 1928. Za predlog g. inž. Drolca je glasovalo le 8 odbornikov, radi česar je predlog propadel.
Gosp .Pavlin predlaga, naj bi se na vsaki seji predlagali tekoči računski zaključki, ter zagovarja misel, da je treba ščitili najmočnejšega davkoplačevalca. Odgovarjal je g. Krušič, ki je ugotovil, da je proračun sestavljen na podlagi dejanskih potreb, ki so pa večje, kot jih izkazuje proračun. Če bi pa vkljub temu hoteli ščititi najmočnejšega, bi morali toliko bolj pritisniti najšibkejšega. Predlog g Pavlina je bil skoro soglasno odklonjen.
Po tem glasovanju je izjavil g. inž. Drolc, da prepušča vso nadaljnjo odgovornost gospodom, ki so za proračun, sam pa se z ostalimi zastopniki industrije odstrani. Pridružila sla se tej skupini še dva druga odbornika. Ta debata je trajala 2 uri.
Nato je prišel na vrsto proračun. Trboveljska občina ima 352.841 Din 26 par dohodkov, izdatkov pa po tem proračunu 4,092.623 Din 35 par. Primanjkljaja je tedaj 3.739.782 Din 9 par, ki se bo kril z občinsko doklado in s trošarino.
Nato je bil sprejet predlog, da se uvede vo-darina. Gosp. inž. Pauer je za revizijo celokupnega občinskega gospodarstva V ta namen je izvoljen že odbor treh članov, v katerem so gg. Pauer, Pavlin in Krušič. Potem je bil sprejet pravilnik za uporabo hladilnice.
Pri naslednji točki o novem posojilu je gosp. inž. Drolc izjavil, naj se vsako sklepanje o novih investicijah odgodi. Odgovarjal je g. Krušič. Oblast sama priporoča za investici'e najemanje dolgoročnih posojil. V Hrastnika se mora zidati nova šola, ker se dosedanja vsled plazovja podira. V Trbovljah je nujno ]>otrebna v šoli telovadnica in kuhinja, kakor tudi stanovanja za učiteljstvo meščanske šole. To zahteva od nas oblast. Zalo moramo tej zahtevi ugoditi. Gosp. Pavlin je proti posojilu, pač pa za 50% občinsko doklado. ki naj se pobira samo za šolo m za 100% doklade v namene občinske uprave. Občinsko gospodarstvo je Ireba presojali s trgovskega stal isča. Gosp. Krušič je mnenja, da trgovsko stališče ne more bili merodajno za občino. ker šola ni tovarna, ampak pokaže svojo produktivnost v napredku in izobrazbi ljudstva. Pri nadaljnji debali so se oglasili k besedi še gg. Križnik, Arnšek, Malovrh in drugi. Končno je bilo sklenjeno, najeti fi milijonsko posojilo. Proti je glasovalo 9 odbornikov.
Koledar
Neddja, 19. maja: Binkošti. Prihod Svetega Duha. Peter Celestin — Ponedeljek,
20. maja: Binkcštni ponedeljek. (Nezapovedan praznik.) — Torek, 21. maja. Feliks, Kantal. — Sreda, 22. maja. Emil (Milan).
Janko Nep. Jeglič 70 letni!t
Ljubljana, 18. maja.
Jutri, na binkoštno nedeljo 19. maja doseže naš priljubljeni občinski svetnik in šolski ravnatelj Jan. N. Jeglič svojo svetopisemsko starost — 70 let.
Rojen je bil dne 19. maja 1859 v Zgor. Tuhinju pri Kamniku. Šolal se je v Ljubljani ter niatu-riral na učiteljišču 1. 1884. Služboval je potem kot učitelj v Tunjicah, Pečah, v Sv. Križu pri Litiji, na Rakeku in nad 28 let v Ljubljani na II. deški ljudski šoli kot ravnatelj odnosno upravitelj.
Upokojen je bil 1. 1924, po'dovršenem 65 letu starosti.
Janko N. Jeglič se je pa plodonosno udej-stvoval se samo v šoli temveč tudi med širokimi plastmi ljudstva. Povsod je deloval na polju ljudske prosvete. Tako je ustanovil kmetijsko podružnico pri Sv. Križu in na Rakeku, hranilnico in posojilnico pri Sv. Križu, v Ljubljani pa podružnico Slomškove zveze. Vse tri ustanove je vodil do odhoda iz krajev ozir. do svoje nevarne bolezni leta 1920. Za kmetijske zasluge je bil odlikovan na dunajski sadni razstavi z dipomo. Med vojno je bil prideljen dež. vladi ter so mu izročili skrb za gališke iu bukovinske begunce. Obenem je bil krušni komisar v Ljubljani za VI. okraj. Istočasno je ustanovil in vodil mestno zasebno otroško zavetišče v baraki, kjer stoji danes tiskarna Merkur. — In naš neumorno delavni jubilant še danes pridno kot čebelica deluje v raznih kulturnih, zlasti pa karitativnih društvih, tako v Vincencijevi konferenci pri Sv. Petru in pri »Domu slepih«. V občinskem svetu ljubljanskem deluje že od 1. 1911., kamor je bil poslan po želji dr. Kreka.
Njegovo d nižinsko življenje je vzorno in zelo srečno. Bog ga je blagoslovil z 11 otroci, od katerih jih sedem še živi in sicer: eden je inženjer, 1 žel. uradnik, 1 profesor, 1 bogoslovec-novoinaš-nik, 1 trgov, akademik, najmlajši še gimnazijec, a hči je učiteljica. Njegova skrbna, ljubeča soproga je doma s Pretrža pri Pečah.
Skoraj celo življenje je bil vodja in upravitelj ozir. ravnatelj šole. Dobil je za svoje vzorno delovanje na šolskem in vzgojeslovnem polju 19 pohvataic. Ljubljanski meščan je od I. 1923. — G. jubilantu želimo ob 70letnici: Naj ga dobrotljivi Bog čuva in ohranja zdravega še mnogo let sebi v veselje, njegovi družini v srečo in ljublj. občini v korist.	R.
Železničarjem
Prometna zveza objavlja: Gospod minister za promet je z rešenjem M. S. št. 8107 z dne 24. aprila 1929 razveljavil re-šenje generalne direkcije F. C. št. 11823 z dne 17. junija 1927, s katerim se je razširil pravilnik finančnega ministrstva D. R. št. 72100 z dne 4. junija 1927 o plačevanju izpitnih taks tudi na ministrstvo za promet.
OBLEKE
damske in otroške bluze in nogavice dobite na jceneje vtrgovini I. TOMŠIČ, Sv. Petra c. 58. —
Dr. Val. Rožič:
Jugoslovani med Grki
Iz Soluna v Atene.
Ko smo se odpravljali iz Soluna, je bilo nebo prevlečeno z oblaki in smo se bali dežja. Tekom dopoldneva pa se je zvedrilo in popoldne — na pravoslavno veliko soboto — je žarelo solnce v vsej svoji lepoti nad pokrajino.
Nedaleč od Soluna smo opazili nove naselbine maloazijskih Grkov. Značilno pri teh naselbinah je, da se razlikujejo med seboj po načinu gradnje in razporedbi posameznih hiš. Kolonije štejejo po 100 do 200 hiš, med katerimi teko ravne, snažne ulice v dolžini 10 do 20 hiš, nakar se cepijo ulice zopet v droge smeri.
Brzovlak nas je peljal zdaj preko zelene ravni, zdaj po ozkih dolinah, nato skozi soteske in preko manjših vzpetosti. Opazovali smo lepo grško zemljo, ki pa je mestoma pričala o zaostalem načinu obdelovanja, kot smo videli v stari južni Srbiji m grški Mace-doniji. Grški kmetovalec orje s preprostim, lesenim plugom, ki ima samo lemež iz železa. Zemlja je tod globoka in težka, ponekod pa peSčena rn poplavljena. S primitivnimi sredstvi za obdelovanje te bogate zemlje se grški kmet ne more dvigniti do tistega blagostanja, ki bi mu ga njegova zemlja ob racionelnem gospodarstvu mogla nuditi. Videli smo, da na Grškem zemljo samo preorjejo ter sejejo, oziroma sade kar v brazde, ne da bi prej pobra-nali in potolkli kepe. Mnogo posejejo italijanske koruze.
Vasi so na Grškem zelo redke. 30 do 60 km smo se vozili, ne da bi opazili kako človeško naselbino. To j« vsekakor pripisati okolnosti, da j« grško podeželje močno opu-
Zadruzni kongres
v Ljubljani
Glavna zadružna zveza je imela svoj letošnji občni zbor v Belgradu dne 11., 12. in 13. maja. Pri tej priliki se je sklenilo, da se priredi letos ob desetletnem jubileju obstoja velik zadružni kongres. Na predlog gospoda ministra za saobračaj dr. Anton Korošca se vrši ta kongres v Ljubljani za časa jesenske velesejmske prireditve »Ljubljana v jeseni«« od 30. avgusta do 9. septembra.
Udeležba obeta biti sila velika, vsaj bo sama Vojvodina poslala 500 delegatov-zadru-garjev. Pa tudi ostale pokrajine naše države bodo zastopane v jakem številu.
Ljubljana se veseli odličnih gostov in se bo pripravila, da jih dostojno sprejme in jim pokaže razvoj gospodarstva in kulture Slovenije
Kanonika Jan. Bizjana slovo
Moravče, 17. maja.
Žalostno so peli v petek zvonovi v moravški fari. Priljubljeni gosjx>d dekan Jan. Bizjan se je poslavljal od svojih župljanov. Cela moravška dolina se je zgrnila v Moravčah! Prihitele so ogromne množice ljudstva, da se poslove od svojega gospoda »tehanla*.
Blagopokojnika je blagoslovil sam presvitli gosjxxl vladika, njegov sosolec in osebni prijatelj g. knezoškof Jeglič, ki je tudi vcdil pogreb in rajnika pokopal ob asistenci 40 duhovnih sobratov. Na čelu mrtvaškega sprevoda so korakali ognje-gasci, Marijina družba z zastavo, Orli in Orlice s svojim praporom, Katol. prosv. društvo z zastavo in vse druge organizacije moravške doline. Za krsto so stopali sorodniki, občinski odbor z županom A. Cerarjein na čelu, dalje vsi okoliški župani ter bivši nar. poslanec Štrcin. Pogreba so se udeležili skoro vsi pokojnikovi kaplani, učitelji in učiteljice. Sprevod je bil ogromen. Sv. mašo zadušnico je bral preč. g. kanonik in arhidijakon A. Stroj, žalni govor je imel č. kan. Sušnik in pogrebne molitve je opravil presv. škof ob asistenci mnogobrojne duhovščine. Majniško cvetje se je usipalo z dreves na blagopokojnikovo krsto, miio-fice so glasno molile za pokojnika in cela dolina je drhtela v žalnem slovesu za g. dekanom. Zvonovi enajsterih moravških jx)družnic so peli v slovo svojemu očetu in dobrotniku. Na {»kopališču je presvetli knezoškof blagoslovil grob in zemeljske ostanke blagopokojnika. Na grobu se je v imenu cele moravške doline, župnije in dekanije poslovil od predobrega g. dekana v prisrčnih besedah tople zahvale za njegove dobrote in žrtve moravški rojak dr. Rožič. Pevci pa so zapeli tretjič in zadnjič blagopokojniku v slovo: Sv. križ nam govori — da se vidimo nad zvezdami! — Solze hvaležnosti so padale na sveži grob.
S pokojnini g. dekanom se je zaprlo samostojno poglavje četrtstoletne kulturne in prosvetne zgodovine v Moravčah, ki je jx>kojniku v čast in slavo. Bodi mu ohranjen hvaležen spomin!
V slovo in zahvalo!
Ker se mi ni bilo mogoče od mojih številnih prijateljev in znancev osebno posloviti, se jim tem potom iskreno zahvaljujem za vso naklonjenost, ki sem je bil tekom 40 letnega udejstvovanja v
gostilniški obrti iu apnenski industriji v Hrastniku deležen. — Avgust Ruckl, lastnik »Forsthof-a«, Celje, Medlog 14, 30. aprila 1929.
stošeno, gozdovi iztrebljenj, ni pravih rek in zdrave pitne vode. Ponekod smo se vozili mimo zapuščenih, praznih vasi, iz katerih so se morali prebivalci radi pomanjkanja naravnih življenjskih pogojev izseliti.
Srednja Grčija s Tesalijo je jako romantična. Nekateri izletniki so jo primerjali s panoramo na Semeringu.
Skoro vso pot od Soluna do Aten smo prevozili v spremstvu olimpijskega gorovja, čigar vrhovi so pokriti s snegom. Od Soluna do mesta Tebe (3—4000 preb.) smo imeli vedno pred seboj staroslavno goro Olimp, v stari grški mitologiji tolikrat omenjeno prebivališče poganskih bogov. Med potjo smo opazili tudi več jezer in nekaj ciganskih naselbin. Železniške postaje so v hriboviti Tesaliji zelo redke.
Na nekem kraju smo opazili umetno namakanje zemlje z vodo. Tod ni »večnih« studencev, še manj rek: zato tudi ni električnih naprav in industrijskih podjetij. V vsej srednji Grčiji smo videli eno samo vodno električno napravo. Po goli^avah se pase drobnica, na polju mezgi, bivoli, mršave mule in osli. Osel je v teh krajih velepomembno bitje, od katerega ima prebivalstvo izmed vse živine največ koristi. Tri četrtine prometa na grškem podeželju oskrbuje osel.
Grška velika noč.
V soboto, dne 4 t. m., okoli desetih zvečer smo prispeli v Atene. Na kolodvoru so nam priredili oficijelen pomen zastopniki grške vlade in našega poslaništva, nakar so nas spremili v hotel »Averof«, kjer je bila večerja. O polnoči smo večinoma vsi izletniki odšli na ulice, da bi opazovali grško velikonočno vstajenje Grška pravoslavna cerkev namreč obhaja Kristusovo vstajenje v noči od sobote na nedeljo, in sicer točno o polnoii.
»Litije«, t. j, procesije, so se udeležili člani grške vlade in ogromna množica ljudstva. Med 11. in 12. uro ponoči se poleže hrupno življenje v mestu. Le avtomobili prevažajo vernike pred cerkve, ki so to noč prenapolnjene. Ljudje se gnetejo v božje hrame s svečami v rokah. Nobeden ni brez nje. Ob vstajenju prižgo sveče in se po blagoslovu in končani procesiji vračajo vsak na svoj dom. Slikovit je pogled na množico migljajočih lučk, ki se pomikajo kakor živi plamenčki po ulicah. Od najelegantnejšega gospoda do preproste, sključene starke, vse, vse hiti domov z blagoslovljeno velikonočno lučjo. Bogati meščani se vozijo od procesije v avtomobilih in kočijah, vsi v prazničnem, velikonočnem razpoloženju.
Veliko noč smatrajo pravoslavni Grki za največji praznik v letu in jo obhajajo po starih, globoko občutenih tradicijah. Ta dan se pozdravljajo med seboj »Hristos anesthi!« — (Kristus je vstal.)
Na velikonočni praznik smo bili trije zastopniki naše države gostje jugoslovanskega generalnega konzula v Atenah, g. Tihomira Popoviča. Slovence sem zastopal jaz. Pozneje je obiskala deputacija »Jadranske straže« tudi predsednika grške republike in ministrskega predsednika, ki ju pa ni bilo doma in so člani depulacije oddali v kabinetni pisarni le svoje vizitke. V tej deputaciji smo bdi gospod polkovnik Božidarevič, vseučil. profesor Šilovič iz Zagreba in jaz.
Atenski meščani z zanimanjem in pozornostjo spremljajo jugoslovanske izletnike ter živahno komentirajo naš prihod na Grško, ki bo brez dvoma ugodno vplival na poglobitev zbližanja med našo in grško državo.
Na Akropoli.
Naslednji dan po prihodu v Atene smo se izletniki namenili na slavno Akropolo, ki
mogočno vlada nad grško prestolico ter se razgleduje po bližnji in daljni okolici.. Akropola je visoka kakih 160 m. Na vrhu je ravna planota. Tu so bila v starem veku svetišča grških bogov. Ogledali smo si ostanke starogrškega bogoslužja, velike helenske kulture in umetnosti. Vrh Akropole smo se dali skupno fotografirati.
Razgled z Akropole je prekrasen. Akn-čan, ki je nekoč s tega, zanj tako svetega mesta opazoval svojo domovino, je moral biti navdušen rodoljub in zvest državljan.
Popoldne smo obiskali staro atensko pokopališče, kjer je še danes obilica starodavnih umetno urejenih grobov, spomenikov in napisov. Z vsega kulturnega, sveta prihajajo v Atene umetniki in učenjak: občudovat mojstrovine starih grških veieumov in se od njih učit.
Glavni trg (agora) v Atenah je, kakor nekoč, tudi danes srce vsega atenskega življenja in prometa. Po tem trgu se je v davnih časih sprehajal modrijan Sokrat, stanovalec v sodu Diogen, v Kristusovih časih je na tem trgu govoril množicam apostol Pavel, ki je bil pozneje postavljen pred sodišče na Areo-pagu poleg Akropole.
Atene imajo med vsemi grškimi mesti najlepšo lego. Kulturno življenje v tem mestu je izredno živahno in se razvija z enako intenzivnostjo, kot v zlati Periklejevi dobi
V ponedeljek, 6. t. m., smo si ogledali zgodovinski in etnografični muzej, ki hrani dragoceno zbirko starih grških umetnin in starin.
Omeniti moram, da je grška vlada ob našem prihodu dala izobesiti po vseh večjih poslopjih grške in jugoslovanske zastave. Jugo-slovansko-grška liga in atenska obrtna zbornica je priredila izletnikom slavnosten banket.
Praznih slov. šolstva
v Mariboru
Maribor, 18. maja.
Raz tukajšnjih šol in drugih javnih poslopij so danes zavili.ale narodne in državne zastave. Mariborsko »Učiteljsko društvo« in »Odsek meščansko-šolskega učitelistva v Mariboru« praznujeta desetletnico slovenskega šolstva v Mariboru.
»Zadnje trdnjave v Mariboru padle «
Pod tem naslovom so prinesle mariborske »Male novice« z dne 12. aprila 1919 sledeče vrstice, ki označujejo zgodovinski pomen prevzetia tukajšnjega šolstva po domačem življu. »Zadnji dan marca je bil za mestne šole zgodovinsko pomemben dan; po okupaciji mesta od strani vojaštva menda najimenitnejši čin v narodnem življenju Maribora. Vsa ravnateljstva, voditeljstva ter večina osobja i mestnih šol so bila odstavljena ter jxi ncvoimeno- l vanih nameščena. Odstavljenim učiteljem in učite- I ljicam, zadnji posadki, pa je sluga dostavi! in tolmačil odslovnice. Nad trdnjavo pa vihra slovenska trobojnica — države S. H. S.« Danes
po desetih letih
pa je obhajalo slovensko učiteljstvo jubilejni dan. Velika dvorana Narodnega doma je bila ob slavnostnem zborovanju nabito jxilna učiteljev in učiteljic. V njihovih vrstah smo opazili veliko število starih narodnih bojevnikov ob naši severni meji. Udeležili pa so se tega slavnostnega zbora tudi odlični gostje, ki so se v lepem številu odzvali vabilu prirediteljev. Navzoči so bili med drugim: veliki župan dr. Schaubach, prevzvišeni knezoškof dr. Andrej Karlin, mestni župan dr. Juvan, polkovnik Stancjlovič v zastopstvu mestnega poveljnika; prosvetni šef dr. Kotnik; ravnatelj obl. uradov Oračner; okrajna glavarja dr. Ipavic in dr. Hacin; prosvetni inšpektor dr. Pečovnik; organizator slovenskega meščanskega šolstva dr. Po ianec, prosv. inšjDektor v pokopi; oblastni prosv. inšjjektor Bo-bič; vpokojeni minister dr. Kukovec in drugi dostojanstveniki. Slavnostni zbor je otvoril ravnatelj Humek s pozdravom vsem udeležencem iz Maribora in okolice. Nato je prečital jx>zdravno pismo presvetlega škofa dr. Tomažiča, generala Maistra in stolnega župnika Moravca, ki se niso mogli osebno udeležiti jubilejnega zbora.
Kot prvi je nato pozdravil ude'ežence na slavnostnem zboru veliki župan dr. Schaubach, ki izreka mariborskemu učiteljstvu ob svečanem jubileju najprisrčnejše čestitke, zaključujoč svoja izvajanja s pozivom: Delu čast in priznanje. Nato je sprego-voril v imenu mariborske občine mestni župan dr. Alojzij Juvan, ki naglaša v prav jx>sebni meri neumorno požrtvovalnost mariborskega učitelistva v prevratni dobi ter njegove velike zasluge za kulturno osvojitev Maribora. Govorila sta nato še vpok. min. dr. Kukovec za Narodno odbrano, dr. Strmšek pa za maribor. gimnazijo in zgodovinsko društvo.
Sledila je slavnostna beseda šolskega upravitelja Hrena iz Studenec. Izčrpna so njegova izvajanja. ob katerih se črtajo z markantnimi jictezami zasluge učitelistva ob naši severni meji za kulturen dvig našega ljudstva. Omenja v svojem slavnostnem govoru predvsem izredno živahno delovanje »Pedagoške centrale«, kjer se vsakih 14 dni zbirajo učitelji v svrho strokovne spojiolnitve in poglobitve, ter ustanovitev društva »Učiteljski dom«, ki kaže že sedaj pred končno realizacijo svojih vzvišenih ciljev tako živahno udejstvovanje na polju publicističnega delovanja.
Zbor so pozdravili nato še zastopniki posameznih društev. Pozdravila je ga. Godec iz Lim-buša v imenu učiteljskega društva za mariborsko okolico. Šolski upravitelj'Lešnik iz Marenberga za učitelistvo svojega okraja.
Po zaključku lejsega zborovanja so imeli učitelji še skujjen obed, popoldne pa so priredili fova-riški izlet v Pobrežje. Ob svečanem jubileju in slavnostnem f>oteku manifestačnega zbora izrekamo tudi mi mariborskemu učiteljstvu naše najprisrčnejše čestitke, združene z željo, da bi naše učiteljstvo v Mariboru ter ob severni meji tudi v nadalj-rrili desetletjih delovalo za dvig moralnih in kulturnih sil našega ljudstva.
S slavnostnega zborovanja se je poslala uda-nostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravna brzojavka prosvetnemu ministru Boži Maksimoviču.
Tolpa 30 rokovniačev
2e tretje leto skušajo v mesecu maju neznani uzinoviči svojo srečo v Št. Jerneju. Tudi letos so zopet poskusili in sicer ravno tam, kakor prejšnja leta, pri trgovki g. Zagorc. V noči od torka na sredo f)o polnoči so se pojavili. Razmere jim morajo biti očividno dobro znane. Sreče, hvala Bogu, niso imeli, pasje lajanje jih je prepodilo. Pač pa so tisto noč — najbrž isti vlomilci — poskušali srečo še drugod. G. županu Videtu iz Žvabovega je bilo pokradenega okrog 100 litrov vina. Tudi tu so že lansko lejx> poskušali.. Od tam je šla najbrž ista tolpa — okrog 30 jih je bilo — v Cerovi log, kamor so prišli že proti jutru. Pri dveh gospodarjih so skušali vlomiti, pa so jih zaslišali, jih nekaj časa sledili proti Gorjancem, toda ker so vlomilci začeli streljati, jim niso mogli slediti dalje. Dan preje f>a je bilo pokradenega posestnici Škof iz Ce-rovega loga okrog 100 litrov vina. Najbrž so to isti tatje, ki so že par let v maju pri istih gospodarjih skušali vlomiti. Upamo, da pridejo tudi ti prej ali slej v roke pravici.
V čolnu do črnega mar^a
Ta je pa ptič, boste rekli. Pa je res, zakaj kaj takega ni v naših krajih doslej še nikomur priš'o na misel, da bi čolnaril po naših vodah tja doli do Črnega morja.
Josip Lfskovšek iz Šoštanja se je prvi lotil tega športa. Preteklo nedeljo, ob desetih dopoldne je v majhnem, preprostem čolnu odveslal iz Šoštanja in je prispel v Zagreb v četrtek zvečer. Med j>otjo se je, kajpa ustavljal in iskal okrepčila. Iz Radeč pri Zidanem mostu do Zagreba je potreboval 8 ur. Zagrebški časnikarji so govorili z njim in jim je povedal sledeče:
■»Ker nimam drugega dela, sem se odpravil na pot t)o Siska bo veslala z menoj moja žena. V Sisku pa jo bom izkrcal, ker se mi bo tam pridružil neki prij telj. Če bo šlo vse po sreči, bova v alMa prav do črnega morja. Tam bom čoln prodal in se vrnil po železnici.«
Povejte, nam še kaj o sebi I« so hoteli časnikarji.
Kaj mi boste pa dali zato?« je skrbelo nenavadnega potnika.
»V časopisih bomo pisali o vas in vaši pogumni vožnji.«
»A, tako! Nu ja, v svojem čolnu se počutim prav dobro, vožnja je lepa, prijetna in zanimiva. Pri Krškem je bilo najhuje. Malo da nisem utonil. Toda ne bojim se. Veslal bom dalje.«
Fantovski tabor
na Brinjevi gori pri Konjicah.
Konjice, 18. maja.
V nedeljo, dne 26. t. m. se vrši na Briujevi gori pri Konjicah fantovski tabor, ki se ga udeleže fantje iz vseh župnij konjiške dekanije. Ob 10. uri se vrši služba božja. Prepoved ima predsednik Prosvetne zveze dr. J. Hohnjec, sveto mašo pa daruje konjiški arhidijakon Franc Tovornik. Po cerkvenem opravilu je zborovanje fantov na prostem. Govorijo domači fantje in govornika iz Maribora J- Krošl in dr. Vatovec. Fantje si hočejo na tem velikem zboru začrtati smernice k pomlajenemu družbenemu in gospodarskemu delu.
V temnih nočnih urah ...
Jezica, 18. maja.
V temnili nočnih urah... jc pribrenčal od Črnuč sem črna pošast: avto brez luči! Bil jc znani ptiček iz ljubljanske okolice, ki se ga je bil prej nekje dodobra nažehtal, potlej pa jc stopil v neko garažo in se odpeljal z avtom proti Domžalam. Tam blizu nekje se je zglasil v gostilni, »ga« srknil šc par meric, potem pa dalje. Povabil je v voz dvoje deklet, ju posadil na inehke sedeže in so šli — kot kraljevič Marko... Dekleti sta mislili, da ju bo koncem vasi izložil, kakor jima jc obljubil. Kaj še! Dekleti sta rjuP zadaj v avtu, kraljevič Marko pa se jo spreda smejal in še bolj pognal motor. Pa je prišla katastrofa: pumi! Avto v ograji ob cesti... Dekleti sta porabili priliko, skočili z voza in jo ubrali peš nazaj proti Domžalam. Od črnuškega mosta, v jioznih nočnih urah... Druge nesreče zaenkrat ni bilo in šofer je pognal dalje proti Ljubljani. Toda pijan, kot je bil, se je kmalu zopet znašel z avtom vred za brzojavnim drogom. Zdaj je bila nesreča hujša: avtu jo odpovedala luč! Brez nje ni upal kraljevič Marko v Ljubljano, pa je pred ježensko jiošto obrnil in odrajžal nazaj. Pa se je skesal ter sklenil, da pojde vendarle v Ljubljano, inagari brez luči. Obrnil je avto na cesti in pognal skozi vas. Ne daleč: pred kamnosekovo hišo v Stožicah se je z avtom zaletel med konfine... /daj ni kazalo drugače, zakaj sunek ga je docela pretresel; zu volanom jc mož prespal noč...
Osebne vesti
ir Častni občan. Obč. odbor na Homcu je v svoji seji, dne 16 maja 1929 imenoval prečastitega g. župnika Antona Mrkuna v znak priznanja za 171etno neumorno delovanje v občinskem odboru za častnega občana občine Homec.
Ostale vesti
it Udeležencem Svetovaclavskih Orlovskih dni v Pragi. Gcspcd minister pravde je na našo prošnjo s svojim odlokom z dne 13. maja 1929, št. 36.020 dovolil državnim uslužbencem svojega resora v svrho udeležbe na Svetovaclavskih orlovskih dneh v Pragi izreden dopust od 1. do 10. julija t. 1., ki se jim ne bo vračunal v redni dopust. Slične prošnje smo vložili tudi na druga ministrstva in je pričakovati, da bomo dobili ugodna reše-nja v najkrajšem času, kar bomo objavili. Sprejemamo še prijave za III. razred; le izjemoma tudi še za II. razred s stanovanjem v konviktu in si izrecno pridržujemo, da vseh prijav za II. razred ne sprejemamo Kdor se še ni odločil, naj to takoj stori in prijavi svojo udeležbo na Jugoslovansko Orlovsko Zvezo, Ljudski dom, Ljubljana. Ko poteče rok, ne bomo mogli sprejeti nobenih prijav vet. — Pripravljalni odbor.
it Pokroviteljstvo Njegovega Veličanstva kralja. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani priredi jeseni koncertno turnejo v Francijo s koncerti v Strasbourgu, Nancyu, Reim-su, Lille, Lensu, Parizu, Lyonu, Grenoblu in naposled v Genovi, na sedežu Društva narodov. Pred turnejo proslavi v Ljubljani 120lel-nico, odkar so bili slovenski kraji kot kraljestvo Ilirija pod Napoleonovo vlado. — Na prošnjo Glasbene Matice je prejel nje predsednik od Dvornega maršalata obvestilo, da S jc Njegovo Veličanstvo kralj blagovolilo pre-i vzeti pokroviteljstvo tako glede prireditve v Ljubljani kakor glede koncertov v Franciji odnosno Švici
ir »Ilustracija«. Izšla je četrta številka »Ilustracije«, tega danes že izredno priljubljenega ilustriranega mesečnika. Četrta številka prinaša na naslovni strani ovitka moderno' sliko Toneta Kralja »Miklošičeva cesta« v izvrstni tehnični izvršbi. Vsebina je (kakor smo pri »Ilustraciji« že vajeni) izredno pestra in izbrana. Poleg najnovejših slik iz gledališča so upoštevane najvažnejše domače aktualnosti zadnjega časa (odhod Rogoza v Prago, gostovanje čeških igralcev v Ljubljani, smrt vojvode Stepe Stepanoviča, obisk nemškega avtokluba v Jugoslaviji), kakor tudi iz inozemstva (vojska v Mehiki, novosti iz Pariza itd.). Naj ne pozabimo omeniti tudi krasnih filmskih slik glasovitega Chaplina, razkošnih slik mode, slovenske stanovanjske kulture in Ljubljane v našem slikarstvu in polno, polno drugega, novel, pesmi in ilustracij in najrazličnejših drugih drobnosti. Kupite si eno številko, ne bo vam žal. Posamezne številke po 10 Din v vseh trafikah. »Ilustracija«, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6-II.
it Slovesna otvoritev zdravstvenega doma v Cerkl jah ob Krki bo v ponedel jek 20. maja. Spored slavnosti jc pester: Ob 4 zjutraj budni-cu. Ob 9 ustanovni občni zbor »Društva za na-
ir Živčno in duševno bolnim povzroči zelo mila, naravna »Franz-Josef«-grcnčica dobro prebavo, čisto glavo in mirno spanje. Po izkušnjah slovitih zdravnikov za živčne bolezni je najtopleje priporočati rabo »Franz-Josef«-vode tudi pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.

za perilo samo
Persili
To je prava pomoči
Enoglasno
doni hvala vseh, ki ga poznajo. S Persilom, - polovico manj dela, poceni pranje ia neoporečno perilo! — tako pravi vsaka gospodinja, katera ga je enkrat poskusila.
rodovo zdravje v Cerkljah«. Ob tričetrt na 1(1 sprevod od Zdravstvenega doma /. godbo na čelu v župno cerkev. Po sv. maši sprevod do Zdravstvenega doma, kjer pozdravi goste g. župan Ra-čič. Ljudsko zborovanje pred domom in oglod istega. Slavnost bo zaključila ljudska veselica.
it »Uprava kraljevog fonda« v Belgradu sprejme takoj in sicer brezplačno nu šestmesečni gospodinjski tečaj, ki so priredi na gospodinjski šoli v Srcmski Mitrovici pri Novem Sadu, mlado inteligentno slovensko dekle, ki jia inora biti hčerka uglednega in premožnega kmetovalca iz ljubljanske oblasti. Priiuvo za sprejem se naj pošl jejo kar najhitreje na kmetijski oddelek velikega župana v Ljubljani, kjer se dobe tudi vsa tozadevna podrobuejša pojasnila.
it Vsem, ki nameravajo romati na Sv. Vi-šurje. V včerajšnjem »Slovencu« smo sporočili, da bo priredila Slov. krščanska ženska z\ozu dne 3. iu 4. avgusta romanje na Sv. Viša rje, katerega sc lahko udeleži vsakdo. Opozarjamo pa, da se mora vsakdo za to romanje prijaviti najpozneje do 30. maja jiri Prosvetni zvezi v L jubljani, Miklošičeva 5. Stvar je namreč taka: dne 17. maja je sporočil italijanski konzulat v Ljubljani, da se mu mora predložiti imenik vseh romarjev že do konca maju. Radi tega nujno prosimo vse, ki se nameravajo udeležiti romanja, da sc nemudoma prijavijo. K včerajšnji tozadevni notici dostavljamo še to, da je treba mi pri javi navesti poleg imena in bivališča tudi rojstno leto vsakega udeleženca. Vožnja od vseh jiostuj do obmejne postaje bo polovična iu vsakdo kii|)i vozni listek na vstopni postaji sam. Zu vizum in za vožnjo jio italijanskem ozemlju se jiošlje obenem z zgoraj navedenimi podatki 40 Din za vsakega udeleženca Prosvetni zvezi v Ljubljuni. Prosimo vse župno urade in organizacije, da to stvar sjioroče vsem, ki se zanjo zanimajo. Žal nismo mogli postaviti daljšega roka za prijavo, ker druga leta italijanski konzulat ni zahteval tako rano imeniku, ampak je zadoščalo, če so se mu imena udeležencev poslala 14 dni pred romanjem.
it Misijonski dan 26. maja v Škocijanu pri Mokronogu. Ob priliki odkritja spominske plošče misijonarju dr. Ignaciju Knobleharju se bo vršila proslava s sledečim sporedom: Na predvečer slovesno zvonenje — streljanje, kresovi in cbhod s svečami. V nedeljo ob 10 slovesna sveta maša na prostem, kar opravi mil. g. prošt Cerin. — Po cerkvenem opravilu slovesno odkritje plošče. Govorila univ. prof. dr. Lambert Ehriich in dr. Bohmjc. Meti sveto mašo igra godba in pojejo združeni zbori. Ugodna avto-zveza iz Novega mesta, ki odhaja ob 7 zjutraj in iz Krškega pa 0.15. — Prijatelji misijonske misli iskreno vabljeni!
it Požar od strele. Preteklo soboto je udarila strela v gospodarsko poslopje, last občino Pleterje v Zdolah. Radi strele je nastal požar iu je celo poslopje pogorelo do tal. Organistu I Ivačiču je s tem |iogorela vsa zaloga živil, drva, obleka in poljsko orodje v vrednosti okoli 5000 dinarjev, celotna škoda pa znaša okoli 20.000 Din. Po čudnem naključju je bilo to poslopje di leta 1928 zavarovano, v zadnjih dveh letih pa ne, tako cla je nesreča še bolj občutna.
it Splašeni konji povzročili nesrečo, fz Novega mesta: V petek 17. maja je. neki kmet iz Trebelnega peljal z dvema konjema prašiča k mesarju Koncili ji. Ko so prašiča skladali, so se | splašili konji in podrli na tla kmetovo ženo, ki je čuvala konje. Eno kolo ji je šlo čez ranic. Konji so v divjem diru hiteli naprej in nikomur se ni posrečilo ustaviti jih, dokler niso zadeli ob cestni kanton in jc eden padel. Ponesrečeno ženo jc gostilničar Fubjan takoj odpe-Ijnl v žensko bolnico.
it Nesreča ali zločin? Posestnik Koncla iz Drenika pri Brusnicah je šel v sredo 15. ma ja nekam nu Gorjance nabirat mah za prodajo. Do sedaj ga šc ni nazaj. V četrtek 16. maja so ga šli sosedje iskat, toda brezuspešno. Vrnili so se šele zvečer brez njega. Prav tako so ga šli iskat tudi v jietek. Lahko sc mu jo zgodila nesreča, da je padel z drevesa, mogoče jc pa tudi, da je prišel kako v slik s tatinsko tol|>o, ki je isti dan zbežala na Gorjanec. Nekateri celo mislijo, da se jc zgubil, vendar pa to ni verjetno, ker je domačinom dobro znana vsaka pot po Gorjancih.
it Vprašanje vojne odškodnine Primorcem. Z ozirom na vesti, ki sc razširjajo med našimi rojaki, da je vprašanje vojne odškodnine za Primorce žu rešeno iu da sc cclo dcuur žo na-
kazuje, opozarjamo, da so prenagljene. Vjira-šnnje vojne odškodnino za nas mora biti rešeno s posebnim zakonom. Če to dosežemo, bomo objavili javno, dotlej pu bomo imeli zadevo v evidenci, kot doslej. Čelu akcija jo v rokah zanesljivih in dobro informiranih oseb. — Društvo Soču v Ljubljani ter vojno odškodninski odbor.
it Obiskovalcem Ljubljanskega velesejma.
Uprava Ljubljanskega velesejma je tudi letos izdala kakor druga letu permanentne legitimacijo in sicer po Din 30. Z njimi je združena udobnost polovično voznim* pri potovanju na vclcsejem in na povratku. Pri odliodni postaji je treba kupiti eolo vozilo karto iu istočasno dati žigosati legitimacijo. Velcsejeni obisk potrdi. nakar se da pri povratku žigosuti na jio-stujni blagajni v Ljubljani legitimucijo, vozni listek pa velja potem /a brezplačno vožnjo nazaj. Zato jiri prihodu v Ljubljano ne. oddajte karte postajnemu vratarju, ampak jo dobro shranite.^ Legitimacija mora biti od imetnika lastnoročno podjiisann. Legitimacije sc dobe v vseli večjih krajih po celi državi, naroče sc pa lahko z dopisnico tudi pri velesejmskcin uradu. Za zdrava iu cenena stanovanja v hotelih in privatno je preskrbljeno.
it »Castehnorto.« Konzorcij Križa« je za Veliko noč svojim čituteljcm podaril pretresljivo lopo zgodbo nesrečnega duhovnika, ki ga je omamila ženska, a je moral doživeti trpko razočaranje in šc lepšo božje usmiljenje. Stolni prošt VVeingnrtner v Innsbrucku jo je napisal tako živl jenjsko resnično in psihološko globoko, du človek ob njej ros doživi tragiko človeške: slabosti, grozoto greha in blaženost spovedi. Slovenski prevod jo lop, gladek in prav dobro podaja mirno realistični sloj; izvirnika, ki ga t:i in tam rahlo proscva idealizem. Da bi si novelo lahko omislili tudi oni, ki Križa« nimajo, jo konzorcij natisnil nekaj slo izvodov več. Dobiti jih je pod posebnim ovitkom po naših knjigarnah in konzorciju Križa«, Miklošičeva c. 5. Stane 5 Din.
it Notranje ministrstvo je določilo za razstavo psov 2(100 Din. ki so naj jiorubijo za nagrado dreserjein policijskih psov ter zu pospeševanje vzrejc domačih kraških ovčarjev.
it Konkurenčna tekma harmonikarjev. 7, ozirom nu mnoga vprašanja sporoča uprava Ljubljanskega velesejma, da se tekma lie vrši oli prodstojočem volcsojmu, ampak ob jesenski prireditvi Ljubljana v jeseni«, ki sc vrši od 31. avgustu do 9. .septembra.
>V Mednarodna razstava psov, prirojena od Jugoslovanskega kinološkega saveza, bo pokazala pregled čistokrvnih psov raznih pasem, ki se, gojc pri nas. širše občinstvo je še zelo malo poučeno o posameznih pasmah in bo imelo pri tej razstavi najlepšo priliko poučiti se o razlikah med posameznimi lovskimi in športnimi pasmami. Ocenjevanje psov so bo v ršilo v šestih krogih javno pred občinstvom in bodo sodniki označevali vrlino in napako, jiosamoznih psov taljo glasno, da bo tudi občinstvo slišalo njih kritiko in so. na ta način učilo tudi samo spoznavati te plemenite živali.
ir šolska vodstvu opozarjamo nn .Cerkven« ljudsko pesmarico^, priredil Stanko Premrl. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena partituri Din 50, glasovi po Din 24. Pričujoča pesmarica jo namenjena nc samo za gojitev splošnega ljudskega cerkvenega petja, marveč tudi petja pri šolskih službah božjih. Prirejena jč za ono- oziroma vočglasno petje. Pri vsaki postni jo označen način izvajanja. Vsebina nudi vse napove, ki so jiojo pri šolskih mašah, kakor: niušne, Marijine, obllajilne, bogoslovne in pesmi y.,i vso cerkvene rlobe. Za zu-četek šolskega lota: klicanje sv. Duhu, za sklep šolskega lotu: Zahvalno pesem, kakor tudi pesmi za druge šolsko praznike. Učitelji petja so po prvi izdaji pridno segli, da je bila radi tega ktnalu razprodana. Nova izdaja je zelo pomno-žena in sicer za 39 pesmi, tako da imajo učitelji popolno izbiro za vse prilike in potrebe.
it Ivan Cankarja Zbrani spisi L—IX. zv. sn nu jodliene jša izda ja, ki so jo dosedaj doživeli naši klasični pisatelji. Lopi in stvarni uvodi in Opombe, ki jih piše urednik Spisov Izidor Cankar, dajejo izdaji posebno vrednost. Izdaja se redno nadaljuje. Mogočo so tudi plačilne ugodnosti v dogovoru z Novo založbo v Ljubljani. Oprema knjig jc odlična in solidna in v mnogovrstni izberi.
*	PRI MARIJ DR. M IN AR radi studijskega potovanja do 15. junija no ordinlra.
ic TRAJNO IiODRANJE in H AR VANJE LAS, izpopolnjeno z garantirano trajnostjo, samo v domskem salonu E. M ARE 8, MARIROR. Gosposka 27.
*	ZOPER MOLJE — 1 Ali MOL! V vseh lekarnah in drogerijah. Proizvajalec: »Chemolechnn«, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10.
ic SNAZNOST .IE VAŽEN FAKTOR KULTURE. Ze mnogo stoletij je dokazano dejstvo, da ni beljenje perila, ki nas obvaruje pred mnogimi nalezljivimi boleznimi in zagotovi dolgo rabo našega perila, ampak temeljito pranje s prvovrstnim milom brez kemičnih primesi. Albus milo je ie mnogo desetletij nespremenjeno dobro. Zato opozarjamo cenjene čitatelje na oglase tvrdke Albus v našem listu.
*	MUHASTO VREME. Pomladni meseci imajo že od pradavnine pravico, da menjaje svoj obraz od dne do dne, če ne že od ure do ure. če so pravkar pokrivali nebo še črni oblaki in srebrne deževne proge javljale bližanje neviht v daljavi, in čeprav je ravnokar od cest odskakovala gosta sodra, se v prvi minuli že posmeje ljubo solnce. Za dobro razpoloženje človeka ti ostri prehodi niso razveseljivi. Na enakomernost naravnani organizem sledi nerad nenadnim izpremembam temperature iti bolezni ter prehlajenja so na žalost le preveč znane in težko odvrnijive posledice nestalnosti vremena. Z bolečinami v glavi in udih se začenja, temperatura se dviga, dihalni organi so razdraženi, dobra volja popušča in prehlajenje je tu. Seveda moramo gledali na toplo obleko, kadar slutimo, da se bo vreme iz-premenilo in če smo premočeni ludi še lako malo, zlasti pa če imamo premočene noge, moramo skrbno paziti, da se čimprej preoblečemo. Vedno pa to ne zadostuje in še preden se nam javijo vsi znaki pre-hlajenja, moramo skrbeli, da prihajajoče obolenje preprečimo v počelnem stadiju, kar je najsigurnej-še mogoče - ASPIRINOM, s tem od nekdaj znanim in preizkušenim sredstvom proti prehlajenju. Dve do tri lablele ASPIRINA in pa morebiti šc velika čaša vročega čaja preženn po navadi prehlajenje že v začetku in preprečijo lako nadaljnje nevarne bole mi.
-fr J. G. F A HREN INDUSTRIE proizvaja od raznih strani ocenjeni produkt, ki se v Jugoslaviji prodaja pod imenom FAMOL«. »FAMOL« se uporablja na eni strani kol sredstvo proti molom, na drugi, strani pa služi kol. podlaga za proizvajanje raznih preparatov za desinjiciranje zraka. Kot *FA-MOLrDESINFEKTOR« deluje tudi kot sredstvo za osvežen je zraka in desinjiciranje istega. Namenjen je pred,vsem za javne in mnogo posečane lokale, kot bolnice, delavnice, šole, poslovalnice, klosete itd. Glavna prodaja tega *FAMOL< proizvoda je poverjena, kakor smo obveščeni, I. t. »TECHNAZagreb, Prilaz 36 a.
-fr DANES IN V PONEDELJEK vsi na veselico k »Županovi jamu na Tabor pri Grosupljem.
-fr PRIZNANO desinfekcijiko in toaletno sred-' M v o SANOFORM imajo stalno v zalogi vsa lekarne iv drogerije.
ic PODPORNO DRUŠTVO SLEPIH, Ljubljana, Wolfova 12, prosi vljudno miloclctrov.
ic OPOZARJAMO na oglas Spodnješlajer-ske Ljudske posojilnice na zadnji strani dar našnjega lista.
tf
Slovenčevo glasovanje*
Doslej so dobili:
Misijoni Slepci
Orlovski Stadion Vseučiliški sklad Hiralnice Zoo
377.065 glasov 291.195 glasov 279.590 glasov 242.790 glasov 230.835 glasov 115.030 glasov
Zanimanje vedno bolj raste, število glasovalcev se dviga. Na noge, do 1. junija!
Ljubljana
Nočna služba lekarn
Dne 19. maja: Ramor na Miklošičevi cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu. — 20. maja: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. — 21. maja: Piccoli na Dunajski ccsti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu.
© Zastave bo razobesila mestna občina na svojih poslopjih v časi Prekmurcem, ki obiščejo v številu 900 oseb Ljubljano. Pridejo na binkošlni ponedeljek ob osmi uri zvečer in prosimo občinstvo, zlasti pa narodno-obrambna društva, da se sprejema po možnosli udeleže. Meslna občina bo došlece na kolodvoru pozdravila, potem jih spremi godba po Miklošičevi cesti do magistrala, od koder bo v skupinah razhod na določena prenočišča po šolati itd. Prosimo tudi prebivalstvo, da pokaže svojo simpatijo bratom in sestram s skrajne slovenske meje s tem. da razobesi zastave!
(.) R pogrebu pokojnega dr. Čibeja moramo dostaviti, da se je pred krsto v mrtvašnici ganljivo poslovil od pokojnega njegov učitelj na univerzi g. univ pror. dr. Ozratd in pa predsednik Slovenske Šolske Matice g. prof. Poljanec, ki je prišel iz Maribora Glede petja pn moramo popraviti, da niso peli katoliški akademiki, ampak Akademski pevski zbor pod vodstvom g. Frnnca Marolta.
Prfimarii dr. DenSar
je preselil v
Šelenburgouo ailcn fteu. *
0 Delavstvo Bonačeve tovarne bo imelo dne '26. t. m. ob 8 skupno sv. mašo s pridigo. Pri sv. maši sodeluje godba Gradašica;. Sv. opravilo bo daroval preč. g. K ran Bonač.
0 Promenadni koncert muzike Dravske div. obl. v nedeljo 19. t. m. ob 11 v »Zvezdi«. Spored: 1. Binički: Na Drini, marš; 2. Ganne: La czarine, mazurka; 3. Strauss: Uvertura k opereti Princ Metusalem; 4. Gleisner: Wagnerjeve opere; o. Jaki: Potovanje po Sloveniji; 6. Blaton: Romanca; 7. Pahor: Naši mladini, valček; 8. Čerin: Slovenski fantje, marš. — Dirigent višji kapelnik dr. Jos Čerin.
0 Promenadni koncerti železn. godbe »Sloga« se vrše oba binkoštna praznika in sicer v nedeljo in ponedeljek dopoldne ob pol 11 do pol 13, v nedeljo in ponedeljek popoldne pa od pol 16 do pol 18 na ljubljanskem velesejmu o priliki mednarodne razstave psov.
O Otvoritev mednarodne razstave psov se izvrši v nedeljo 19. maja t. 1. ob 10 dopoldne na slovesen način v navzočnosti predstavnikov oblasti. Od te ure dalje ima občinstvo dostop na razstavo proti vstopnini 10 Din. Radi lažje orijentacije in spoznavanja posameznih pasem si naj nabavi občinstvo razstavni katalog — stane 10 Din, ki ima vsled svoje lične izdelave tudi spominsko vrednost. Opozarjamo pa občinstvo, naj ne prijema psov in naj jim ne daje nobene hrane.
O Pobegel fante. Vsako pomlad beže mladi ljudje iz mesta. Manjka jim izkušnja starejših, da jim drugje tudi ne more biti bolje, kot tam, kjer so že narojeni. Od sedlarskega mojstra Ivana Kosa je pobegnil 16 letni vajenec St. Podlesnik. Dečko je za svoja lela močne rasti. Kamor bi se zatekel, naj javijo to oblastem, da se dečko vrne k materi in mojstru.
O Nesrečna Celovška cesta. Razmeroma največ, karambolov se pripeti v Ljubljani na Celovški cesti. Tam manjka res prometni stražnik, ki bi reguliral ves živahni promet vsaj pred unionsko pivovarno. Predvčerajšnjim sta se pred velesejmom zadela neki kolesar in neki avlomobilist. Le slučaj je nanesel, da ni bilo nobene večje nesreče, temveč, da se je pod kolesarjem zlomilo samo kolo, dočim je kolesar ostil cel in nepoškodovan.
O Male in večje tatvine. Na vrt posestnika Galleta v Zgornji š.iški se je prikradel neznan lat. Pobral je skoraj vse perilo, ki se je sušilo na vrtu. Vredno je bilo 1200 Din. — Trgovcu Francu Ko-loku na Dunajski cesti je nekdo odpeljal z dvorišča 800 Din vreden voziček. — Krojač Sever na Celovški cesti je prijavil, da mu je nekdo ukradel 200 Din vredne hlače, ki jih je imel v popravilu.
O URE za birmo. F. Čuden. Prešernova 1.
© FILZ KLOBUKE, domske in moške, kemično čisti in lika tovarna JOS. REICH. Izvršitev c 24 urah
O KEMIČNO SNAZENJE OBLEK. -ŠIMENC, Kolodvorska 8.
Solnce je vir moči in energije. Vaše-mu telesu manjka solnčnih žarkov da | ga poživ ijo. Pomnite pa. da je korist solnčenja le tedaj izrabljena, ako mažete telo z originalnim Niggerol (Patent št. 59221 oljem ali kremo za solčenje in masažo. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija Gregorič. Ljubljana. Prešernova 5.
Maribor
□	Prijava gluhonemih otrok. V svrho šolanja v zavodih se starši oz. varuhi gluhonemih in slepih otrok, starih 6 do 14 let vabijo, da se zglasijo do 23. maja t. 1. na mestnem fizikatu med 10. in 12. uro ter privedejo s seboj v poštev prihajajočega otroka.
□	Ljubljanski akademiki v Mariboru. Dne 3. junija prispe semkaj akad. pevski zbor ljubljanske univerze. Sloviti zbor priredi pod vodstvom svojega odličnega pevovodje skladatelja Fr. Marolta velik koncert v unionski dvorani, na kar opozarjamo občinstvo že sedaj.
□	Večer starodunajske glasbe priredi prihodnji petek v veliki kazinski dvorani. Je to zadnja muzikalna prireditev letošnje sezone, na kateri nastopijo umetniki graške »Uranije«.
□	Iz mestnega vojaškega urada. Ob uradnih urah so v omenjenem uradu razvidni točni pogoji za sprejem 120 mladeničev v inž. podoficir-sko šolo v Mariboru in pa za sprejem 200 gojencev v podoficirsko šolo tukajšnjega 32. artilerijskega polka.
□	Novi ustanovniki in utemeljitelji tukajšnjega Aero-kluba. Mariborskemu Aero-klubu so na novo pristopili kot dobrotniki s prispevkom 1000 Din: Tvornica »Zlatorog«; gg. Herbert F. Woschnagg in Walter V. Woschnagg, oba indu-strialca v Šoštanju; g. Ivan Braun, industrialec, Maribor ter Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev v Mariboru. Kot utemeljitelji so nadalje pristopili s prispevkom 500 Din gg. Ubald Nassimbeni in Rudolf Kiffmann, mestna stavbenika; dr. I. Ki-movec, odvetnik; gg. G. Bernhard, A. Bernhard, L. Gusel in H. Andraschitz, vsi veletrgovci v Mariboru.
□	Nočno službo ima tekoči teden lekarna pri Sv. Antonu v Frankopanovi ulici.
□	Proti Zg. Dupleku vozi v smislu novega voznega reda avtobus iz postajališča na Glavnem trgu ob 6.18, 7.35, 12.10, 13, 14.10, 14.35, 15, 15.25, 15.52, 16.17, 16.40, 17.10, 18.15 in 19.30. Ob sobotah, nedeljah in praznikih pa še ob 8.25, 8.55, 9.20, 9.47. 10.10, 10.35, 11.02 in 11.30. Na progi Maribor — Pesnica pa ob 14.50 in 9.25.
□	Že dolgo časa niso imeli Mariborčani prilike, da si ogledajo pretresljivo žaloigro »Ha-sanaginico«. Prihodnji petek, dne 24. t. m., pa si jo lahko ogledajo v tukajšnjem Narodnem gledališču. Uprizori jo Ljudski oder v režiji g. Kram-bergcria. Pred predstavo uvodna beseda prof. d r. D o r n i k a , ki )e omenjeno dramo prevedel na slovenščino. Znižane dramske cene. Predprodaja ✓stopnic od 21. maja naprej v Cirilovi prodajalni na Aleksandrov cesti, v pisarni Ljudskega odra ter pri dnevni blagajni v gledališču.
O Danes teden se vrši v Limbušu svečana blagoslovitev treh novih zvonov. Blagoslovitvene cerkvene obrede izvrši prevzvišeni knezoškof d r. Andrej Karli n.
□	V kletki... Pripeljal se je Josip Meiksler iz Celja v Maribor ler jo mahnil naravnost v mestno zastavljalnico, Zlat prstan je kanil zasta-
viti. Pa se je zadeva hipoma pojasnila — prstan
iti pretekli teden iz stanovanja gospe Kattovvitz v Ciril
je bd med označenimi predmeti, ki so izginili pre-
Metodovi ulici. Ko je Jože videl, da se je prenaglil, se je zapodil iz zastavljalnico ler jo ubral po Krekovi ulici in izginil v veži v Valvazorjevi tli. 2. Stražnik je imel dober nos; iztaknil je neznanca v veži in ga odvedel na policijo. Kakor smo že poročali, se je izvršil vlom v stanovanje g. Kattovvitz 9. t. m. in znaša skupna vrednost ukradenih dragocenosti nad 10.000 dinarjev.
□ Po prstnih odtisih so fo spoznali. Znašla se je gluhonema deklica v Mariboru in nikdo ji ni vedel imena. Na tukajšnji policiji so izvršili po-
snetje prstnih odtiskov in ugotovili, da je dc-klica-neznanka pobegnila iz ljubljanske gluho-nemnice.
□	Elektrifikacija Lajteiperga dovršena. Včeraj se je izvršila priključitev severnega dela Laj-tešperga nad Dervušekovo tovarno in sicer proti pesniški strani do Ogrizka in proti Kungoli na progi 3 km, na drugi strani pa proti Peklu do Janžekovičeve gostilne na progi 1.5 km. Na celi progi 4.5 km je preko 200 žarnic in 4 motorji. Mestno električno podjetje, ki je izvršilo omenjeno elektrifikacijo, je s tem izvršilo znaten del svojega širokozasnovanega programa za elektrifikacijo mariborske okolice.
□	»Naša beseda«. Izšel je ta spominski spis mariborskega kat. dijašlva. Vsebuje ideološke članke, ki kažejo duhovno obličje naše mladine ter njenega stališča do vseh novodobnih kulturnih struj in smeri; razen tega tudi nekaj pesnitev. Cena za dijake 5—6 Din, za nedijake 8 Din. — Uprava: Gospojna 2-1.
□	Gradbeno gibanje. Gradbeno dovoljenje so dobili: Orlovska podzveza za gradnjo lope v Strossmajerjevi ulici; Marija Golob za zgradbo stanovanjske hiše; Emerik in Marija Polak za zgradbo stanovanjske hiše; Konrad Železnik, gradba stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja; Pokojninski zavod, preureditev kavarniških in gostilniških prostorov in Alojzij Strehar, gradba prizidka v Slovenski ulici 2. V omenjenem prizidku se bodo uredili hotelski prostori.
□	Sobotni trg je bil včeraj zelo slikovit in živahen. Špeharji so pripeljali na 46 vozeh 112 zaklanih svinj, kmetje na 13 vozov krompirja, 12 vozov sena, 4 voze otave, 5 vozov slame in 8 vozov škupe. Cene običajne.
□	Iz seje mestnega sveta. Protituberkulozni ligi v Mariboru se izplača podpora v znesku 5000 dinarjev Okrepčevalnico na Felberjevem otoku za €asa gradnje ga. Senekovič.
□	Oblastni komisar dr. J. Leskovar je odpotoval včeraj v Kamnik, kjer se udeleži ankete za gradnjo ceste Luče — Kamnik, ki bo za razvoj gornjesavinjskega in gospodarsko čisto odtrganega območja izredne važnosti. Za oblastni gradbeni urad se udeleži ankete inž. Dolenc.
□	Znižane cene pri mestnem avtobusnem podjetju v pomeriju mesta Maribor. Radi sklepa mestnega občinskega sveta se prične v torek, dne 21. t. m., izdajo blokov po 10 listkov s 25% popustom v predprodaji pri blagajni in pri kontrolorjih mestnega avtobusnega prometa. Po tem popustu stanejo vozni listki z označbo 2 Din samo 1.50, listki po 3 Din pa 2.25 Din.
□	Preminul je včeraj Ivan Tavčar, bivši stavbenik v starosti 87 let. Pokojnik je oče industrijalcev Janka in Antona Tavčarja. Pogreb jutri ob 16 iz hiše žalosti v Kopališki ulici.
□	Za voznike na binkoštni praznik. Dovoz je dovoljen danes za časa birme samo iz Slovenske, Gosposke in Ulice 10. oktobra odnosno iz Stolne ulice Odvoz pa proti Gledališki, Trubarjevi in Gregorčičevi odnosno Orožnovi ter Strossmajerjevi ulici.
□	Finančni minister dr. Švrljuga je potoval včeraj preko Maribora na Dunaj. Tekom današnjega dne pa potuje preko Maribora češki zunanji minister dr. Beneš, ki se udeleži sestanka Male antante v Belgradu.
□	Poskus samoumora. 30letni Štefan L., krojaški pomočnik, je včeraj popoldne ob 2 skočil v samomorilnem namenu z dravske brvi v Dravo. Priskočili so mu pasantje takoj na pomoč, ter se jim je posrečilo, da so ga izvlekli iz Drave. Rešilni oddelek ga je prepeljal domov. Razlogi poskusa samoumora niso natančno znani.
□	ANT. RUD. LEGATOV ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ, MARIBOR. Letni izpili, kateri se vršijo pod predsedstvom delegata min. trgov, in industrije, začnejo sredi junija. Izpričevala se bodo razdelila koncem, junija. Novi tečaj se začne dne 2. septembra t. I. Prospekti in pojasnila v trgovini ANT. RUD. LEGAT & CO.. MARIBOR, Slovenska ulica 7, telefon 100.
□	ALI STE ZE ČLAN »Ljudske samopomoči«? Ako ne, prosimo, čitajte današnji tozadevni oglas!
□	OPOZARJAMO na današnji oglas YOGHURT velemlekarne Bernhard Adolf, Aleksandrova 51.
□	KDOR HOČE DOBRO OBUTEV si kupi »Karo čevlje«, Maribor. Koroška c. 19.
□	ZA PREDSTOJEČO BIRMO priporočam prvovrstno izdelane fotografije po nizkih cenah. Fotograf VLAŠIČ, Gosposka ulica 23.

Aui&ja	rut/far-
Celje
£r Podružnica Hmeljarskega društva zn Celje iu okolico ima menda julri v neki gaberski gostilni svoj ustanovili občni zbor. Kdo kaj ve o tem? Koliko je hmeljarjev iz Celja in okolice, ki sploh vedo, da se ustanavlja podružnica? Mislimo, da s tako važnimi organizacijami kot je organlzacjia hmeljarjev, zlasti v tej za hmelj kritični dobi, nc gre tako delati. Pbzivame sklicatelje občnega zbora, da na primeren način obveste o občnem /.boru vse hmeljarje iz, Celja in okolice, da še pred občnim zborom pristopijo kot člani in se lahko tako občnega zbora udeleže. Mi hočemo živ stanovski organizem, ne pa mrtvorojeno dete. To pa podružnica bo, ako bo že iz vsega početka le stvar nekaternikov.
ar ln flagranti prijet kokošji tat. Krojaški mojsler Lešnik lia Mariborski cesli jc včeraj zjutraj okoli 3 zaslišal čudno obupne klice svojih kokošk. Jadrno je skočil iz postelje in h kokoškam in že je držal za vrat Ooletnega delavca Jaketa L., dobrega znanca kazenskih paragrafov in kurjega tatu. Mojster je Jaketa trdo držal, mama pa so skočili po stražnika in Jaka je romal v zapor okrož-, nega sodišča, kjer bo svojim dosedanjim 20 kaznim lahko prištel še 21 in morda še kaj.
0 Glede Hmeljarskega društva smo še prejeli: Ogromna večina izven žalske vasi živečih hmeljarjev z zadoščenjem ugotavljamo, da je :>Slo-vnec« prvi objektivno nastopil proti razmeram, ki jih vsled zadnjo spremembe pravil skuša v Hmeljarskem društvu ustvariti sedanji glavni odbor. Glavni odbor pač čuti. da je, z decentralizacijo društva prenehala žalska omnipotonca v društvu in zato sedaj skuša poverjenikom napraviti tako razpoloženje, da bi oblast bila prisiljena poseči vmes. Čeprav je vodstvo društva pokazalo svojo sposobnost v organizaciji že pri sestavi društvenih pravil, si vendar ne moremo misliti, da bi vodstvo moglo dajali namenoma poverjenikom taka navo-' dila kakor se je to zgodilo pri ustanavljanju podružnic. Tudi sklicanje glavnega občnega zbora, preden so se ustanovile podružnice, je dokument, ki onemogoča sedanje vodstvo. Ko se bo vršil


Kadar sc trudni vračate z dela.
Dnevno delo Vas je utrudilo in potrebujete večernega počitka, toda preveč ste razburjeni, da bi mogli mirno zaspati.
Utrujenost in razburjenost sta opomina prirode, da ste izrabili zalogo svoje energije in življenjske sile.
OVOMAKTV]
prinaša v telo v veliki meri re-dilne snovi, ki krepijo mozeg, živce in telo. Ovomaltine vsebuje v pravilnem razmerju ter v obliki, ki se da lahko prebaviti, koncentrirano hrano iz jajc, mleka in kakava.
Skodelica Ovomaltine za večerjo pomirja živce, odstranjuje utrujenost ter zajamči sveže in zdravo spanje. Skodelica Ovomaltine za zajutrek daje moč, da uspešno vršimo svoje dnevno delo.
Dobiva se povsod po ceni Din 18-50 za škatljo.
Zahtevajte vzorce, sklicujoč se na ta oglas v „Slovencu".
Dr. A. Wan der d. d.
Zagreb.
pravilno sklicani občni zbor t. j. oni občni zbor, na katerega bodo podružnice lahko poslale pravo-močno izvoljene in legitimirane svoje delegate, je edino pravilno stališče delegatov, da postavijo društvu iz temelja novo vodstvo, vodstvo, ki bo lahko vživalo zaupanje večine hmeljarjev in ki bo znalo vzbuditi med hmeljarji ono stanovsko zavest, ki je za prospeh njih stanovske organizacije potrebna. To ni boj proti Žalcu, temveč to je boj proti onim Žalčanom, ki so s svojim delom dosegli, da je postala večina hmeljarjev na lastni sta» novski organizaciji desinteresirana.
Sestanek jugoslovanskih emigrantov. Ša skoro 3 tedni nas ločijo od 9. junija, ko priredita podružnica Jugoslovanske Matice in Soče v Celju sestanek vseh jugoslovanskih emigrantov, pa že danes je gotovo, da bo ta prireditev, ki obsega dolgo vrsto kulturnih in družabnih točk, ena največjih v letošnji sezoni v Sloveniji sploh.
•O- VINOGRADNIKI, pazile na Vaše trsje. Z deževnim vremenom se razplodi najhujši sovražnik trle, kisli črviček. Dokazano sredstvo za uničevanje je Fchioeinfurtsko zelenilo. Točno navodilo ter sred' stvo se dobi v Drogeriji »SAN1TAS«, Celje. (Pri naročilu je prinesti oblastveno dovolilnico za nabavo strupov.)
er GOSTILNIČARJEM priporočamo, du si žigosajo steklenice sami. Jedlcovica za pisanje na steklo se dobi v »Drogeriji SanitasCelje.
Naznanita
Ljubljansko gledališče
DRAMA. Začetek ob 20. uri zveSer.
maja, nedelja: »Igra ljubezni in smrti.« Iz-ven. Znižane cene. maja, ponedeljek: »Utopljenca.« Izven. Ljudska predstava pri znižanih cenah, maja, torek: Zaprto, maja, sreda: >Grehx Red D. maja, četrtek: Ob 15. »Modri osliček Miško.« Mladinska predstva pri izredno znižanih cenah. Izven. ■
maja, petek: Zaprto.
maja, sobota: »Dobri vojak švejlt c Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven, maja, nedelja: :>Theodor & Comp.« Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Mariborsko gledališče
19,	maja, nedelja: Ob 20; »Grofica Marica«. —r
Prvič.
20.	maja, ponedeljek: Ob 20: »Grof Luksenibur«
ški.« Znižane cene. Kuponi.
CELJSKO GLEDALIŠČE
26. maja, nedelja: Ob 16: »Grol Luksemburški.« —' Ob 20: »Poljska kri.« Ooslovanje Mariborčanov.
Ne mučite svojih otrok z ribjim oljem, dajmo jim mesto tega okusui prašek*
ki sc jemlje s slastjo tudi poleti.
nirmanslfa darila
v veliki izbiri po znižani ceni
L. viitior, urar, LjuDiiana
Sv. Petra cesta 36
KRITIKE, ŽELJE, NASVETI GLASBENEMU REFERENTU.
Ljublj. naročnik piše; »Želeli bi spremembo da bi bilo med pevci-solisti, nekaj razlike v sočnosti glasu, da bi bilo nekaj več svetlobe. Temnosl in resnost naj bi se zamenila od časa do časa z bolj liričnimi pevci itd.«
Iz pisma treh ljublj. radio-poslušalcev z dne 15. maja:
»Da je program monoton, ne bom trdil. Je pa zelo nesrečno izbran. Zakaj? Trdimo, da nudite poslušalstvu, ki jim je umetna glasba užitek, relativno (če ne absolutno) mnogo več — recimo, da je teh ena četrtina, pa jih ni — kot nam, s »filistr-skim okusom«. To je dejstvo. Jonno-jazz je karikatura glasbe, kot je moderna plesna glasba sploh. Komorni trio ob nedeljah ne zadovolji. Citre slišimo vsake kvatre enkrat, g. Stanko, harmonikar-virtuoz je menda »upokojen«, naša lepa slovenska pesem pa trka na vrata Studia, ali jih nikdo ne odpre, oz. redkokedaj. Torej program naj bo domač in razumljiv najširšemu poslušalstvu.«
»Pri izbiri programa več ali manj zanemarjate poslušalce s primitivnim glasbenim okusom.«
»Čemu ste prekinili ob nedeljah s prenosom cerkvene glasbe?«
Ribniški naročnik piše: Zakaj ni že par nedelj prenosa iz cerkve? Za kogar to ni- naj aparat zapre — itd. (Sploh želja glede številnejših sporedov cerkvene glasbe kar dežuje.) )
Ljubi), amater: »Čudno se nam zdi, da se citrarskega večera nihče ne dotakne. Dovoljujemo si prositi, da bi bil citrarski večer vsak teden.«
Šentviški poslušalec: »Trio, Radio-kvartet, Radio-orkester — to so ansambli za Radio. S citra-mi in harmoniko kar odstopite; s tem uganjate samo demagogijo.«
»Slov. Narod« z dne 15. maja: Ali je ljublj. Radio cerkvena institucija? »Ljublj. Padio postaja je postala v zadnjem času prava cerkvena institucija. Venomer (podčrtali mi) se izvajajo same cerkvene skladbe in pesmi, kot n. pr. v ponedeljek zvečer (13. maja — zbor III. real. g.) Hribarjevo Srce Marijino itd., kar je vzbudilo med poslušavci obilo neprostovoljnega smeha in pikrih opazk. (Itd.) Ne dajte se smešiti vsaj pred inozemstvom, ako že za domačine nimate nič boljšega.c
Na vse te nasvete in želje in »Narodove« ne-okusnosti ni možno odgovarjati. Vsakdo ve, da vsem ni mogoče vstreči in da je brezpredmetno razpravljati, na koga naj se ozira program ali na glasbeno izobražene ali na one s »filistrskim« okusom. Da je Jonny-jazz karikatura glasbe, je istotako tja vržena trditev:: ima nekaj svojega — zlasti v svojevrstnem ritmu. S tem, da kdo kake stvari ne razume, ni še rečeno, da je stvar brez vrednosti. Vsaka glasbena podvrsta in vsaka novcst ima nekaj zase, nikdar pa ne vsega, kot tudi nekaj pozitivnega, nikdar pa ne vsega.
Vsak vidi, da je zelo neresnična in zlobna povrh tega opazka »Naroda«, ki pravi: »Venomer se izvajajo same cerkvene skladbe itd.« Vsak ve, da prav nič ne vsiljujemo cerkvenoglasbenih del, ker smo dobili ravno radi prekinitve prenosa cerkvene glasbe polno pritožb, želj in nasvetov. In če prirejamo tupatam tovrstne programe, smo popolnoma upravičeni: naša cerkv. glasbena literatura je prav bogata in izredno zanimiva; razkriva pristno slovensko miselnost v polni meri. Vse oddajne postaje so bolj obložene s tovrstnimi programi kot naša, pa dvomimo, da bi se dobil časopis, ki bi se ob to zaletaval. Tiste, ki jim petje lepih starejših nabožnih pesmi vzbuja smeh in pikre opazke, pa le pomilujemo: tisti so se sami osmešili.
ZAKAJ NE PRENAŠA RADIO LJUBLJANA VEČ CERKVENE GLASBE OB NEDELJSKIH DOPOL-DNEVIH?
Mnogo jih je, ki tako vprašujejo. Vzrok je v tem, da je najmanjši, torej najlažji mikrofon v popravilu, težjega pa v cerkvi ni možno obesiti, ker je prevelik riziko pri montaži. Čim dospe mali mikrofon nazaj, kar se bo zgodilo, kot se pričakuje, v par tednih, se bo pričelo zopet z rednim prenosom cerkvene glasbe.
KAKO SMO POSLUŠALI MOLK V RADIJU.
Se ne da poslušati molka v radiju, mislite? Se ne da poslušati nekaj, kar se ne čuje, pravite? Recite ali mislite karkoli o tej zadevi, pri nas, ob mojem detektorju smo oni večer poslušali molk.
»Dramo bodo predvajali gledališki igralci v radiju. Za ta del programa si rezerviram eno slušalko,« sem naročil doi
je namreč tako, odkar imam radio, da je treba vsak dan sproti določiti, kdo bo poslušal radio in je moje stanovanje postalo tako rekoč nekako javno pozo-rišče radijskih prireditev. Z omejitvijo na prebivalstvo naše vasi, seveda. Sem že razmišljal, ali ne
bi kazalo ix>birati vstopnine, po 10 par za enkrat, ob nedeljah pa več, ker je program obširnejši in naval v moje stanovanje močnejši. Davčni oblasti,
doma že dan poprej. Pri nas
ki se zanima za dohodke državljanov in narodno gospodarstvo vobče, bi sporočil, da rabim nabrano vstopnino za nagrado Čobanovi Poloni, ki mi hodi pometat in čistit stanovanje. Če pa bi dohodki presegali Polonino nagrado, bi ostanek šel na račun obrabe stolov, ki se jih moji cenjeni gostje poslužujejo. Tako bi bil menda davka oproščen. Če pa ne, bi si znal pomagati tudi drugače: postavil bi na mizo krožnik, zraven krožnika repo, v repo palčico z napisom: Mili darovi za moj radio. To je davka prosto. —
Oni večer torej je bilo, ko so igrali dramo. Od obeh slušalk je bila ena rezervirana zame, kot sem bil naročil. Nataknem, si prižgem svaljčico in poslušam. Lepo, kakor v gledališču. Škoda, da nimamo še radioskopa. Tako sem moral scenerijo drame prepustiti svoji fantaziji. Poslušal sem tnižč, ker tako bolj uživam. Nenadoma, kakor bi odrezal, molk. Nu, spočetka sem bil mnenja, da se je igralcu zaletela beseda. A v tem slučaju bi moral kaš-ljati in se daviti, namreč igralec. Verjetnejše se mi je zdelo, da je morda komu izmed igralcev postalo slabo, ali da ga je zadela, Bog nas varuj, kap. Toda tedaj bi moral kdo nestrpnim poslušalcem po ra-riju sporočiti, da ga je zadela, ker vseh menda ni zadela. Čakal sem, da bo javljeno. Nič. Bol) napeto nisem še nobenkrat poslušal kot to pot. Gluhi molk v radiju, v meni napeto pričakovanje. »He, prijatelj, kaj pa če oni v Ljubljani lepo nadaljujejo, ti pa sediš ob pokvarjenem detektorju?« Pogledam, vrtim, izderem banano in jo vtaknem v drugo luknjo, premikam žico in žgačkam kristal, — vse zaman. Črna misel je objela mojo dušo. »Kaj, če ni kdo iz maščevalnosti ali škodoželjnosti prerezal zunaj anteno, recimo tam ob oknu, kjer je speljana v stanovanje in jo more doseči vsak odrasel človek?« In že sem hitel ven Vse v najlepšem redu. Z globokim, zamišljenim vzdihom sem se vrnil v sobo. Levčev Francelj je sedel ob detektorju s slušalkami na ušesih in vprašujoče, z veliki očmi in odprtimi usti buljil vame.
»Čuješ kaj?« ga vprašam.
»Nak, vse tiho.«
»Aparat je odpovedal službo. Kaj bo, Francelj?«
»Škoda,« je odvrnil Iakonično.
»Si morda kaj vrtil ali premikal prej, ko me ni bilo?«
»Jaz že ne, pa Cilka tudi ne, tudi Lovrenc ne in oče tudi ne. Drugi so pa tako stali in čakali za vrati, da pridejo na vrsto.«
Tisti hip sem se domislil gospoda Angleža Woodworda in bridke sekire, s katero je mlatil po svojem detektorju, da je dal kaj »g asu od sebe«. In da bi mi ne bilo žal, kakor je bilo pozneje njemu, sem sklenil, počakati do naslednjega dne z izlivi ogorčenja in jeze.
Drugi dan zvečer pa mi je »detektor« sporočil, da sem ga bil po nedolžnem dolžil nezvestobe, zakaj zahrbtni krivec je tičal na domžalski postaji v nekem motorju. Z zadoščenjem sem vzel zadevo na znanje in od tedaj je deležen moj detektor neomejenega zaupanja z moje strani. —n.
TELEVIZIJA SE IZPOPOLNJUJE.
Televizija se je sprostila začetniških težav tehnične okornosti in si začenja utirali pot v široki svet. Seveda so zopet Amerikanci tisti, ki so stvar zgrabili z vso resnostjo in ji posvetili pozornost, ki ji pritiče. Nedavno sc je v Wa-shingtonu vršila konferenca, da določi posameznim oddajnim postajam za televizijo valovne dolžine, kar je bilo združeno z nemalo težavami. V Zed. državah je nad 600 radiofonskih postaj, ki delujejo na normalno dolgih valovih, že sedaj te postaje motijo ena drugo pri sprejemanju, vriniti v to gosto zasedeno valovno območje še televizijske postaje, bi sc reklo, zagreniti sprejemalcem še ta vžitek, kar ga imajo, ker ne bi bilo mogoče nemoteno sprejemati niti radiofonskih niti televizijskih sporedov. Ena skupina delegatov se je izjavila, naj sc televiziji dodelijo valovne dolžine radiofonskih uo-staj, ker da ima televizija veliko bodočnost, češ da za radiofonijo navdušenje pojema. Druga pa je trdila, da ima televizija med širokimi sloji zelo malo prijateljev in da se z njo peča,jo samo amaterji in bi vsled tega kazalo določiti valove izven radiofonske valovne skale. Končni sklep je bil kompromis, da namreč televizija
Reprezentanca
Radiotovarne Engelen
Ljubliana, Miklsšireva cesta 34-1
lugelen zvočnik RAMONA
Din 520—	zyon čisti sprejem Vam nudi
INGELEN U4
(štirielektronski aparat z elektronkami in zaščiteno mrežico) z
Inselen zvočnikom „Ramona"
Ingelen U4 - Din3950-—
dolbi svoje mesto v območju radio fomij>e, a oddajati pa se sme le od 1 do 6 ure ponoči po zaključku radiofonskih sporedov.
Evropa noče zaostajati za Ameriko in sc ji hoče v hitrem tempu približati. Saj so se na tem polju v Evropi pojavljale iznajdbe istočasno kot v Ameriki. Dosedaj je bolj znanih in praktično uporabljivih pet sistemov.televizije, drva ameriška, en angleški (Baird) in dva nemška (Karolus in Mihalv). Najprej so v Evropi pričeli s televizijo Angleži in že precej časa oddajajo, seveda po sistemu Baird, ki si je tudi na kontinentu utrl pot, tako zlasti med Francozi, kjer je »Radio Pariš« prvi pričel s televizijo in temu je sledilo še nekaj postaj. Družba za prodajo Bairdovih aparatov se je pogajala tudi z nemško radio družbo za uvedbo televizije na berlinski oddajni postaji. Vendar delajo Nemci poskuse tudi z domačimi iznajdbami Karolusa in I Mihalvja,
Od teh je Karolusova iznajdba popolnejša in boljša, zato pa seveda izdatno dražja, tako da za široko porabo ne pride v poštev ravno radi velikih nabavnih stroškov sprejemnih aparatov. Aparat ima 30 cm visoko in 30 cm široko motno steklo, na katero notranja aparatura pro-ajicira premikajoče se slike, ki jih je brezžično sprejelaod oddajne postaje, ta pa posnela po živih objektih. Seveda je mogoče prenašati tudi filmske slike in hkrati tudi godbo oziroma govor, tako da iznajdba predstavlja že praktično rešitev govorečega filma.
Kot rečeno je Mihalyjev zamislek izdatno cenejši, kar gre na račun kakovosti prenosa. Prvotno so bili sprejemni aparati veliko manjši kot Karolusovi, slike majhne in migljajoče, danes pa izdelujejo Mihalvieve aparate, ki kljub ma.nj.šim nabavnim stroškom nc zaostajajo za onimi; delajo z njimi poskusne prenose filmskih slik in so prenosi že toliko posrečeni, da je n. pr. pri kadilcu razločno videti prste, cigareto, dim itd. Mali sprejemni aparati dajo Slike velikosti 9 krat 12 cm, večji 21 krat 23 cm, tako da je na velikih mogoče prenašati človeško glavo skoro v naravni velikosti.
Iz začetnih poskusov, ki so dali slutiti, da bodo televizijski aparati tehnično toliko pomanjkljivi, da kljub epohalnosti ideje same za široke sloje ne bodo prišli v poštev, zlasti pa še, ker je kazalo, da bodo aparati silno dragi, so__se rodili aparati, ki so vsa ta pesknisbična pričakovanja razočarali, in je pričakovati, da se bodo v teku nekaj let udomačili na trgu in bodo našli med ljudstvom razmeroma ravno-tako širok krog odjemalcev kot ga imajo radio-fonski aparati.
Programi Radio-Ljubtjana
Nedelja, 19. maja: 10.00 Dela v vinogradu, zatiranje škodljivcev (kislega črvička itd.) g. F. Ka-fol. - 10.30 Sadjarstvo, ing. Skubic. — 11 Koncert Radio-orkestra: Joh. Schrammel: Dunaj ostane Dunaj, Waldteufel: Drsalci, Keler Bela: Romantična uvertura, Joh. Strauss: Vesela bitka. — Vmesne speve poje gosp. Markovič. B. KaČerovsky: Svunoč mi soko, Vjetar ujiše, Sidži mi draga, Oj cvječe moje, Sano dušo, Iv. Zajec: Noč je tiha, Lastovicam, Romanca Zrinjskoga, V. Stohuijak: U spomenar, F. Albini: Barcarola iz opere Nabob, J Hotze: Se-renada. — 15 Časovna napoved — Gogolj: Ženitev, izvajajo člani nar gled. — 16 Ribničan Vrban pripoveduje svoje storije, Sem Ribenčan Vrban — pesem, Kako so me v neki vasi imeli za ministra, Kako so me v bolnici operirali, Kako se mi je godilo na Tržaškem velesejmu, Učeni Urban — kuplet, Kako smo v Ribenci most merili, Kako sem v Laščah na neki veselici deklamiral, Kako smo Ribenčanje u Dolenji vasi »cvjake« pobiral'. Še ena iz Trsta. — Reproducirana glasba. — 17 Koncert Radio-orkestra: Novaček: Castaldo, Sidney Jo-nes: Mimosa valček, Rili. Wagner: Rienzi, zadnji tribunov, Kalman: Cirkuška princesa. — 20 Večer slovenske glasbe, izvaja godba Drav. div.: Čerin: Slovenski fantje, Jaki: Odmevi iz naših krajev — Potpuri slov. pesmi, Zaje: Večer na Savi, Dolinar-Čerinovi: Miljenci — Potpuri slov. nar. pesmi, Haj-drih: Jadransko morje, Čerin: Delaj, dekle pušeljc, Jaki: Potovanje po Sloveniji — Potpuri slov. nar. pesmi, čerin: Rasti rožmarin, Pahor: Slovenski svet — Potpuri slov. nar. pesmi, Hengartner: Rio Negro, Pahor: Naši mladini, Kalman: Pojd' z menoj v Varaždin, Razna kola. — 22 Časovna napoved, Dnevne novice.
Pondeljek, 20. maja: 11 Koncert Radio-orkestra: Fučik op. 165: Otroci polka, Granado: E1 Turia, Amadei op. 205: Suite campestre: 1. Suona e'an-gelus, 2. Saltarello, Leopold: Ruski zvoki, Siede: Pomladna serenada, Morse: Opičja ljubav-afrikan-ski intermezzo, Lindsay Theimer: Favorit-Galop, Aletter: Blažene ure. — 15 Časovna napoved. Jubilej hrvatske kulturne orijentacije, dr. K. Capuder. — 15.30 Lahka glasba — izvajajo »Magistri« izpod Šmarne gore. — 10.30 Koupert zbora »Bala-lajek-Kremelj«. Vmesne speve po.jp ga. Popovič. Rahmaninov: Kak mne boljni, Sirenj, Dargomiž-skij: Dušečki devici, Čaruj menja, Grodskij: Noč-nol, Rimskij-Korsakov: Na holmah Gruzič. — 20 Večer slovenske glasbe I Izvaja Radio-orkester: Fučik: Triglav, Parma: Moj idem, Jaki: Slovenski biseri, Pavčič: En starček, Petrič: Za deklice tri, Pavčič: Narodna koračnica. Vmesne speve pojeta gdč. Dragica Sok in g. Pucelj. Newiadomski: Smejo se zlato polje, Dekle z ustmi ko malina, Pavčič: Kaj mi pravi ptiček ta, Oskar Dev: Ptička, Ola-bieff: Slavček, dr. G. Krek: Šum vira in zefira, Grieg: Solvejgina pesem, Tadeusz Jotevko: Slovo življenju — odlomek iz dueta opere Zigmund Au-gust, Bizet: Duet iz opere Carmen. — 22 časovna napoved, Dnevne novice. — 22.15 Prenos programov iz inozemstva.
Torek, 21. maja: 12.30: Reproducirana glasba.
—	13: časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30: Borzna poročila. — 16: Koncert Radio-orkestra. — 18.30: Zur Gegenstandstheorie der Person-lichkeit. Znanstveno predavanje v nemškem jeziku, vseuč. prof. dr. Veber. — 19: Nemščina, ga. dr. Pi-skernik. — 19.30: Naše sosednje države: Italija: dežela in poljedelstvo; 1. Severna Italija, dr. Valter Bohinec. — 20: Duetni večer za klavir in harmonij: II. Svetel in dr. Dolinar. — 22 Časovna napoved in poročila.
Sreda, 22. maja: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra. —
18	Pravljice, pisatelj Milčinski. — 18.30 Iz rastlinstva, ga. dr. Piskernik. — 19 Srbohrvaščina, prof. Mazovec. — 19.80 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. — 20 Pevski večer ge. Lovšetove. — Koncert Radio-orkestra. 22 Časovna napoved in poročila.
Četrtek, 23. maja: 12.30 Reproducirana glasba.
—	1.3 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Jonny Jazz-band. — 18 Antologija slovenske lirike, ravnatelj Bratina. — 18.80 0 modernih sprejemnih radio-aparatlh. Predavanje v nemškem jeziku, ing. Nikolaj F.ltz. —
19	češčina, g. Novak. — 19.30 Kunaver: Podzemski svet okrog Cerkniškega jezera. — 20 Baladni večer, izvaja Radio-orkester. Vmesne speve poje g. Marjan
< Rus. — 22 Časovna napoved in poročila.
Drugi programi
Nedelja, 19. maja.
Belgrad: 12.00 Časovna napoved. — 12.10 Beethoven: Trio op. 87 zu oboi in fagot. (Al-legro, Adugio, Menuetto, Molto scherzo, Finale, Presto.) — 13.15 Dnevna poročila. — 17.00 Narodno selo. — 20.00 Predavanje: Kaj
jo solnce in kukšni so ujegovi učinki na zemlji in v življenju. — 20.25 Petje. Akad. glasb, društvo »Stankovič«. Nastopajo solisti. — 21.55 Dnevna poročila. — 22.05 Jazz. — Zagreb: 11.30 Dopoldnaski koncert. — 16.30 Prenos nogometne tekme. — 19.00 Klavirske skladbe slarili mojstrov. — 19.45 Kulturne in društvene vesti. — 20.00 Prenos opere. — Praga: 7.00 Jutranji koncert. — 8.00 Cerkvena glasba. — 11.00 Opoldanski koncert. — 16.30 Koncert. — 18.05 Samospevi iz nemških oper. — 19.05 Godba na pihala. — 21.00 Veseloigra. — 21.35 Starejša češka plesna godba. — 22.20 Prenos orkestra. — Stuttgart: 12.00 Proinenadni koncert, nato gramofonske plošče. — 14.00 »Maček v škornjih«, igra. — 15.30 Zabavni koncert z mešanim sporedom. — 20.00 sDover-Calais«, veseloigra. — 21.30 Godba. — Toulusc: 12.45 Koncert. — 13.00 Orkester. — 13.30 Cerkvena godba. — 20.30 Koncert. — 20.45 »Manon«. — Bern: 12.30 Opoldanski koncert. — 16.15 Orkester. — 20.00 Prenos cerkvenega koncerta
BOTRU
Ne peljite birmanca v gostilno, ampak v prodajni oddelek Radio Ljubljana.
i i Ziiricha. — 20.45 Orkester. — 20.45 Orkester. — 22.15 Koncert. — Katovice: 15.15 Koncert iz Varšave. — 20.15 Večerni koncert. — 23.00 Godba. — Rim: 10.00 Cerkvena glasba.
—	i3.00 Trio. — 17.00 Orkestralni koncert. — 20.45 Prenos opere (Verdi). — Berlin: 7.00 Jutranji koncert. — 11.30 Mandolinski koncert.
—	16.30 Zabavna godba. — 20.00 Orkestralni koncert, nato plesna godba. — Dunaj: 10.20 Orgije. — 11.00 Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — 16.00 Popoldanski koncert.
—	19.20 Trio. — 20.00 Prenos opere, v kateri gostuje milanska »Scalac, nato večerni koncert. — Milan: 10.40 Cerkveni koncert s petjem in godbo. — 12.05 Kvartet. — 16.45 Godba. — 18.00 Jazz. — 21.00 Prenos opere iz »Scale«. — Budimpešta: 10.00 Cerkvena godba. — 12.25 Simfoničen konccrt. — 22.10 Ciganski konccrt.
Ponedeljek, 20. maja.
Belgrad: 12.00 Časovna napoved. — 12.10 Gramofonske plošče. — 12.30 Gospodarske vesti, borza. — 12.45 Radio-kvartet. — 13.15 Dnevna poročila. — 20.00 Predavanje. — 20.25 Komorni koncert. — 21.35 Čitanje novele »Zadnje pismo«. — 22.00 Dnevno poročila. — 22.10 Orkester srbskih ciganov. — 23.05 Za inozemstvo: Slovenske narodne pesmi, poje g. Marip Šimenc, prvi tenorist belgr. Nar. gled. — Zagreb: 11.30 Dopoldanski koncert. — 17.00 Popoldanski koncert. — 20.15 Kulturne in društvene vesti. — 20.30 Prenos iz Budimpešte. — Praga: 9.00 Cerkvena godba. — 11.00 Dvofa-kova godba. — 12.05 Vojaška godba. — 16.30 Promenadni koncert. — 19.05 i'renos operete.
—	22.05 Vojaška godba. — 16.30 Promenadni konccrt. — 19.05 Prenos operete. — 22.15 Poročila češkoslovaškega Orla. — 22.25 Gramofonske plošče. — Stuttgart: 10.30 Petje, nato gramofonske plošče. — 20.00 Binkoštni koncert filharmoničnega orkestra. — Bern: 12.45 Gra-mofonsk ikoncert. — 15.30 Popoldanski koncert. — 20.30 Orkester. — 20.50 Petje. — 21.20 Orkestralni koncert ital. umetniškega orkestra. — 22.15 Koncert. — Katovice: 12.10 Konccrt radio-orkestra. — 15.15 Popularen koncert iz Varšave. — 20.15 Večerni koncert. — Rim: 13.15 Trio. — 17.30 Koncert. — 21.00 Mešana godba. — Berlin: 6.30 Jutranji koncert. — 12.00 Opoldanski koncert. — 16.30 Operne arije (plošče). — 17.00 Prenos hotelskega orkestra.
—	19.30 Prenos »Ilofmannovih pripovedk«, nato plesna godba. — Dunaj: 10.20 Orgle. — 11.00 Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — 16.00 Popoldanski koncert. — 17.50 Komorna godba. — 18.25 Schumann: »Dichter-licbe«, op. 48. — 20.00 Prenos iz Straussovega gledališča, nato večerni koncert. — Milan: 11.15 Reproducirana glasba. — 12.20 Kvartet. -- 13.35 Jazz. — 20.30 Prenos operete. — 23.00 Jazz. — Budimpešta: 10.00 Cerkvena godba. 15.30 Orkestralni koncert, lahka godba. — 17.00 Konccrt moškega pevskega zbora. — 18.10 Madjarske pesmi s sprcmljcvanjcm ci-gunske godbe. — 19.30 Prenos iz opere, nato poročila in jazz.
Torek, 21. maja.
Belgrad, 12.00 Časovna napoved. — 12.10 Gramofonske plošče. — 12.30 Gospodarske vesti, borzni kurzi. — 12.45 Gramofonske plošče.
—	13.45 Dnevna poročila. — 17.00 Radio-kvar-tct. — 20.00 »Naša povojna mladina«, predn-vunjc. — 20,25 Tabmuraški zbor vojvodinskih študentov. — 21.20 Dnevna poročila. — 22.10 Radio-kvartet. — Zagreb: 13.15 Gramofonske plošče. — 13.45 Časopisna in gospodarska poročila. — 17.00 Popoldanski konccrt radio-kvartetn. — 19.00 Časopisna in vremenska poročila. — Prngn: 11.15 Gramofonske plošče. — 12.30 Opoldanski konccrt. — 16.30 Popoldanski konccrt rudio-kvarteta. — 19.00 Časopisna in vremenska poročila. — Praga: 11.15 Gramofonske plošče. — 12.30 Opoldanski koncert. — 16.30 Popoldanski koncert. — 21.00 Operna godba. — 22.20 Prenos kavarniškega koncerta.
—	Stuttgart: 12.55 Gramofonske plošče. — 16.35 Popoldanski konccrt. — 20.00 Citrc in kitara. — 22.00 Komorna glasba. — Bern: 12.45 Gramofonske plošče, plesna godba. — 16.00 Koncert. — 17.00 Koncert. — 20.00 Ruski večer. — 22.15 Vesela večerna godba. — Katovice: 12.10 Konccrt — 15.10 Fanfare. — 17.55 Popularen konccrt. — 20.15 Večerni konccrt.
—	Rim: 13.15 Trio. - 17.30 Koncert. — 21.00 Opera »Don Pnsqualc<. — Berlin: 17.00 Zabavna godba. — 17.30 Violinski kvartet. — Dnnnj: 11.00 Dopoldanska godba. — 16.00 Popoldanski konccrt. — 20.00 Narodne pesmi (petje). — 21.20 Ljudski koncert. — Milan: 11.15 Repro-diicirnnn elasba. — 13.35 Jazz. — 17.00 Kvintet. _ taoo Jazz. — 20.30 Konccrt s petjem i:i godbo. — 22.00 Godalni kvartet. — Budimpešta: 0.15 Koncert. 11.00 Koncert. — 17.10 Ciganski orkester. — 19.30 Prenos i/, opere. — JJ.45 Konccrt ciganskega orkestru.
NEGUJ ZOBE
CISTA VODA
za izpiranje ust in očiščenje zob zjutraj in zvečer je vsakomur vedno na razpolago.
ZOBNA ŠČETKA
je vsakomur neobhodno potrebna ter si jo za mal denar lahko vsakdo nabavi.
KALO-D O N T
je najvažnejše! Ta čisti, desinficira in obvaruje lepoto zob. Zahtevajte vedno le
5ARG
ov

Monopol šole
»Enotna, edinstvena šola ne predstavlja sicer pravno monopola pouka. A z raznimi izboljševaluimi napravami in z veliko skrbnostjo, s katero hočemo vedno paziti na njo, bo ta šola stvorila polagoma dejanski monopol pouka.«
S temi besedami je bojevnik proti »kleri-kalizmu« Herriot na shodu v Lyonu 24. febr. t. 1. razkril namen, ki ga ima laicizem z ozirom na šolo. Ne samo enotnega načrta, enotnega patriotičnega duha v šoli, ampak popolnega monopola si laicizem želi. Z raznimi »izbolj-ševalnimi napravamk pa se mora zatreti vse drugo šolstvo. »Pravo mu pustimo, a dejansko bo uničeno.«
„Vera bodočnosti"
»Življenje in svet« je prinesel v svoji letošnji 14. številki prevod iz angleščine »Vera bodočnosti«. Članek je poln nejasnosti, netočnosti, neresničnosti in zmotnosti, lzzveneva v sen, da bo znanost prinesla človeku religijo bodočnosti — bistveno različno od krščanstva. Krščanstvo naj bi bilo svetovno nazira-nje, ki temelji na pravoverni teologiji in ki se je — čujte novo odkritje! — najbolj razvilo ob koncu srednjega veka. Krščansko svetovno naziranje naj bi bilo predznanstvenega značaja, saj se opira na avtoriteto in razodetje, in seveda naj bi bilo tudi z znanostjo nezdružljivo. Spor bi bil torej le med krščanstvom in znanostjo, nikakor ne med vero in znanostjo, znanost bo itak postala teologija religije bodočnosti.
Krščanstvo in znanost.
Krščanski svetovni nazor se da znanstveno utemeljiti, dasi se vsa njegova miselna vsebina ne da umsko dognati. Dejstvo, zgodovinsko dejstvo Kristusovega dela in njegove osebnosti stoji. To delo in ta osebnost pa nosita očitno znake veličastne nadčlovečnosti in bo-žansH-enosti. Da to pokaže, je naloga apolo-getike, ki v zgodovinskih vprašanjih postopa po načinu zgodovinske znanstvene kritike in v filozofskih zadevah razglablja čisto po načinu filozofske vede.
Veda srednjega veka se res da ločiti od pozitivnih ved novega veka. Izvršila pa je ogromno spekulativno delo. Miselno delo stoletij je dognalo skladnost razodetja z umom. Harmonija vere in vede, to je veliki sad sho-lastičnega globokega miselnega razglabljanja.
Je znanost nezmotna?
S trudom in potrpežljivostjo si utira znanost pot do vedno obsežnejšega in globljega spoznanja dejstev in novih ugotovitev ter razlag. Za spoznanje resnice se bori človeški razum. Išče nazaj v zgodovino svetovja, v začetek življenja, v medsebojno podobnost in odvisnost, bitij in svetov, v začetek in razvoj človeka, človeških rodov in njegovega dela, odkriva nove svetove z matematičnimi računi in daljnogledi, ugotavlja ter uporablja nove sile in jih skuša doumeti, meri dalekosežnost uporabe in izrabe teh sil v bodočnost. In duh človekov razmišlja pri vseh teh dejstvih in dognanjih o zmislu in pomenu, prvem izvoru in zadnjem smotru vsega sveta, ki se mu vedno bolj v enostavnosti kemičnih prvin, elektronov, atomov in skompliciranosti organizmov, ter svetov razodeva.
Velikansko je delo, ki ga je izvršil človeški duh v stoletjih za ugotovitev dejstev in spoznanje resnice. Strmimo pred veličino duha, iz katerega izhaja znanost.
A pot znanosti skozi stoletja, ni premočrtna, ni vedno ravna. Niso vse njene trditve kakor granitni kamni, ki se nalagajo drug na drugega v stavbi in ostanejo za vedno. Človeški um je zmoti podvržen. Ni nečastno za znanost, če poznejši rodovi prevržejo in popravijo premnogokrat trditve, sklepe in znanstvene domneve prejšnjih rodov. Zato veličina in pomen znanosti ne pade, ampak se samo zmotnost človeškega opazovanja, razglabljanja in razlaganja dokaže. To dej-tvo tudi pravega zna znanstvenika k previdnosti in opreznosti opo-imnja in v ponižnosti vzgaja, ne da bi mu zmanjševalo pogum in vztrajnost.
Dogma in znanost.
Mislim na dogme kot verske resnice, ki jih celotna cerkev veruje in uči kot od Boga razodete resnice. Ni dovoljen dvom o njih, zakaj od Boga so dane človeštvu. Nezmotljivost božjega uma in svetost božjega duha jamčijo zanje. In te cerkev proglaša kot stalne, nespremenljive, res kot granitne kamne, ki se ne odločijo od stavbe ver&kega prepričanja.
Tudi dogma govori o svetu, postavlja trditve na istih poljih kakor znanost. Dogma o stvarjenju sveta trdi, da se je svet, ki ga raziskujejo različne vrste prirodnih znanosti, enkrat začel po volji izvensvetnega Boga. Dogma o stvarjenju človeka trdi, da je človek vsaj po duši ustvarjen od Boga in ni produkt naravnega razvoja iz neživih ali živih bitij. Verski nauk o dveh sestavnih delih človeka, duši in telesu, ki tvorita enobistveno celoto, se srečava z raziskovanjem človeške znanosti o človeku, o telesnosti, o duševni strani, o medsebojnem odnosu obeh. Nauk o duhovnosti in nesmrtnosti substnncialne duše vsebuje tudi trditev o možnosti in dejanstvenosti eksistence duše po smrti. Nauk o nadnaravnem stanju prvega človeka določuje posebno dostojanstvo človeka od prvega začetka bivanja in izključuje možnost razvoja celotnega človeka iz živalskega ali še nižjega bitja. Verski nauk o stvarjenju in nadnaravnem odlikovanju človeka razodeva tudi čisto določno pomen in zamisel najvišji ter cilj kulture in daje zanesljivo in nepremakljivo klasifikacijo vseh mate-
rialnih in duhovnih kulturnih vrednot. Nauk o Bogu stvarniku je združen z naukom o previdnosti in vesoljni oblasti božji. Verska resnica o svobodni volji človeka, pomenja tudi njegovo odgovornost pred Bogom za vsa dejanja, ki jih svobodno izvrši. Dejstvo izvirnega greha, o katerem dogma govori, nam razloži razklanost v človeku in omejujoče vplive človeške volje. Dogma o Kristusa, včlovečenem božjem Sinu nam zatrjuje, da je v gotovem času zgodovine živel Človek, ki je bil Bog in živi še danes. Dogma o odreševanju in milosti trdi, da more in mora nravno živeti v zvezi s Kristusom in njegovim vplivom. Dogma o vesoljni sodbi o posmrtnem večnem življenju, o najvišjem cilju odpira perspektivo v končno najvišje izpopolnjenje človeka, človeškega rodu in stvarstva. Verska resnica o peklu pa ugotavlja zadnjo trajno sankcijo za svojevoljno zgrešeno življenje
Vse te dogme in še nekatere druge hočejo določevati kot neizpremenljive resnice človekovo prepričanje in usmerjati njegovo delovanje. O človeku govore, o njegovem razmerju do sveta in o odnosu obeh do osebnega Boga. Naravoslovne in prirodoslovne znanosti, filozofija in zgodovina, se pečajo pravtako s temi pojavi, dejstvi, odnosi, zakoni ter iščejo razlage.
Konflikti.
Ali si trditve dogem in dejstva resnice in izvestna dognanja, ki jih konstatira znanost, morejo nasprotovati in si tudi dejansko nasprotujejo. Ali je znanost dokazala neresničnost dogme? Ali resnično znanstveni pogled nh svet, na človeka in njegov odnos do sveta onemogoča prepričanje vere o teh odnosih?
Resnica ne more resnici nasprotovati, moreta se le izpopolnjevati in celotni pogled na svet, življenje, vesoljstvo napraviti toliko lepši in popolnejši. Iz enega zadnjega vira, Boga poteka neposredno dogma, ki je predmet vere, izvira tudi znanstvena ugotovitev ali resnica, ki neposredno izvira iz človeškega duha, ta iz stvariteljne volje božjega duha. Zato načelno ne more biti nasprotja med vero in znanostjo, čeprav tako vera kakor znanost govorita o človeku, o svetu, o Bogu. To stališče je katolicizem vedno zagovarjal in na tem stališču bo do konca sveta vztrajal. Ne bo spremenil svojega pojmovanja verskih resnic in se zatekel k čuvstveni razlagi vere, ne bo priznal »dvojne resnice«, ki bi si lahko nasprotovali.'Z dogmami stoji in pade katolicizem, pravtako bi se zrušil, ako bi priznal možnost nasprotstva med versko resnico in dognanim dejstvom ali izsledkom znanosti. Premnogokrat je zgodovina človeške znanosti že sama potrdila upravičenost tega načelnega stališča katolicizma. A o tem vprašanju bomo še govorili.
Primitivna verstva in morala,
»Pritivna verstva imajo po navadi bolj malo opravka z moralo,« trdi člankar. Toda že kot Anglež bi moral Huxley vedeti, da je sloviti etnolog Andrew Lang v svoji duhoviti knjigi »The Making of Religion (III. 1909) kruto smešil neznanstvene trditve (drugega starejšega) Huxley-a, ki je brez zadostne etnološke izobrazbe dejal, da je »teologija najpri-mitivnejših narodov kakor Avstralcev kvečjemu vera v nadčloveške sile, katerim pa ne izkazujejo kulta in da je njihova vera brez etike.« And. Lang pravi, da ni zlahka najti trditve, ki bi bila dejstvom bolj v očeh kot ta.
Glas »divjakov«.
Kult Avstralcev je vprav v tem, da starešine svoje mlade fante slovesno uvedejo v verske tajnosti in da častijo Najvišje bitje, kateremu dajejo navadno ime oče. Angleški uradnik Mr. Howitt, ki je bival 40 let med avstralskimi zamorci, je bil sam sprejet v plemensko zvezo avstralskih Zamorcev in je bil priča, kako so starešine v prašumi v taki slovesni obliki razlagali zapovedi Najvišjega bitja, da so bili fantje do solz ganjeni. Kako se glasijo zapovedi tega Najvišjega bitja: Pokorni morajo biti starešinam, deliti vse s tovariši, ne smejo se pečati z dekleti in ženami, zdržati se morajo gotovih jedi. Andrew Lang pravi, da so pač te zi povedi bistveno iste kot deset božjih zapovedi sv. pisma.
Prav isto velja za Ainu na japonskih otokih, za Negrite na Filipinih, za Minkopi na An-damanskih otokih, saj se vendar njihov bog P u 1 u g a , ki je neviden in nesmrten, razsrdi n:id grehi kakor so n. pr. laž, tatinstvo, uboj-stvo, prešuštvo in čarovništvo; vse lo Pulu-ga kaznuje.
Bušmani v južni Afriki prosijo svojega boga takole: Nismo tvoji otroci? Daj nam kruha!
Jagani na Ognjeni zemlji dobijo pri inici-jacijah sledeči pouk: Če srečaš slepca, ga pelji kamor želi, spoštuj stare ljudi in ne beži iz njihove družbe, ne ubijaj, ne kradi. Kdo je dal te zapovedi?« Najvišje bitje Vatanineuva, on je vse to zapovedal, on vidi skrita dejanja in bo kaznoval zločine s smrtjo. Isto bi mogli navesti o Pigmejcih, iz pragozdov Afrike, o E?kimih in Samojedih ob arktičnem morju, o Maydu-Indijancih Kalifornije itd., itd.
Huxley je očividno prespal vse tozadevno etnološke ugotovitve zadnjih 40 let, kajti ravno etnološko najstarejša plemena izmed ko-jih smo nekatere navedli za zgled, imajo jasno vero v eno samo Najvišje bitje in njihova nio-rida temelji na strogih zapovedih tega bitja.
»Pol Človek — pol žival.«
Prav tako drzna in nezuanstvena je trditev, da »zlasti primitivni narodi ne razlikujejo točno duhovnega od stvarnega življenja«. lluxley nekritično ponavlja zablode Mr. Levy-Bruehl-a, ki trdi, da so primitivni narodi v
P. K.
Birmanček
Birmanček sem mali. Boter mi bodo suknjič nov in nove hlačke dali.
Mamica mi bodo »Večno življenje« kupili in ata so mi uro obljubili.
Lecta bom snedel celo košaro, izpraznil bom v shrambi omaro, kjer po kolačih diši.
A kaj so darovi ti! Gospod katehet so mi rekli, da nobeden nič vreden ni. Sveti Duh mi bo dušo napolnil
in dal mi bo svoje darove. Vojak bom hraber postal; za Jezusa se bom bojeval.
za obleko, ki je visela s stene in kradoma oprezovala izza nje.
V polnoči sta stopila v izbo dva pritlikava, gola možička. Sedla sta k čevljarski mizici in z drobnimi prstki začela tako hitro in spretno delati obutev, da čevljar kar ni mogel oči obrniti od njiju Ko sta bila z delom gotova, sta spet tiho odšla.
Naslednjega dne je dejala čevljarjeva žena:
»Možička pritlikavčka sta nama pripomogla do bogastva. Hvaležna jima morava biti zato. Veš kaj? Napravi vsakemu par lepih čeveljčkov, jaz jima bom pa naredila srajčko, hlačke in suknjico, da ne bosta bosa in gola.«
In sta res vse lepo sešila in pripravila ter zvečer namesto usnja položila na mizo.
Palčka pomagalčha
Neki čevljar je zabredel v tako revščino, da mu je nazadnje ostalo le še toliko usnja, da bi par čevljev lahko urezal iz njega. Žalosten je tisti večer legel k počitku.
Ko pa je drugo jutro vstal in izmolil svojo običajno molitev, je ostrmel: na mestu, kamor je bil zvečer položil zadnji ostanek usnja, je ležalo par lepo izdelanih čeveljčkov. Iznenaden jih je vzel v roko in si jih ogledal od vseh strani. Čeveljčki so bili mojstrsko delo: nobenega šiva preveč, nobenega premalo, vse skrbno in natančno izgotovljeno.
Kmalu na to je stopil v čevljarjevo hišo gospod in kupil čeveljčke za svojega pobiča. Ker so mu zelo ugajali, je plačal zanje toliko, da si je čevljar lahko kupil usnja za dva para čevljev.
Položil je usnje k čevljarskemu stolčku, da bi ga zjutraj vzel v delo, in se podal k počitku. Toda — čudo božje — čevlji so bili zjutraj že gotovi. In tudi kupca zanje je kmalu npšel: plačala sta mu zanje toliko, da si je lahko kupil usnja za štiri pare čevljev.
Drugo jutro so bili tudi ti čevlji gotovi brez njegove pomoči. In tako je šlo dalje brez konca: kar je čevljar zvečer pripravil in urezal, je bilo zjutraj gotovo. Tako si je čevljar s časom opomogel.
Nekega večera je čevljar kakor po navadi pripravil in urezal usnje. Pa se je domislil in dejal ženi:
»Dognati morava, kdo je najin skrivnostni dobrotnik. Skrijva se to noč in čakajva, da pride.«
Ženi je bilo to všeč. Stisnila sta se v kot
Kaj pravi muca?



t
>Nak, veste, tale naš Mihec ga pa res pihne! Pobaral me je, norček, davi: ,Muca, kaj imaš rajši: živo miško, ali pečeno piško?' Jaz sem mu, sevč, dejala: Oboje!«
»No, in kaj mislite, je napravil nepridiprav? Ovbe, kar zavzela sem se nad takšno neolikanostjo. Pomislite: piško je pohrustal sam; miško pa je spustil iz pasti, da mi jo je popihala pred gobčkom ... Oh, s tem Mihcem mihastim je res križ!«
»Ho, ho, ho, nazadnje se je pa lo vse dobro izteklo. Prišla je Rezika z lončkom sladkega mlekca in mi ga dala. Kar brž sem odpustila Mihcu, da me je tako grdo ociganil za miško in piško. Posrebala sem tečno kosilce in se nasitila do mile volje. — Jeninasta, je bilo dobro!«
Spisal Mirko Kunčič.
Ilustriral J. P.
Nekoč je stala sredi tihe gozdne samote hišica, hišica lesena. V tej hišici je živel oglar Anže z ženo Urško in s kozo Meko. Hišica je čez dan poslušala petje ptičkov, šumenje stoletnih bukev in smrek ter sanjarila. Oglar Anže je žgal oglje, žena Urša je kuhala žgance in skrbela za kozo Meko, koza Meka pa je skrbela za mleko... Tako so živeli srečno in zadovoljno, čeprav je bila revščina pri njih stalen gost.
2.
Ali se je začudila žena Urša! Takšnega nebogljenca še ni videla žive dni. Najdenček je bil grbast in krivih nog; obraz pa je imel čudovito nežen in bel. Dobri ženi se je zasmilil v dno srca. Kakor rodna mati je pričela skrbeti zanj.
»Le čigav je ta revček?« je ugibala če-slokrat.
In se je hudovala na brezsrčno mater-neznanko, ki je dete odložila, kakor ne odloži brezumna žival svojega mladiča.
5.
Nato sta se stisnila za obleko v kotu in radovedno čakala, kako bosta možička sprejela darove.
Možička sta priskakljala in hotela pričeti z delom. Ko sta pa namesto usnja našla tam srajčko in hlačke in suknjico in čeveljčke, sta bila na moč iznenadena in vesela. Ročna sta se oblekla in obula. Nato sta se ogledovala od vseh strani in zapela:
>Gospodka zdaj sva zala, nova — nič več čevljarila ne bova .. .<
Židane volje sta zarajala po izbi in razposajeno skakala čez stole in klopi. Šele proti jutru sta vriskajoč odbrzela čez prag.
Poslej se nista vrnila nikdar več. Pa tudi ni bilo potrebno: čevljar je ostal bogat do smrti.
v
n-
t

Nekega večera se je oglar Anže kakor po navadi vračal z dela domov. Med potjo je zaslišal iz goščave milo plakanje. Silno je bil presenečen. Krenil je v smer, odkoder je Vihar na razmršenih perotih prinašal tožeče glasove. S težavo se je plazil skozi gosto grmičevje in visoko praprot naprej ter dolgo časa zaman iskal---
3.
Upanje dobrih starčkov, da bo njiju re-jenec sčasoma zrastel v čvrstega dečka, se ni uresničilo. Najdenček je ostal pritlikavec — komaj do kolen je segal Anžetu — in ni bil za nobeno delo sposoben. Polegal je najraje za pečjo, žulil prst med zobmi, igral se s črnim mucem Kecom in sanjaril.
6.
nekem prelogičnem stadiju tako, da še ne ločijo med svojo osebnostjo in zunanjimi predmeti. Toda v svojem delu (Les fonctions men-tales etc 1910) se Levy-Bruehl skrbno izogiba obširnih zgodovinskih in etnoloških raziskovanj; razlaga subjektivno teorijo.
Noben učenjak še ni našel prelogične rase. Anderson in Cook, ki sta stopila 1777 na otok Tasmanijo, sta ugotovila, da so Tasmanci, ki so spadali med najnižje rase zemlje, prav tako logično mislili kakor Evropejci. Učenjak Mali-nowsky, ki je bival več let v Avstraliji in na otokih Trobriand blizu Nove Guineje (1917) pravi: »Moje izkušnje na licu mesta so me prepričale, da so teorije, ki pripisujejo divjakom drugo (inferiorno) miselnost ali logično sposobnost, kot nam, popolnoma zgrešene.«
Razvoj verstva.
Da bi se verstvo razvijalo »od paganskih Kanaitov do čistega enobožtva«, o tem zgodovina nič ne ve, pač pa je učenjak Brokelmann v svoji knjigi »Allali und die Gotzen (1922)«, dokazal, da je prastari semitski bog Allah ve-
ljal vsem arabskim Semitom kot stvarnik sveta in človeškega rodu. Bil je očividno stari bog vseh Semitov, ki so pa v poznejših stoletjih, ko so se delili polagoma v Kanaete, Fe-ničane, Asirce, Babilonce itd. zabredli v mno-gobožtvo. Zgodovinski razvoj je bil torej diametralno nasproten.
Starost človeštva.
Kdo je Huxley-u ali člankarju povedal, da je človeški rod star že najmanj četrt milijona let, to člankar previdno zamolči, nas bi to silno zanimalo, prazgodovinska veda ne nudi za to prav nobenega dokaza. Danes ne vemo, če je živel mustierski človek v 10. ali 15. alt v kakem drugem tisočletju pr. Kristom. Zapisati stavek »vemo, da je člov. rod že najmanj četrt milijona let star«, se drzne samo tisti, ki nima nobene znanstvene vesti.
Pisati članke, kakor »Vera bodočnosti« v popularni reviji, namenjeni ljudstvu, pomeni ljudstvo lahkomiselno v zmote zavajati.
Kar se je izza širokega leskovega grma posvetilo nekaj belega. Oglar Anže se je pri-pognil, razgrnil praprot, ki je zastirala tisto belo stvar in ostrmel: drobceno dete, oblečeno v samo srajčko, je ležalo na mahu. Obupno je krililo z ročicami, brcalo z nožicami in vekalo in kričalo kakor za stavo. Oglarju se je skrčilo srce od sočutja. Vzel je najdenčka varno v naročje iu ga odnesel seboj.
Pogostokrat se je kar na lepem spustil v jok. Nič na svetu ga ni moglo potolažiti. Zaradi tega sta mu rednika izbrala kaj čudno ime: »Jokec« sta mu rekla.
»Poglej Jokec, poglej, kako smešno si muc viha brke! Zasmej se, ho, ho, ho...«
Na tak in sličen način sta ga skušala spraviti v dobro voljo. Pa je bilo vse zastonj. Jokec se je nakremžil, vtaknil palec v usta in zajokal, da nikoli tega.
Bučno olje
pristno, priporoča
J. HOCHmULLER
MARIBOR. Taborska ulica 7
Telefon Stev. :t39
Radioaktivno termalno kopališče
Rimske Toplice SHS
Odlično proti reumatizmu, protlnu, išijasu, nervoz. nosti in ženskim boleznim. Sezona: Maj — oktober. Penzija: Predsezona Din 60-—. Glavna sezona Din 80'— za osebo. Prospekte pošilja kopališčna uprava brezplačno.
Vera in kultura
Kulturno delo misijonarjev.
Bosonogi kanneličani, ki misijonarijo v južni Mezopotamiji od začetka 17. stoletja, v Bagdadu pa od začetka 18. stoletja, so ustanovili 1. 1911 arabski mesečnik za literaturo, zgodovino in geografijo. Postavili so si namen, da pobijajo v njej spise muslimanov in da pri Mohamedovih privržencih polagoma pripravljajo razširjanje krščanske misli. Revija se imenuje »Loghat et Arab« — arabski jezik. Vodja in urednik je pater Anastazij. Muslimani v Iraku so zelo uvaževali islamski in orientalistični listi. Že po treh letih se je razširila, ne samo po Siriji, Palestini, Egiptu, Algeriji, Tunizu in Maroku, temveč tudi v mnogih evropskih deželah. Vojna je revijo ustavila, ker so p. Anastazija Turki zaprli. L. 1926 pa se je zopet srečno obnovila ob velikem odobravanju muslimanskega in krščanskega tiska. A. F.
Za pokristjanjenje gledišč.
Kakor v Nemčiji se je tudi med francoskimi katoličani sprožilo neposredno delo za pokristjanjenje glediške umetnosti. Ustanovila se je Katoliška glediška zveza, ki ima svoj sedež v lastnem domu blizu cpere v Parizu. Zveza šteje sedaj 380 članov: dramatikov, igralcev, režiserjev, odrskih delavcev itd. Predsednik zveze je Arquilliere, eden najboljših francoskih igralcev in režiserjev, ki ima na najširše kroge velik nravne in duševni vpliv. Podpredsednik je operni pevec Gaorge Cherfer. O ciljih in vrednosti zveze je izdal dominikanski proviii-cial p. Gillet pravkar pc&?bno knjižico: »Le Čredo des Artistes« — Veroizpoved umetnikov. Knjižica je namenjena umetnikom, katerim odkriva krščanski ideal dramatske umetnosti in sredstva, ga da dosežejo, je pa enako koristna tudi za občinstvo, ki mu olajšuje razumevanje za umetnika in njegovo umetnost. Temeljno načelo je: Tucli na glediškcm odru se krščanstvo ne sme zatajiti!
Japonski minister o zaslugah krščanstva.
Na Japonskem pripravljajo zakonito ureditev verskih razmer. Vladni medverski zakonski načrt je lani parlament odklonil. Vlada je nato načrt izboljšala in ga nedavno znova predložila parlamentu. Toda razpoloženje je bilo tako neugodno, da je vlada zakon še pred glasovanjem umaknila. Proti načrtu so ugovarjali budhisti in protestanti; katoličani bi ga bili radi sprejeli, ker bi bil mogel kljub pomanjkljivosti služiti kot temelj za miren razvoj krščanstva. Ob tej priliki je izdal prosvetni minister zanimivo knjižico, v kateri pojasnjuje razloge, ki so nagnili japonsko vlado, da prizna krščanstvu isti zakoniti položaj kakor šinto-izmu ali buddhizmu. Knjižica ugotavlja, da je obnovljena cesarska oblast pred 60 leti odpravila prepoved proti krščanstvu in ustava je prinesla osebno svobodo v verskih stvareh. Vendar je veljalo krščanstvo še kot tuja vera, ki se je le molče dopuščala. V zadnjih 30 letih je zakonodaja prištevala krščanstvo, ne da bi ga imenovala, med ostale, nedomače vere. V tem pa je število kristjanov — nadaljuje poročilo — naraslo na 336.058 duš; in ti kristjani so storili za deželo na vzgojnem in socialnem poprišču izredno veliko. Spričo teh dejstev si je štela vlada v dolžnost, da prizna krščanstvu enak zakoniti položaj kakor šintoizmu in buddhiz-
■ Kdor hoče imeti sobno ■	mg V siiRorifo ponajmoder-
MJ Ji jf r a nejših vzorcih in prvovrstno i ^ftiL&Jfi m izvršitev, se bo oglasil le pri |. M AKT INC-u (preie F Ks. Stare), Ljubljana. Naročila sprejema Poljanska cesta st 20 ali pa Sodna ulica št. 12. — Cene solidne'
Pri slabokrvnosti
po prestani težki bolezni uživajte samo CHINO-FERRIN. — Dobi se v vsaki lekarni.
mu. Krščanstvo ni kaka nova vera, marveč ima za seboj dolgo zgodovino v kulturnem svetu ter se je znala v Evropi prilagoditi vsem vladnim oblikam. Japonski narodni značaj se nagiba k najširši strpnosti; to dejstvo se mora uveljaviti tudi v japonski zakonodaji. »Osser-vatore Romano«, ki prinaša to poročilo, pripominja, da pomenjajo te vladne izjave zelo veliko za ugled in napredek katoliške Cerkve na Japonskem. Dejansko se med japon. kulturnimi krogi zanimanje za katolištvo vedno bolj širi, dasi izpreobrnitve zaenkrat niso pogoste.
Jubilejni oltar Pija XI.
V	prelepi cerkvi sv. Karola na Korzu v Rimu so te dni na slovesen način položili temeljni kamen za monumentalni oltar, ki ga zgrade verniki vsega sveta v spomin mašni-škega jubileja Pija XI. Oltar bo posvečen Najsvetejšemu zakramentu.
Države, kjer se ločitev zakona ne priznava
Angleški list »The Universe« objavlja imena držav, v katerih se ločitev zakona postavno ne priznava. Tu zavzema prvo mesto Italija, ki ločitve tudi v dobi najliberalnejših vlad ni nikdar priznavala. — V Veliki Britaniji sta dve koloniji, v katerih je zakon nerazdružljiv: Malta in Trinidad, ki sta ohranili svojo staro zakonodajo, odnosno katoliško tradicijo. — V Španiji je ločitev nedopustna.
—	V bivši Avstro-Ogrski se katoliški zakoni niso smeli ločiti, pač pa je bila ločitev za Žide in protestante pod nekimi pogoji dovoljena.
—	V republikah Južne Amerike se zakonita ločitev sicer priznava, vendar se ločenca ne moreta znova poročiti, dokler eden izmed obeh ne umrje.
Socialna vprašanja
LEP USPEH KRŠČANSKIH STROKOVNIH DRUŠTEV.
V	severno-francoskih predilnicah v Halluien ?o komunisti vodili dolgotrajen štrajk, ki mu po sedmih mesecih še ni bilo videti konca. Položaj delavstva pa je postal neznosen. Tedaj so prevzela iniciativo za sporazum krščan. strokovna društva. Predlagal so razsodišče, ki pa ni bilo več mogoče. Pač pa so iudustrijci pristali na posredovanje lillskega škofa Ličnarta. Pri njem so se sestali na prva pogajanja zastopniki industrijcev in delavcev; pogajanja so se potem nadaljevala in dovedla do popolnega sporazuma. Sklenila se je kolektivna pogodba, , ki ni rešila samo zadnjega spora, marveč obsega tudi določbe za ureditev vseh bodočih odnošajev med podjetniki in delavci. Krščansko organizirano delavstvo je šlo nato na delo, čez nekaj dni pa so sledili tudi komunistični delavci.
ZDRAV ROD SAMO V ZDRAVEM STANOVANJU.
Javnost se še vse premalo zaveda velike važnosti stanovanjskega vprašanja za občo blaginjo. Vseučiliški profesor dr. med. Tobber piše o tem v »Schonere Zukunft«: »Pri pobijanju škodljivih vplivov na mladino moranto v prvi vrsti skrbeti za to, da odpravimo stanovanjsko stisko. V ta namen morata krepko pripomoči država in občina, .<er v slabih stanovanjih prav vzgoja ni mogoča. Narodno življenje in posebno mladina bo ozdravela šele tedaj, ako bodo mogli tudi gospodarsko šibki sloji živeti v zadosti velikih in zdravih stanova.ijih. Šele potem bi se dvignila splošna nravnost na višjo stopnjo. Kakor je važna zgradba stadionov in športnih igrišč, je vendar preskrba stanovanj za nepre-možne sloje na prvem mestu.
SOCIALNA SLEPOTA.
Nekateri se pritožujejo proti bremenom, ki jih nalaga socialno zavarovanje, dasi je dokazano, da ta bremena ne znašajo niti 1 odstotek njihovih dohodkov. Kako malo pa se nekaterim teh smili denar, kadar gre za nesocialne namene, priča naslednja zgodba — ki je seveda le ena izmed nepretrgane vrste podobnih: Ko se je minole dni mudila v Belgradu črnska plesalka Jožefina Baker, se je ponudila nekemu belgrajskemu trgovcu, da ga obišče v njegovi trgovini, ako ji plača za to 15.000 dinarjev. Trgovec je ponudbo takoj sprejel in nekega jx> poldne je prišla v njegovo trgovino »črna
Abus ročno milo se lobiva v vseh v stroko spadajoči!] trgovinah.
Cisto MM* ročno milo varuje nelno Kolo.
Albus ročno milo uspešno očisti kožo. Mehka pena prodira v najfinejše celice ter odstrani nesnago, ne da bi dražila kožo ali škodovala. Albus milo za roke je mehko iz čistih masti izdelano toaletno milo in ne vsebuje nikakih jedkih dodatkov.
Albus ročno milo se odlikuje po svoji vedno enaki vrlini in izdatnosti.
Albus ročno milo
Izdeluje: Albus tovarna mila d. d. Novisad.
zvezda«. Pogladila je najprej trgovca po glavi, nato se ogledala po trgovini in si izbrala nekoliko parov nogavic, ki jih ji je trgovec ob odhodu poklonil in ji izplačal obljubljenih 15.000 dinarjev. — Najlepše je pa to: Prav ta trgovec je nekaj dni prej svojim nameščencem znižal plače na 1000 do 1500 Din mesečno — s prifiombo, da so jim vrata na cesto odprta, ako s tem niso zadovoljni. Ali ni to socialna slejjota?
BREZPOSELNOST MED JAPONSKO INTELIGENCO.
Kioto (Osaka, Japonska), 4. jan. 1929. — Odkar se je Japonska odprla napredku, se je mladine polastila izredna strast po znanosti. Vsled ugodnega gospodarskega razvoja dežele je število šol silno naraslo. Vse državne in zasebne šole, visoke kakor srednje, so prenapolnjene. Na pretiranem oboževanju znanosti, ki se šopiri po svetu, je treba čestitati zlasti tej deželi. Druga plat tega problema pa nam kaže marsikako skrb, ki jo imajo radi tega oni, ki določajo usodo Japonske. Vse te šole dajejo namreč cele množice diplomirancev, ki jih ni mogoče zaposliti. Ta kriza se je pričela že pred nekaj leti in postaja vedno hujša. Ti brezposelni pridejo kmalu do spoznanja, da je družabni red zanič in postanejo lahek plen tistim, ki širijo prevratne ideje V najnovejšem komunističnem procesu, ki se je vršil pred kratkim, se nahaja med obtoženci 48 ljudi z diplomo in 30 univerzitetnih dijakov. — L. 1928 je dobilo na univerzah in višjih strokovnih šolah diplome 17.171 dijakov. Od teh je moglo dobiti službo 9.171. Mimogrede povedano: ako prevdarimo položaj dežele v finančnem, gospodarskem in industrijskem pogledu, se ne moremo ubraniti misli, da je bilo treba napeti vso silo in iznajdljivost, da se je dosegel zadnji rezultat. Ostane pa še nič manj ko 40% teh mladih ljudi, ki naj povečajo število brezposelnih. Ta kriza brezposelnosti med mladinr diplontiranci je gotovo resna za bodočnost Japonske. Dolže javne činitelje, da ne zaposlijo vse te mladine. Dolžijo nebrzdano strast po višji izobrazbi. Dolžijo slednjič pojav, da se neprestano ustanavljajo nove univerze. Resnica je v vseh teh dejstvih, toda prepozno je, da bi temu odpo-mogli. Nova Japonska je privedla pouk v tak tir, da je nemogoče, da bi ga sedaj — zaobrnili.
Erik Juel:
Srečanje
Berton se je še dobro spominjal solnca, tudi dreves, neba, svojega očeta in svoje matere, svojih bratov in nekaterih znancev. Jasno so stali pred njim v tej temi, ki ga je obdajala, odkar se je zgodila nesreča.
Berton je bil še otrok, ko je oslepel. Zdravnik ga je sicer zdravil, toda, kakor rečeno, končalo se je s tem, da je oslepel.
Nihče ni mislil na to, da bi ga poslali v mesto, kjer bi lahko dobil uspešno pomoč. Nihče ni predlagal staršem, naj kaj žrtvujejo za svojega otroka.
Taval je okoli, kakor je pač mogel. Tipal je, se udeleževal življenjskih dogodkov, kolikor jih je zmogel.
Večinoma je bil sam, postal je molčeč in pogreznjen sam vase. Živel je v svojem lastnem svetu.
Ko je bil v dvajsetem letu, je stopila Klara v njegovo življenje. Srečala sta se zunaj na deželni cesti, sedel je tam na skali in slišal, kako se je približala. Vprašala ga je za pot, prišla je sem na počitnice.
Klara je takoj videla, da je mladi moz slep. Slučajno sta se sešla nato vsak večer. Berton je sedel na skali in prisluškoval, kdaj se bodo začuli njeni koraki. Ko je prišla izza ovinka gozda, se je sklonila, da bi videla, ah je tam. Ko ga je zagledala, je pospešila korake, on pa je vsial in ji šel nasproti.
Njuni roki se nista izpustili, dokler sta bila skupaj. Berton ni nikomur povedal o svojem novem znanstvu. Toda nekega večera se ni vrnil domov.
Njegova nlati je pustila vrata odprta, ko je šla zadnja k počitku. Ležala in prisluškovala je, ali bo začula njegove tipajoče korake. Odbila je polnoč, prišlo je jutro, a on se ni vrnil.
Mislili so, da se je zgodila nesreča. Iskali so ga po polju, v gozdu, v potoku — zaman.
Naznanili so, da je izginil. S tem so se zadovoljili, nihče ga ni pogrešal.
Klara je bila starejša kot Berton. Mogoče je zato postala bolniška strežnica, ker je roka narave ni mehko obdelala. Zc kot otrok je mor-rala večkrat čuti, kako zelo je grda. In ko se je javila kot gojenka v šolo za bolniške strežnice, ji ni nihče branil. Mogoče tudi ni bil slučaj, da je bila prideljena kot strežnica oddelku za slepce.
Berton je odkril Klari svoje srce. Bila je prvi človek, s katerim je govoril iz srca. Bil je srečen, ko je čutil, da ga razume.
Topleje in tesneje sta se stisnili njuni roki, čimdalje bolj sta bila skupaj. Gori v gozdu je nenadoma umolknil, jo objel, trepetajoč in neizrekljivo srečen je pritisnil svoje lice k njenemu
Naslednji dnevi so ji prinesli nemir in boje. Našla je Bertona, spoznala je neizrekljivo srečo — ali naj jo zopet izgubi?
Podedovala je malo premoženje, ona in slepec bi lahko brez skrbi živela. Stregla mu bo in ga vodila. To bi bilo življenje, o kakršnem ni nikdar sanjala.
Nato pa so vstali dvomi, pomislila je, da bi slepec lahko ozdravel. Ali ni sama videla slučajev, kaj zmore zdravnik špecijalist? Ali ni bila sama priča radosti, ko je slepec izpregle-
dal! Ali ne obstoja možnost, da bi tucli Berton lahko spregledal?
In kaj potem? Kakšna bo nato njena usoda, ker je tako grda? Ali se ne bo z grozo odmaknil od nje, ali pa se bo vsled sočutja in hvaležnosti premagoval, da ne bo šel od nje? Ali naj ga poroči, kakor želi on, in išče zato možnosti, da bo zopet spregledal? Ali pa naj ga pusti v večni temi, da bo ohranila svojo srečo?
S trepetajočim srcem je stala Klara v profesorjevi sobi. Berton je sedel, naslonjen na stol, slavni zdravnik je bil sklonjen nad njim. Tedaj se je zdravnik vzravnal, odložil očala in napravil brezupno kretnjo.
Rdečica je pobarvala Klarina lica. Solze so ji stopile v oči. »Pojdi,« je rekla Bertonu in ga prijela za roko, »zahvaliva se gospodu profesorju.«
Zunaj pred vrati je Berton pestal, pritisnil ^e Klaro na svoje srce. »Jokaš?« jc rekel. »Radi mene ne jokaj! Srečen sem, ker imam Tebe.«
Rnd'oenmnanl]sko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE
(Totliee pri Novem mesta) so edino in trajno sisurno zdravilno sredstvo pri rheumallzmu, neuralKljnh, ženskih boleznih i.t.d. — KnpaliSčne naprave so vsoskozi neposredno n:> iivirkib. — Sezona od 1, majn do .k), septembra. — Železniška postaja Straia Toplice, dolenjska f.elez niča. — Zahtevajte prospekic. — Cene znižano, posebno v pred- in po sezoni.
Darovi za cerkev Kristusa Kralja v Hrastniku
Diu 2000 zdravilišče Rogaška Slatina, Din 1145 dr. Rozman, Ljubljana. Din 1000 Zabret & Co. Britof, J. Ranzinger, Zagorje. Din 860 ž. u. Trbovlje Din 500 dr. A. B. Jeglič, škof, Ljubljana, V. Kezman, Radovljica. Din 435 ž. u. Šmartno pri Litiji. Din 327 Usnjarska in čevljarska zadruga Runo, Tržič. Din 300 ž. u. Laško, F Kralj, žp.. Litija, A. Holosan, Vevče. Din 250 Kmečka hran. in pos. v skal ali, J. Lončarič, Sv. Jedert, F. Remše, Mozirje. Din 210 Orlovski odsek, Maribor. Din 200 P. Bož-nar, Polhov gradeč, ž. u. Brezniea, J. Kepec, Ihan, A. Zupan, Bled, ž. u. Novo mesto, T. Marinko-Ljubljana, Ženski svet, Ljubljana, M Avbelj, Ljubljana. Din 168 B. Butala, Sev. Amer. Din 165 ž. u. Šv. Miklavž pri Ormožu. Din 150 dr. Hubad. ftkofja Loka Din 125 druž. Zupane, Lancovo. Din 120 ž. u. Kresnice, A, Klementa, Krvava peč, I. Dolenc, profesor, Ljubljana. Din 111.50 ljubljanski bogoslovci. Din 110.40 ž. u. Šmiklavž pri Slovenjgradcu. Din 104 ž. u. Št. Janž, Dravsko polje. Din 100 dr. I. Jan* čič, Sv. Peter v Sav. dol, dr. A. Ušeničnik, Ljubljana, Hran. in pos. Jarenina, 1. del. kons. društ. Ljubljana, Osrednja vins. zadr. Ljubljana, K. Polak, del. druž. Ljubljana. Neimenovan iz Polzele, dr. A. Rakun, Celje, F. Kapus, Gorje, J. Sem, Ljubno, ž. u. Studenice, Ljudska hran. in pos. Braslovče, dr. I. Eržen, Kranj, dr. A. Gosar, Ljubljana, A. Zmavc, Vel. Gradište, Sr., Kmetska hran. in pos. Stari trg pri Ložu, Hran. in pos. Trebelno, Okrajna poe. Ljutomer, J. Jagodic Celje, Hran. in pos., Loka pri Zidanem mostu, »Orel«- Zagorje, ž. u. Loka pri Zidanem mostu, E. Zdolšek, Sv. Jurij ob j. žel., Hran. in pos. Sv. Jurij pri Kranju, Ljudska hrau. in pos. Rečica ob Savinji, ž. u. Stari trg pri Ložu, Brigira Avg., Rateče, Prosvetno društvo Novo mesto, Krekova prosv, Ljubljana, Franc Oblak, trg., Rakek, K. in M. Žgank, Sv. Pavel pri Preboldu, Hran. in pos. Podčetrtek, Frančišk. samostan Brezje, A. Str-gar, Kamnik, dr. I. Eržen, Kranj, Gospodinj, šola Marijanišče, Ljubljana, T. Bučar, Ljubljana, P. Bož-nar, Polhov gradeč, L. Šavli, Ljubljana, Fr. Kirar, Cerknica, ž u. Trnovo, A. Jenko, Ljubljana, M. Ri-hter, Dob, dr. Natlačen, Ljubljana, I. Mesar, Ljubljana, A. Kladnik, Dev. Mar. v Polju, Hran. in pos. Vrhnika, C. Rakovec, Sv. Pavel, R. Strniša, Zagreb, Fr. Kogej, Št. Vid, dr. M Matek, Maribor, M. Obran, Maribor, I. Knific, Stražišče, I. Lorbek, Maribor, L. Pristavec, Jezero, Jos. F. Pretnar, Ljubljana. I)in 90 Iv. Lovko, Cerknica. Din 80 A. F. Selišek, Celje. Din 70 V. Čadež, žup. Mekinje Din 60 Bolnica Novo mesto. Neimenovana. Din 50 dr. I. Benkovič, Ljubljana, I. Lovšin. Planina, dr. Basaj, Ljubljana, J. Podbevšek, Kostanjevica, I. Windišer, Ljubljana, Ljudska pos. Žiri, Jožef Šribar, A rtiče, F. Mlinar, Sevnica, Kmet. nab. in prod. zad. Braslovče, M. Maček. Dol. Logatec, dr. I. Debevec, Ljubljana, Prosvetno društ. franč žup. Ljubljana, I. Dolenc, Ljubljana, dr. A. Brecelj, Ljubljana, dr. M. Lovrenčič, Kozje, A. Košmerl, Trebelno. ž. u. Hajdina, G. Dular, Mokronog, Hran. in pos Št. Peter niž Marib. I. Logar, Kranj, A. Zoreč, Stična, M. Miki, Kamna gorica, dr. Jesenko, Sevnica, I. Watzl, Kranj, Hran. pos. Bloke, V. Poznik, Lož, M. Arhar, Št. Vid n. Ljublj., Martinčič, Cerknica, J. Lovrenčič, Ljublj., A. Meško, Sv. Tomaž, ž. u. Rudnik, J. Cvetek. Sv. Duh, Bohinj, V. Černe, Pristava, I. Rožič, Tržič, A. Alfred, Begunje. F. Hribernik, Šoštanj, A. Rode, TCodice, I. Pečnik, Šmihel, Nov. mesto, M. Krevh, Sv. Peter. Mar., P. Znpečnik, Ribnica, I. Vižintin, Ljubljana, dr. J. Demšar, Ljubljana, Upr. »Vrteča, Ljubljana, J. Jaromen, Malavas, Raifaiznova pos. Št. Uj Velenje, F. Kerin, Sv. Križ, Kostanjevica, dr. I. Lovšin, Laško, I. Strus, Preserje. Din 40 dr. L. Ehrlich, Ljubljana, A Vovk, Tržič, A. Pravst, Zreče, ž. u. Marenberg, M. Gabrijelčič Brezje, A. Burger Lahoviee, I. Oniahen, Bela cerkev, C. Ker-šič, Podbrezje, J. Orel, Cerknica, Lichtenturnov zavod, Ljubljana, dr. Vraber, Maribor. A. Košir, Bistrica. Din 30 M. Marješif, Kranj. Din 36.50 J. Per-gar, Moravče. Diu 30 J. Klekl, črenšovci, I. Črno-ga, Zdole, Fr. Gabrovček, Ljubljana, M. Potokar, Moste, Ljubljana.. N. dr. Peterlinova, Dol. Lendava, dr. Jereb, Radeče, L dr. Dermastijeva, Ljubljana, I. Jaraša, Soteska, Boh. Bela, M. Debelak, Sv. Pavel, K. Tekstar, Višnja gora, J. Torkar, Marenberg, F. Grafenauer, Skoplje, L. Burger, Ribnica, J. Brus, Logatec, F. Vovko, Št. Peter pri Nov. mest., FranS. samostan Novo mesto, M. Križ, čakovc, P. Markct, Gorje pri Bledu, A Pik, Domžale, Anton Plešnik, Tržič, F. Čamernik, Cerklje, Kranj, M. Baje, Ljubljana, A. Tevž, Beograd, M Toman, Kamna gorica, J. Gregorc. Novo mesto, A. Lavrlč, Ilovica, K. Zaje, Rakitna, I. Logar, Kranj, F. Sušnik, Tržič, M. Str-nad, Šmartno ob Pakl, A. Vindišer, Ljubljana, L Levstek, Rakek. Kapucin. samost. Osijek, J. Dobro-volje, Verd, M. Spacapan, Polzela, H. Škerl, Kranj, dr. Kimovec, Ljubljana, Krašovec, Vrhnika.
LJUBLJANSKA	KREDITNA BANKA
Ustanovljena 1900 Centrala:	Ljubljana, Dunajska cesta	Ustanovljena 1900
Brzojavni naslov: BANKA	_	Telefonske številke: 2861, 2413, 2502, 2503
Delčka glavnic«: Brežice	^	Rakek Split Skupne rezerve:
Dltl 50,000.000'— Celje	Maribor	Novomesto Sarajevo Šibenik Ca. Din 10,000.000-—
Črnomelj	Metkovič	Ptuj Slovenjgradec Trst
Brzojavni naslov za podružnice: Ljubljanska banka.	Se priporoča za VSe bančne posle.
NA DROBNO! BREZ KONKURENCE I NA DEBELO! Oglejte si specijalne detajlne in engros trgovine
vrvarsklh lastnih izdelkov
Prepričali se boste, da je blago napravljeno iz prave in dolge konoplje, garantirano, in sicer VRVI za zvonove, transmisije, dvigala in za telovadno orodje vseb dimenzij. — Poseb-o močne oprti za transmisije (Muhlengurten), oprti navadne, vseh šiu jstl, VRVI in MREŽE za seno, ribje mreže in vrvice, grgalnc mreže (Hangematten), bombaževe vrvice za otroške postelfe v vseh barvah, tržne torbice, VRVI za perilo, ŠTRANGE, UZDE, JNGELNI, POVODCI, tesarske, zidarske in trtne vrvice, trakovi in vrvice za žaluzijc. — MOTVOZ in DRETA po tovarniških cenah! — Specijalno montiranje (šplajsanje) vrvi za transmisije in dvigala se izvrši solidno in točno.
Prva kranjska vrvarna in trgovina s konopnino
IVAN N. ADAMIČ
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 31. — Telefon 2441.
PODRUŽNICE: Maribor, Vetrinjska nlica 20. - Telefon 454. — Celje, Kralja Petra cesta it. 33. — Kamnik, Šutna it. 4.
Naročila in popravila se točno in vestno izvršujejo. "JSc
Poslovodja (kinja)
prvovrstna moč, kavcije zmožna — se išče. — Nastop s 15. junijem. — Ponudbe z zahtevo plače pod štev. 5263 na upravo »Slovenca«. ::
Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši opremi so Šivalni stroji „Gritzner"in „Adfer"
za domačo obrt in industrijo Pouk vezenja orezplaten Le pri
JOS. PETELINC
Ljubljana
poleq Prešernovega spomenike od vodi
Večletna garancija /.atitevatte ponudbe
L. Mikuš - Ljubljana
priporoča svojo zalogo dežnikov solnčnikov iti sprehajalnih palic Popravila točno in solidno
imu minmr*™*		.' v/.-. ,..'.'		
				
Popolnoma varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
„,;	Hranilne vloge se obrestujeio
Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudiio lastna palača, nadpoiovtca delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi i v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
Slabi zo
©
kvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe hibi odstranite z vporabo krasno osvežujočo Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno z vporabo zobčasto Chloro-dont-ščetke, ker'ista čisti zobe tudi na njih stranicah ter odstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. 8'-. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trdo ščetine). Pristno samo v originalnem modro zelenem omota z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvomico Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor
Pravkar dospela Ugotovljenih oblek P° !;e'0 už°d-
velika zaloga M ,„*7....... / ............1	1
7n H7n itin kupite lepe suknene Ll LVi MU UIII moške obleke - in
deške suknene obleke.
nih cenah !
žc za 13S Din
v Celju
Registrovani zadrugi z neomejeno
zavezo v Celju,--v lastni hiši,
Cankarjeva ulica 4 (poleg davkarije)
Stanje hranilnih vlog nad Din 7 ,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. —
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Rentni in invalidni davek plaiuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
Istotam se dobe pristna angleška in češka sukna in mnogo drugih predmetov po najnižjih cenah. — Vjudno se priporoča
Ivan Masinak, C«siše, Kralja Petra c. 15
& s
■ LUji'.- - ,':>■/ •>
Najboljši in najekonomičnejši
ELEKTROMOTORJI
iz znanih čeških tovarn
Shotfovi zavodi v Plznju
se nahajajo v velikosti \ do 30 k. s. stalno na zalogi v Ljubljani. — Obrnite se na
Zastopstvo Skodovii* Zavotov. liublfan®
Selenburgova ulica i. — Telefon 2966
Graditeljem novih hiši
Domač izum! Drsalno okno!
100% prihranka na toploti. Prepih, prehlad nemogoči Zamakanje izključeno. Gladka vrata v vezanem lesu, brez-t prašna. Cena običajnih vrat! — — Patentirano edino v tovarni*
^JOŽEF ŠENICA, LJUBLJANA
Dunajska cesta — Bežigrad 6. Telefon 28-71. Vsa stavbna mizarska dela, cene nizke, prvovrstna izvršitev! Jamstvo.
Specijalne delavnice oken, vrat, izložb itd. Celoluidnc plošče vsake barve za zavarovanje vrat pri odpiranju in snaženju kljuk. Podrobni načrti, proračuni, strokovna mnenja brezplačno. — — — — Vzorci bodo razstavljeni na Velesejmu, Pav. E.
Ksilolitni tlak
polaga
»MATERIAL" trg. d. z o. z.
Ljubljana, Dunajska cesta 36.

Kostanleo les za fanta
plačuje stalno najugodneje
vsak vagon sproti na željo tudi notom akreditivu poljubno pri vsakem večjem denarnem zavoiln Slovenije. LESNA TRGOVINA
ERI1EST mHRinC, CELJE
ZBINJSKEGA ULICA 4 - TELEFON 13fi
Mineralno in blatno
Kopališče Daruvar
radioaktivni topli izvirki 38 do 50° C Najuspešnejše zdravljenje: ICnSKtll bole Ml, revmatizma, podagre ,išiasa, slabokrvnosti in splošne slabosti.
Celo leto otvorjeno! Ugodno letovišče! Zmerne cene! Ugodne železn. zveze!
Izven glavne sezone znaten popust! Zahtevajte prospek a od Ravnateljstva kopali.6.
3 leta kredita
lise orste enostaonils in nnioerzalnlh
strojev za mliarle, talarfe mžage
za pogon ng jermena ali z vgrajenim elektromotorjem. Proourstna izorSiteo!	V krogljičnih tečajih
dobavlja
ttfelker-lMerhe J. Vtfachstein
M/i en X/G, Laxenburgerstrasse S«. 14.
P ose t jugoslovenskega zastopnika brezplačen
Najboljši nemški izdelek
„Spectrum" d. d. inž. Hopisto, Oubshij in Krstit
tvomica ugledai in brušenega stekla Lfubaicina VII
se nahaja od 1. uovomhra Celovška cesta SI. - Telefon 2343.
Zagreb, Osijek. Središnjica: ZAGREB Zrcalno steklo, portaluo steklo, tnašinsko steklo 5—t) mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah kakor tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje v med Fina, navadna ogledala.
I
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA. Prešernova ulica Ua. 50 (»lastnem poslopju j
Drcz orožnega lista
Em-Ge pištole za plašenje, za moralno obrambo, za automobiliste in bicikliste, za dresuro psov in gledališča.
Črna na 6 strelov........Din 125'—
Niklasta na 6 strelov.......Din 140" —
trna na 2 strela........Din 55"—
100 slepih palronov.......Din 25.—
Pri pismenih naročilih poslati '/3 zneska naprej
rr. SevčiK, Ltubijanu, iidovsha ul. 5
Orožje in municija za lov, šport in obrambo
Razprodaja rPuirshlh polreliSCin
Za veliki cenik treba poslali 6 Din v poštnih znnmkah
OUpcsfavoniG -Jicg, nahup in prodaje vsako vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut borzna naroČita, predulml in Miti vsake vrste, eskoiiipt in inhaso menic ter nukazilfi v tu- in inostmstvo, sofe-depositi itd. itd.
Brzojavke: Hrcuif Ljuuliaiia Tel. ZGM Z157. intsrurban Z70G. 7806
Naprodaj ali d zakup se dž za Z5 let
zdravilno kopališče
vSvetozar-lIeti(iu(BBčiia)
s koncesijo za zdravilišče in zdraviliško gostilno ter z velikim ribnikom za ustanovitev umnega ribogojstva.
Topla, hladna ter blatna kopelj odlično zdravi revmo, išias, trganje v sklepih in slične bolezni. Vsled solnih sestavin je voda priporočljiva zoper malokrvnost in kožne bolezni. - Zemljišče in močvara vsebuje snovi za produkcijo najboljših barv v kakih 60 raznih niansah. — Dani so vsi pogoji za ustanovitev ribogojstva, tako da bi ribnik lahko produciral letno 10—15 vagonov rib, — V občini se vršijo letno veliki cerkveni shodi, katere poseti nad 100.000 romarjev. — Kopališče jc oddaljeno 6 km od Sombora in ima v sezoni s Sombo-rom vsako uro avtobusno zvezo.
Interesenti dobe pojasnila pri zbornici za TOI v Ljubljani, podrobne podatke pa daje Rimo-katolički župski ured u Svetozar - Miletiču (Bačka).
Opr. štev. S 3/38.
RAZGLAS
Istočasno z izvršilno prodajo pod opr. št. E 373/26 okraj, sodišča v Gornji Radgoni se bo vršila dne 21., 22., 23., 24., 25., 27. in 29. maja 1929, in naslednje dni, razen nedelj in praznikov, vsakokrat od 8 do 12 in 14 do 17 na gradu grofov
Chorinsky v Gornji Radgoni
prodaja potom javne dražbe vseh v konkurzno maso spada-jočih premičnin razne vrste (pohištvo, slike, portreti, preproge, knjige, razna posoda, jedilno orodje etc.).
Pred draženjem, h kateremu se bo pričelo pozivati pol ure po gori navedeni uri, si interesenti lahko ogledajo predmete.
Upravitelj konkurzne mase: ODVETNIK DR. KAREL ŠABEC, GOR. RADGONA.
stalno vsako množino
kostanjevega tatinskega lesa
smrekove skorje, cele in drobljene, smrekove, hmelove droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja, po najvišjih cenah. Plačilo akreditivno
FRANC OSET, Sv. Peter v Sav. dolini.
ŠOFERSKA ŠOLA
oblastveno koncesijonirana, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova cesta 52. Praktične vožnje z modernimi automobili, teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Prihodnji redni tečaj prične 1. junija.
DALMATINSKI
la Portland cement svetovne znamke
SALONA (TO UR)
dobavimo v juta in papirnatih vrečah promptno iz naše tovarne manjše količine pa iz našega ljubljanskega skladišča poleg špedicije Ranzinger
„SPLIT"
d. d. za cement Portland Masarykova cesta 23.
Izletnikom!
SI. občinstvu in društvom se priporoča
gostilna Ivan Ogrin na Laverci.
Točijo se izborna pristna vina, za prigrizek je tudi vedno preskrbljeno. Lepi lokali in velik senčnat vrt s parkom.
Priporočamo Vam
Puch Kolesa
ki so vedno najboljša I Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki
Igu Voh
Ljubljana — Novomesto
U
Podpisani si dovoljujem javiti cenj. javnosti, da sem opremil svoje podjetje z najmodernejšimi mizarskimi, tesarskimi in lesno-indu-strijskimi stroji, nakar se cenjeni javnosti najtopleje priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela,
FRAN MARTINEC
mestni tesarski mojster, LJUBLJANA - Prule 8. — Telefon 2482.
Predilnica v bližini Zagreba išče 1—2 izurjena
ureteničarja
(Schraubendreher) in več izurjenih
prediiceu in predilk
Ponudbe pod »57 L« na Jugoslovensko Rudolf Mosse d. d., Zagreb, Zrinjski trg 20.
NI
lini
Kdo mora zauživati Yoghurt?
Vsak. ki se hoče počasi starati in dolgo živeti, vsak, k? hoče izgledati in se čutiti mlajši kakor kdo drugi v mladosti. Yoghurt ohranja vsakega mladpga, zdraveua in čilega! Izborni učmek Yoghurta se kaže kot lahko prebavno hranivo zlasti:
a)	pri želodčnih iu črevesnih boleznih,pri jetrnih, ledvičnih in srčuih boleznih, zlasti pri okrevanju po težkih operacijah, na porodni postelji itd.
b)	pri slabokrvnosti, rahitičnih otrocih, ki se niso dovol; razvili in katerim se morajo moči dvigniti.
c)	pri starejših osebah, ki trpe na prebavi. Vprašajte svojega zdravnika t Dobiva se pri
Prui Mariborski mlekarni UDOLF BEHNHflRD
Koroška cesta št. 10 in Aleksandrova cesta št. 51,
kakor tudi pri naslednjih tvrdkah: Verhunc, Maistrova ulca; Kosi, Gosposka ulica; Schvvab, Gregorčičeva ulica; Čižek, Radvanjskn testa: Zebisch, Stritarjeva ulica; Vertnik, Sodna ulica; Selinšek, Tržaška cesta ter v kavarnah Astoria, Central, Jadran, Park kavarn« in Spatzek.
Opozarjamo no ,Mali oglasnik'
v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki
Blagostanje v vsako družino prinaša z majhnimi stroški le:
,Ljudska samopomoč'
podporno društvo za slučaj smrti v MARIBORU,
ki sprejema do nadaljnjega vse zdrave osebe, stanujoče v Sloveniji, od 1. do do 50. leta in izplača v slučaju smrti upravičencu do največ 1000 Din, 2000 Din, 4000 Din, 10.000 Din podpore. Pripadajoče posmrtnine po Din 0.50, 1.—, 2.— in 5.— se plačuje samo skozi 20 let. — V novo ustanovljeni oddelek »E« se sprejme do konca maja še tudi vse starejše osebe do 70. leta, toda le z zdravniškim spričevalom. Podpora v tem oddelku znaša do največ 20.000 Din, prispevek za vsak smrtni slučaj 10 Din. — Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo od »Ljudske samopomoči« v Mariboru, Aleksandrova casta 45. - Število članov že 11.500. Na podporah izplačali nad 500.000 Din. — Vsakdo naj bi bil član »Ljudske samopomoči«, potem ne bo v nobeni družini pomanjkanja!
Zahvala
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom izgube našega brata in strica
Antona Verbajsa
se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo čč. duhovščini, gg. zdravnikoma, orlovskemu društvu, gasilnemu društvu, gg. pevcem, dalje vsem in vsakemu posebej, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti in vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali. — Bog plačaj!
Uštje, dne 15. maja 1929.
Žalujoči ostali.
TVORNIUMMjaOU.BmiMOTJIRNi!AiNSnKJ(im
PHUŽBA I.OZ. LJUBLJANA
..LINA" ehsporfna hiša
HARlDOi* - Aleksandrova 89
dobroznana, najboljša in najceuejša hrdka za nak.up galanterije, pletenine, kratkega blaga ter igrač na drobno in na debelo.
Hotel Lloyd
Ljubljana — Sv, Petra cesta
se priporoča cenj. občinstvu za obilen obisk. Senčnat vrt — Uadio.
PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENEII
PILARNA
TURPIJARNA
Ivan Figar, Ljubljana
Gosposvetska cesta. Vošnjakova ulica 6
(V bližini restavracije .Nori Svof)
Zaloga, Izdelovanje in popravila vsakovrstnih pil (turpija) ln rašpel. Delo se Izvršuje slro-kovno po najnižjih cenah.
fšfi
ZVEZR U LJUBLJANI
ima stalno na zalogi:
vse vrste umetnih gnoji), Tomaževo žlindro, rudninski in kostni superfosfat, kalijevo sol, čilski soliter, apneni dušik, mešano gnojilo in nitro-foskal; nadalje vseh vrst portland cementa.
Bogata zaloga Špecerijskega in koloniialnega blaga, vse vrste mleuski Izdelki, poljedelski stroji, limone in pomaranče.
Darujte vsaj dinar za Slov. stražo!
Ali se hočete osvoboditi svojega
revmatizma in trganja?
Zbadljive, skeleče bolečine v udih in členkih, otekli udje, sključene roke in noge, trganje, bodljajt, zbadanje po raznih delih teles« da celo slabe oči so češče posledice revmatičnih m protinskih bolečin, ki jih |C treba odstraniti, ker bosicer bolezen vedno bolj napredovala. Ponudim Vam ;dravl|en,e s pijačo, ki bo ozdravila, razredčila vodno kislino, pospešila prebavo in izločevanje, torej ne takozvano splošno ali tajno sredstvo, marveč izdelek, ki ga nam nudi v blagor bolnega človeštva dobra mali narava.
Hi
Vsakomur poskus nj « zastonj 1
Pišite mi tako| in prejeti boste od založništva, ki jih imam v vseh deželah, popolnoma asfisiont m tranko poskušnio s poučnim navodilom Sami se boste lahko prepričali o neškodljivem in hitrem učinkovanju sredstva!
Pohištvo - preproge
Linolej, zavese, posteljne odeje, namizni prti, vzglavja, tuhenti, šivane odeje, volnena pregrinjala, pregrinjala za mobilje, gradi za ma-trace, kakor tudi vse vrste lesenih, tapetniških in železnih mobilij po čudovito nizkih
cenah pri: KAROLU PREIS, MARIBOR, Gosposka ulica štev. 20. Ceniki zastonj!	Ceniki zastonj!
Krasne kodraste Saše
dobe dame, gospodje in otroci z mojo sijajno preizkušeno vodo
WELLIN
Stalni kodri celo pri vlažnem vremenu. Voda je lahko vporabljiva in zajamčeno neškodljiva. I steklenica Din 16"-, 3 steklenice Din 34-, 6 steklenic Din 55'-.
Dr. Ilikol. Hemeny, KoSIce, CSR.
Poštni predal 12-L. 8.
HUGIIST mMRZKE. Berlta-Ufilmersdorl, Bruchsalersfr. lir. 5. Hbt. 18.
KUPON ZA U6ANKE V ILUSTRIRANEM	g
SLOVENCU	St. 19
VODNE TURBINE
antom. r e gnl a t ori e. zatvornloe,
opremo za žage in mline iz Iclnje in dobavlja
G, F. SCHNEITER
ŠKOFJA LOKA
podjetle za zgradbo vod. turbin
Konkurenčne cenej Zahtev;, jt- ponudbe t — Prvovrstne reference 1
BOLNE, PEKOČE, RANJENE
ozeble noge se s
hopelfi so. Roka za noge
takoj v ret spravijo. Dovolj i«, »ko eno jedilno žlico soli sv. Roka za noge raz t. pite v umival niku tople vod in v njem mo it« noge Kakih 10 m	a minut. V tem 4-ibu
bodo no>re k ukor preio eno. — Dob se v leknruah in drogerijah. Olavn1 dopo za
Sloveni o: Drogeri|a Grcnorlč L.ubljana
En veliki zavoj (■oli sv. Roka zu nogo stane 16 Din
Čudes fligton
Prvovrstni francoski izdelek — Najložji tek Cene brez konkurence)
lfilttar Entroec
Liubijana, Dunajska cesia Z1
Ceniki brezplačno!
Najpopolnejši „STOEWER" šivalni stroji
ta šivilje, krojače in čevljarje ier za vsak dom. Preden si nabavit
stroj, oglejte sf to izrednost pri tvrdki
L. BARAGA, UUBUANA, Šelenburgova ulica 6/1.
Brezplačen pouk	15 let jamstva	Telefon štev. 2980
't
Največja senzacija
je naš
novo uvedeni amerikanski
Največja Izbiral
KREDITNI SISTEM
8 "12 IT16S6C6V kredita državnim in občinskim nameščencem kakor tudi sol-
veninim kupovalcem drugih poklicev, ako se izkažejo z odgovariajočo izkaznico. Blaso se izroči takoj — Samo 10°/0 predplačila Na ta način je omogočeno tudi maoj imovitim, da si nabavilo prvovrstno ladio-napravo. Dosežena je torej natvišja mera v pogledu naše individu-elne prodajne organizacije, pridobivanja kupovalcev, kreditnega sistema, tehničnega nasveta, tehnike cen tako da lahko z mirno vestjo trdimo, da smo v radio prodaji zavzeli vodeče mesto.
MODERNI LAB0RAT0R J! Zato kupujte samo v radio-specialni trgovini POLNILNA POSTAJA! RADIO STARKE«. - MARIBOR - TRG SVOBODE Stev. 6.
najboljših svetovnih znamk v velik i izbiri zelo poceni Najnovejši modeli otroških vozičkov od pri prostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pueumatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. „Tribuna" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA Karlovska cesta št. 4.
ri&poruerau delu. najsi bode v pisarni, delavnici ali na polju io potrebno tudi razvodrilo in naj l«oljšo razvedrilo je godba /.dobrimi instrument i. Prodno si nabavile kateri godbeni instrument, pišite dopisnico veletrgovini Sterineckl in zahtevajte zastonj novi veliki ilustrovani conik, v katerem nai,leto sledeče cene iu So drugo: Vinilna z etn-em :ll5 Din, flnejša 545 Din, mandolina Hiti. 2211. 401) Din. kitara 27«. 320 Din. eltre 440 llln, tam-bnrli-a 180, 250, 300 1)1 i, harmonike 350, 470, 550. S40 Din, gramofon 355, 575 In 89:1 llln. Vsi instrumenti so na boljše kvalitete, importirani direktno iz najboljših svetovnih tovarn in rudi velikanskega skupnega nakuna ceno veliko nižje kakor drugod. Naročit,' še danes ilustrovani conik z vofi liso': slikami. Kar ne ugaja so zamenja ali vrno denar. - Veletrgovina K. STERMECK1, CELJE, štev. 18. Slov.
V
Vsakourstne frgcuske knjige, štrace, mape, nofeze, herbarige, odfemalne hnji£ice, bloke, zoezke 1.1, d.
nudim po skrajno ugodnih cenah!
Ha &ebeBo! - -Sla drobno!
ANTON JANEŽIČ
LlDbiiana, ftorjiansiiaa uU4
Knjigoveznica in črtalnica trgovskih knjig.
Ludovic Halevy:
Župnik Konstantin
»Malo endivijo mi naredi,« je dejal Jean veselo. »Dolgo že nisem jedel male endivije.«
»Torej dobro, imel jo boš drevi. — Počakaj, primi skledo!«
Pavlina je pričela solato rezati in Jean se je sklonil, da bi prestrezal liste v veliko skledo. Župnik ju je gledal.
V tem trenutku se je začulo glasno zvonč-feanje. Približala se je kočija, na kateri je žvenketalo staro železo. Vrtec župnika Konstantina je bil ločen od ceste samo po prav nizki živi meji, ki je segala do pasu, sredi nje pa so bila mala škripajoča vrata.
Vsi trije so pogledali in videli prihajati najeto kočijo priproste oblike; vanjo sta bila vprežena dva visoka belca, ki ju je vodil star priprosto oblečen mož Ob njegovi strani je sedel velik livriran sluga, ki je bil v svojem poklicu vsestransko popoln.
Ko se ie pripeljal voz pred mejo, je ko-čijaž konja ustavil in nagovoril župnika:
»Gospod župnik,« je »rekel, »te dame že-fijo z vami govoriti.«
Potem se je obrnil k svojim popotnicam m dostavil:
»Glejte, tukaj jc longucvalski župnik.«
Konstantin sc je približal in odprl mala vrata. Potnici sta izstopili Njiju pogledi so začujeno obstali na mladem častniku, ki se jc pojavil ves obložen, držeč svoj slamnik v desni roki, v levi pa ogromno skledo do vrha napolnjeno s solato.
Dami sta vstopili na vrt in starejša, bila je stara okoli petindvajset let, se je obrnila k župniku Konstantinu in mu rekla z nekoliko tujim, pa zelo originalnim in izrazitim naglasom:
Prisiljena sem, gospod župnik, da se sama predstavim. Jaz sem tista gospa Scott,
ki je kupila včeraj grad, pristave m vse ostalo. Upam. da vas vendar ne motim in da mi lahko žrtvujete pet minut?«
Potem je kažoč in svojo potno spremljevalko dejala:
Miss Bettina Percival, moja sestra Gotovo ste že sami uganili. Zelo sva si podobni, kaj ne da? Ah! Bettina! Pozabili sva v našem vozu najini vrečici in potrebovali ju bova.«
»Grem ponji.«
In ko se je miss Percival pripravljala, da poišče obe vrečici, jo je Jean prehitel:
»Prosim vas, gospodična, dovolite mi!« .. .
»Res, prav žal mi je, gospod, da vam povzročam ta trud. Sluga vam ju bo izročil. Na sprednjem sedežu sta.«
Imela je isti naglas, kakor njena sestra, iste velike črne oči, smejoče se in vesele in iste lase, — ne rdeče, — temveč modre, 7 zlatim odsevom, na katerih se je nežno poigravala solnčna luč Pozdravila je Jeana z mladostnim usmevom; ta je izročil skledo z endivijo Pavlini in odšel po vrečici.
Medtem je župnik Konstantin zelo ginjen in zelo raztresen peljal v župnišče novo Rajsko gospo longuevalsko
III.
Longuevalsko župnišče ni bilo palača. Soba v pritličju je služila istočasno za spre-jemnico in jedilnico; iz nje si prišel naravnost v kuhinjo skozi vrata, ki so bila vedno na stežaj odpita; pohištvo jedilnice jo bilo zelo priprosto. Obsegalo je dva velika fotelja, šest pletenih stolov, kredenco in okroglo | mizo. To mizo je bila Pavlina že pogrnila za I župnika in za Jeana.
Gospa Scott in miss Percival slu hodili sem in tja in si z nekako otroško radoved-! nostjo ogledovali /upnikovo stanovanje.
■>Vrt, hiša, vse je dra/.esluo. je dejala j gospa Scolt.
Odločno sta vstopili v kuhinjo. Župnik Konstantin jima je sledil loveč sapo, ves osupel in presenečen vsled te nepričakovane invazije. Stara Pavlina je gledala z nemirnim in temnim pogledom obe tujki.
/Torej tukaj sta,« si je rekla, Mi krivo-verki, ti prokleti«!
In s svojimi mahajočimi in tresočimi rokami je mehanično dalje šijppja svojo endivijo.
»Iskreno Vam čestitam, gospodična,« ji reče Bettina, »Vaša mala kuhinja je res vzorno urejena. — — — Poglejte no, Suzie, ni li to župnišče, kakor si ga Vi ravno želite?«
»Pa ludi gospod župnik,c je nadaljevala gospa Scott. Ali! Res, gospod župnik, dovolite mi, da Vam to povem? Ce bi Vi vedeli, kako sem srečna, ker ste Vi ravno takšni kakor ste! — — — Na vlaku, še to jutro. —■ Bettina, kaj sem Vam vendar rekla? In še sedaj ravnokar, na vozu?«
j-Moja sestra mi je rekla, gospod župnik, dr si ona želi predvsem to, da ne bi bil župnik ne mlad, ne žalosten in ne strog, da bi bi! to župnik z belimi lasmi in z dobrim ter nežnim izrazom na obrazu.«-
»In Vi ste popolnoma takšen, gospod župnik, popolnoma! Ne, res ne "mogli bi najti boljšega. Pa oprostite mi, prosim Vas, da Vam govorim lako! Parižanke znajo pač zelo lepo govoriti, na spreten in zvit način.. Jaz pa tega žal ue znam —--in imam, če govorim francosko, velike težave, da se izmo-loin iz zadrege, in ne povem vsega čisto navadno in neumno, kakor mi pač pridejo besede na misel. Končno, resnično sem zadovoljna in upam, da boste tudi Vi, gospod župnik, zadovoljni, prav zadovoljni s svojima novima ovčicama.*
-S svojima ovčicama?« je rekel župnik, ' i je prišel zopet do besede, kretnje in življenja, same stvari. o ga nekaj minut no.
preje bile popolnoma zapustile. Moji ovči-ci! Oprostite mi, gospa, gospodična! Tako sem zavzet! Ve sta torej---, Ve sta katoličanki?«
»Seveda, katoličanki!
»Katoličanki? katoličanki?« je ponavljal župnik.
»Katoličanki, katoličanki! je vzkriknila stara Pavlina, ki se je prikazala in kar vzcvetela ier radostna dvigala na kuhinjskem pragu roke k nebu.
Gospa Scott pa je gledala župnika, gledala Pavlino, vsa začudena, da je z eno samo besedo povzročila takšen efekt. In da se slika izpopolni, prikazal se je naenkrat še Jean, ko je nesel obe mali potniški vreči. Oba, župnik in Pavlina sta ga pozdravila z istr besedo:
Katoličanki! katoličanki!«
. Ah! Sedaj pa razumem,« je rekla gospa Scott smejoč se, »naše ime je to storilo, naša dežela! Vi ste seveda mislili, da sva protestantki. Toda temu ni tako; najina mali je bila iz Kanade, francoskega rodu in katoličanka; glejte, sedaj veste zakaj govoriva jaz in moja sestra francoski, res, malo s tujini naglasom, brez dvoma, in z nekaterimi ameriškimi izrazi, toda koncem koncev vendarle na način, s katerim moremo približno povedati vse, kar hočeva. Moj mož je pač protestant, toda pušča mi popolno svobodo in moja dva otroka sta katoličana. Saj ravno radi tega, gospod župnik, sva hoteli Vas videti takoj prvi dan.«
»Radi tega seveda,,, je nadaljevala Bettina, — »in pa še radi neke druge stvari. Pa za to drugo reč, sta nam predvsem potrebni najini mali vrečici.
s Tukaj sta, gospodična,« je odgovoril Jean.
»Ta tu je moja.«
»In ta je moja.«
(Nadaljevanje vsako prihodnjo nedeljo.)
Meh wši
/ t
veia imqdi9ip vrvenje^
Bajno bogastvo indijskih knezov
Pred kratkim se je zbor indijskih knezov, ki se je vršil v Londonu pod predsedstvom maharadže iz Patiale, slovesno protestiral proti prizadevanju, da se Indija — doslej kolonija angleške krone — proglasi za samostojni dominion. Maharadže protestirajo proti temu gibanju, ker ne žele, da bi bili v eventualnem dominionu oropani svojih vladarskih predpravic.
Najmogočnejši med maharadžami je brez dvoma maharadža iz Kašmira, čigar dežela meri 84.000 kvadratnih milj in ki ima letni dohodek okrog 3 milijarde dinarjev. Pred svetovno vojno je bil maharadža osumljen, da
420 milijonov dinarjev) letnih dohodkov. Poleg teh dohodkov in podanikov ima samo dva zlata in dva srebrna topova, ki so znotraj obloženi z medjo. Iz teh topov strelja na čast indijskemu podkralju. Pred nekaterimi meseci je ta maharadža o priliki sprejema odkrito obrnil podkralju hrbet, namesto da bi se pomikal iz dvorane, obrnjen ves čas z obrazom proti podkralju. Radi tega, ker se je pregrešil proti etiketi, je maharadža dobil ukaz, da mora potovati v London in se tam pred ministrom za Indijo osebno opravičiti.
Posebno vlogo med indijskimi maharadžami ima vladar Travenhora, poglavar najstarejše dinastije na svetu, ki vlada že od leta 352. pred Kristusovim rojstvom. Ta maharadža še danes noče sprejemati od Angležev časti, ki mu jih nudijo. Maharadža Travenhora je pobožen človek in pusti, da ga po starodavnem običaju vsako leto oblijejo z vedrom opojne pijače.
Število maharadž raste: nedavno se je ustanovila nova kneževina Benaresa in be-nareški maharadža je danes eden najmogočnejših vazalov angleške krone.
Konec železnic?
Nova ameriška vlada bo predložila ameriškemu kongresu med prvimi zakonskimi načrti nov cestni zakon, ki bo veljaven za vse zvezne države. To je postalo spričo ogromnega razvoja avtomobilskega prometa
Ob priliki sklenitve lateranske pogodbe je poklonila znana turinska tvrdka »FIAT« Nj. Svetosti papežu avtomobil, s katerim bo Nj. Svetost prvič zapustil Vatikan. — Ta dogodek je vzbudil v Rimu veliko pozornost in se ta voz po pravici imenuje »avtomobil konko data«. — Zgornja slika predočuje trenutek, ko predsednik Fiat-tovarne v Turinu, gospod senator Agnelli, daje nekatera pojasnila Nj. Svetosti o motorju modela 525, ki predstavlja najnovejšo kreacijo Fiat-podjetja.
nikov in imeli dnevno po 1 milijon dolarjev dohodkov. To se seveda v železniškem prometu zelo pozna; železnice delajo z izgubo ter se da z gotovostjo izračunati, da bo njihov primanjkljaj v desetih letih narastel na najmanj 300 milijonov dolarjev. Lahko se torej prerokuje, da se železnicami bliža konec. Električne cestne železnice se v Ameriki na celi črti umikajo avtobusu: v teku 5 let je izginilo že 500 km tramvajskih prog. Med 237 avtobusnimi družbami je večina takih, ki so imele preje v rokah cestne železnice. V pro-
Spominske znamke na londonsko zborovanje svetovne poštne zveze. V spomin na prvo londonsko zborovanje svetovne poštne zveze je Angleška izdala serijo spominskih znamk. To so prve nove angleške znamke od leta 1910.
simpatizira z Rusijo, kar je bilo z ozirom na obmejni položaj Kašmira in Rusije zelo nevarno. Položaj vazala ruske krone — emira buharskega in kana hivanskega — je bil za orientalske vladarje vprav idealen. Sedaj se je kašmirski maharadža napram Rusiji seveda ohladil in ponosno poudarja svoj stari naziv >trojnega ščita Imperija«, t. j. čuvar Indije proti Rusiji, Tibetu in Kitajski.
Enako mogočen je tudi maharadža iz Ka-purtale, ki potuje po Evropi in Ameriki z velikim spremstvom, z lastno kopalnico iz čistega srebra in 20 luksuznimi avtomobili. Ostalih 60 luksuznih avtomobilov ima na svojih indijskih posestvih in dvorcih.
Maharadža iz Kašmira in Kapurtale se kljub svojim ogromnim bogastvom ne moreta primerjati v sreči in bogastvu z Nizamom Hajdarabadskim — najbogatejšim knezom Indije in enim od najbogatejših ljudi na svetu. Angleži trdijo, da med 14 milijoni podanikov tega indijskega Kreza ni niti enega, ki bi se saj semtertja mogel do sitega najesti. Angleška vlada je, da se omili kronično gladovanje tolikih milijonov ljudi, pridelila Nizanu 18 svojih svetovalcev. Maharadža se je takoj uprl temu rušenju »svobode in avtonomije Hajdarabada«, protestiral je proti angleškemu nasilju in — se napotil v Evropo. Šele sedaj se je zboru indijskih knezov posrečilo, da je pomiril Nizama in angleško vlado.
Na Anglijo je hud tudi maharadža iz Ba-roda, čisto neznaten knez, s katerim ni treba mnogo računati: ima »samo« 2 milijona podanikov in »samo« 22 milijonov rupij (okrog


Mojstrski skok v višino. V Londonu se bodo v kratkem vršile lahko-atletične tekme. Na sliki vidimo mojstrskega skakalca Beetza pri skoku v višino v njegovi posebni tehniki.
nujno potrebno. V Ameriki je danes — poleg navadnih avtomobilov — v prometu okroglo 90-000 avtobusov za dolge vožnje, ki ostro tekmujejo z železnicami. Avtobusi so najmoderneje opremljeni in se bistveno prav nič ne razlikujejo od Pullmanovih vagonov. Občinstvo se povsodi vozi raje z avtobusi nego z železnico, ker je potovanje z njimi lepše in prijetneje. Leta 1928 so avtobusi v Združenih državah prevozili okroglo eno milijardo pot-
metu se torej vrši prava revolucija. S tem dejstvom je treba računati in skrbeti v prvi vrsti za to, da bodo ceste za orjaške avtobuse povsodi dovolj široke. To ravno hoče doseči novi ameriški cestni zakon. Na to pa moramo misliti tudi v Evropi, kjer se prometni preobrat sicer ne vrši v tako orjaških izme-rah, a se vendar veliki avtobus vedno bolj uveljavlja. Prej dovolj široke ceste postajajo podobne stezam. Svet postaja vedno manjši,
Tudi hčerke angleških državnikov sodelujejo v politiki
Najbolj popularni angleški politiki imajo približno enako stare hčerke, ki z največjim zanimanjem slede političnemu delovanju svojih očetov. Hčerka Lloyd George-a deluje v liberalni stranki na vodilnem mestu, Churchill-ova hčer spremlja svojega očeta na vsa važnejša zborovanja, Macdonald pa ima v svoji hčerki enega najboljših f>omagačev. Ta zvesta udanost otrok do političnih idealov očetov je ena najlepših strani angleškega volivnega boja. Miss Megan Lloyd George in Miss Izabell Macdonald nastopate v volivnem boju kot kandidatinje, dočim podpira Miss Mary Churchill stranko
svojega očeta z vneto propagando.
vedno tesnejši; nič čudnega, če se pojavljajo načrti za kolonizacijo lune ali kakega drugega izmed planetov. Škoda, da je Kljukec umrl — tega bi lahko poslali naprej kot izvidnika.
V enem dnevu osleparila za 3 milijone frankov
En sam dan se je posrečilo v Parizu 40-letni Rusinji Aleksandri Majenc, da je izvršila goljufijo za 3 milijone frankov. Pečala se je s prodajo dragocenosti. Nedavno je prišla Majenc v delavnico znanega pariškega juve-lirja in mu ponudila v nakup pet prekrasnih smaragdov v vrednosti več milijonov frankov. Majenc je rekla juvelirju, da ji je nek bogati boljševik zaupal smaragde, da jih proda. Ko je tako dobila zaupanje juvelirja, se je ta pričel pogajati in končno sta se sporazumela za ceno 1,800.000 frankov. S tem pa stvar še ni končana.
Juvelir je opazil, da jc Rusinja izredno spretna v takih delikatnih poslih, in jo je vprašal, če ne bi hotela tudi zanj prevzeti nekaj dragocenosti v komisijo. Majenc je bila takoj pripravljena. Tako ji je juvelir zaupaj več briljantov v vrednosti dveh milijonov frankov z naročilom, da najde kupce med svojimi bogatimi znanci. Še isti dan se je Majenc vrnila k nekemu drugemu juvelirju, ki jo je pred par urami poveril s prodajo petih smaragdov, in mu rekla, da bodo smaragdi prodani drugi dan. Nato mu je ponudila briljante, ki jih je dobila v komisijo od prejšnjega juvelirja, in sicer za ceno 1,200.000 fr. Temu juvelirju je rekla, da so to briljanti neke njene prijateljice, ki je trenutno v denarni zadregi, zato jih proda tudi pod ceno. Juvelir se ni obotavljal in je takoj kupil briljante za označeno ceno. Naslednji dan sta oba juvelirja zastonj čakala na Rusinjo. Takoj sta začela sumiti, da sta postala žrtvi pretkane sleparke in sta zadevo prijavila na policiji, kateri se je že v par dneh posrečilo aretirati Rusinjo. Izkazalo se je, da jo iščejo policije tudi drugih držav.
Po nedolžnem zaprt
Januarja leta 1928 se je vršil v madjarskem okraju Heves lov, ki ga je priredil znani veleposestnik Martonffy. Med lovom pa je bil Mar-tonffy baje po neprevidnosti svojega upravitelja Heberja ustreljen. Heber je bil obsojen na leto in pol težke ječe. Sedaj se mu je posrečilo, da je dosegel revizijo procesa. Prijavilo se je tudi več prič, ki so preklicale svoje prejšnje izjave, da so videle, kako je Heber neprevidno ravnal s svojo puško. Priče sedaj trdijo, da je veliki župan Hedry, ki je bil tudi na lovu, zakrivil nesrečo. Priče so nadalje izjavile, da jih je orožniški kapetan prisilil, da pričajo proti Heberju, samo aa bi odvrnili vsak sum od pravega ubijalca, velikega župana Hedryja. V Budimpešti z velikim zanimanjem pričakujejo ta proces.
V čolnu čez Atlantski ocean
Kakor poročajo iz Newyorka, je Nemec Pavel Miiller, kateremu se je posrečilo, da je v čolnu preveslal Atlantski ocean, prispel te dni v Havano. Ko je veslal v luko, je malo manjkalo, da se mu ni čoln razbil. Na pomoč mu je prihitel motorni čoln luške policije in ga rešil. Koncem maja bo Miiller veslal dalje v Miami na Floridi, od tam pa v Newyork.
Obiskovalec: Kaj? Kaj, štiri mesece že ležite v postelji?«
Bolnik: »Da. Pred štirimi meseci je prišel zdravnik in mi dejal, da ne smem vstati, dokler me še enkrat ne preišče. Od takrat pa ga šc ni bilo k meni in zato še ležim.«
»Vidiš, to je mož, kakor mora biti.
Zena: »vidiš, to je _____, _______________
Ali si slišal, kako je dejal svoji ženi, da si naj ogleda plašč za 5000 dinarjev?«
Mož: »Ljuba moja! Ali sem ti mar kdaj dejal, da si ne smeš ogledati takega plašča?«
Gospodarstvo
Dr. F. Windischer:
Gospodarske prilike in potrebe v Sloveniji
Računi naše Irgovinsko bilance zadnja leta niso ugodni. Uvoz znatno uadkriljuje izvoz, pa je ob tem grenkem dejstvu poleg upanja v bodočnost tolažljiva samo okolnost, da gre od blaga, kupljenega na tujem, velik del ipak na sirovine ia polizdelke. Odločilne važnosti za naš gospodarski položaj je vsakoletna letina naša. Za preteklo leto kakor za prve letošnje mesece je slab pridelek v tako mogočnem predmetu kakor je za nas koruza za naš gospodarski položaj trpka izguba. Pretežno poljedelski značaj naše zemlje ima dobre in senčne plati. Po nesreči se vobče lažje vzravna, toda v prilike prihaja, ki delajo skrbi me samo radi letine, blagoslovljene ali nesrečne. iProdaja, vnovčenje i obilnega i dobrega pridelka namerja na vedno večje težave. Naši odjemalci, zlasti naši severni mejaši se trudijo naporno in premišljeno ,da se znebijo tuje odvisnosti, pa da zadovoljijo z lastnim pridelkom svoje potrebe. V tem stremljenju je zapisati celo za močno in-dustrialno Avstrijo kar smotreno prizadevnost za jpovzdigo in dovršenje lastne poljedelske proizvodnje. Smotreno delo v lej smeri preudarno podpirajo bistre upravne mere, ki iznajdljivo iztika-jo za težavami iu ovirami, ki jih potem srečava uvoznik na carinskem pragu. V teh splošnih ne-všečnih trgovinsko-političnih razmerah, ki so često žal daleko močnejše nego mi sami, je dejansko velike praktične važnosti, da dvigamo in krepimo smotreno in preudarno porabno in potrošilo moč v državi sami. Vsa bogata žetev nič kaj ne bo zalegla, ako ne najde kmetov trud in božji blagoslov pripravnega kupca doma ali drugod. Samo pravilno je, ako trgovec ob pretehtu domačih gospodarskih prilik zadrži svoj ocenjevalni pogled na položaju poljedelskih slojev, zakaj blaginja našega trgovca je v tesni zvezi s stanjem kmetovalca. Mogočna je poraba in potrošnja kmetiškega prebivalstva, pa naš trgovec v mestu kakor na selu živo občuti gospodarsko srečo in revo kmetovalca. Trgovina je medla, dolgočasna, mrtva, pravo kaluženje opažaš, kadar je šiba suhega leta v gostih. Neugodna letina zadene v živo trgovca, ki prodaja, ker opeša odjem iu naraščajo dolgovi, pa tudi trgovcu, ki kupuje kmetijske pridelke za prodajo doma in na tujem, ker mu krči delokrog. Naglašamo iu povdarjamo to jiovezanost koristi in pridov, pa smo si živo v svesti, da je sedanjih neprijaznih prilik v naši trgovini v prvi vrsti kriva neugodna letina. Po novem letu po pravici vznemirja gospodarje vseh stanov odločno vz|>e-njava nagibnosl denarnega trga pri zapadnih bogatinih. Danes že vidimo, da v Ameriki nastala napetost ni samo prehodnega značaja. Žilave vztrajnosti je, pa je jiroti koncu jirvega jioletja opravičena misel, da lesnost in napetost denarnega trga na zapadu požene tudi pri nas ceno denarja kvišku. Po pravici se je govorilo preteklo leto v živilni in oblačilni stroki o medlih ltuji-žijah in lenih plačilih ler sosebno pci mestni trgovini o naraščajočem zadolževanju. Svilio v temnem so živahne kupčije v lesni stroki. Docela naravno je, da iščeš od pomoč, kadar so razmere nezadovoljive. Ali treba, da iščemo pravih sredstev in ne lažnih. Kmetu ne pomagaš, ako se spodti-kaš nad drugim stanom brez jiotrebe. Zavidnost ne bo dober svetovalec in je slab zdravnik. Od srca želimo srečo in blagostanje našim kmetovalcem, ki so temelj našega gospodarstva in so njih pridi vredni zdušne nege, pa mislimo, da treba dvigati storitvene sile, žlahtiti in množiti donos in pridelke, pa skrbeti za ugoden odjem doma in drugod. Ker neutajno naraščajo težave v izvozu, pa za bodočnost izgledi niso jasni in bodreči, jo pozdravljati jačanje kiipovaluc sile in povečanje razpe-ratanja na domačem, laže dostopnem trgu. Ljudem treba dajati dela iu zaslužka, sicer trumoma zapuščajo domačo grudo, pa je nevarnost, da se izgubi za trajno najboljši in najpodjetnejši del izseljencev narodu in kmečkemu delu. Ne zapirajnio oči pred jasnimi dejstvi! Na deželi manjka zaslužka, pu vleče ljudi, kmečke in obrtovalne, v mesto, kjer upajo, da dobe delo, morda lažje, krajše, pa ugodnejše življenjske prilike. Kar Italijani zovejo 1' urbanesimo in skušajo rešiti kot problem, je i pri nas pereče vprašanje, pa se kaže zgovorno dovolj v naših mestih, ker je dovolj gnječe za stan iu dom. Slovenska zemlja že stoletja daje preskromen kruh in sili prebivalce, da si iščejo glavnega ali postranskega zaslužka v trgovini, obrtu, kroš-njarstvu, domači industriji in delu na domu. Stranski zaslužek v obrtu, krošnjarstvu, delu ua domu m kaj dobičkast, ali sila kola lomi. Črn kruh je boljši nego glad. V Sloveniji je poljedelska produkcija tudi danes nezadostna, agrarno pasivna naša dežela mora iskati dopolnitev v industrial-nem in merkantilnem delu. Industrija igra odlično gospodarsko vlogo v naši Sloveniji. Krivo je ]>odcenjevati važnost industrije v Sloveniji. Kaj bi naši kraji, kam bi naše prebivalstvo, ako neha induslrialno delo? Ni tu mesto, da govorimo o dninah in plačah. Prirodno je, da si vsak želi kar največ. Ali so gotovi mejniki v tem pogledu. Podjetnik, tuj ali domač, hoče iu mora zaslužiti. Potem pa tudi to, kar se našim ljudem zdi velikan in bogatin, zavisti vreden, izginja in je dejansko majhno, ako vzamemo ogromna podjetja industrial-nega značaja drugod jkj industrialno orjaško razvitem zapadu. Slovenija rabi trgovino in industrijo nepogrešno, pustinjo z bedo in siromaštvom bi imeli, čim preneha dim iz velikih peči in dimnikov. Kaj bi bili kraji, kjer je sedaj v teku in toku industrija premoga, kaj dravska dolina, kaj savska dolina, kaj ljubljanska okolica, kaj kranjska okolica brez industrije? Izplačila za plače in dnine gredo v goste milijone, pa ne gre samo za obstoj delavcev in nameščencev. Kaj la oploditev pomen,ia za trgovino, obrt, krčniarstvo, voznike in, preuda-rile, samo za kmeta, ki brez ležav dobro prodaja doma svoje pridelke. Ni volla beseda o zaokroženem gosjjodarslvu v Sloveniji. Koristi ju pridi so tesno povezani, pa je golo dejstvo in jireko lega ne moreš, da nam v Sloveniji ni obstanka brez dopolnitve in oploditve po merkantilnem in indlt-strialnein delu. Prenagljeno iu nepremišljeno ravnajo tisti trgovci — ris da redki — ki ženejo proti industriji. Samo v Kranju naj si malo pobliže ogledajo razmere v trgovini danes, pa jih primerjajo z onimi |>red petimi leti. Ne boš zameril, ako kdo brani svoje koristi, ali je dejansko zmotno in kratkovidno, če. v Sloveniji začenjaš boj proti industriji v današnjih prilikah, ko poljedelski pridelki naše države ali zastonj iščejo kupcev na starih vnanjih Irgih ali pa srečavajo od sezone do sezone večje ovire. V naši Sloveniji je le preveč ljudi, ki žive od drugih, bodisi da so v službi, bodisi da svoje suinostatno delo za plačilo stavljajo drugim produktivnim na razpolago. Kar nam manjka, so podjetniki, so nove prilike za delo in za-
služek. Takih novili prilik za zaslužek, takih obratov in naprav, ki ustvarjajo in prinašajo nove Tire dohodkov, takih podjetnih ljudi nam manjka! Kam sicer z našim podmladkom, učenim in delovnim? Isto jo s kulturo, solnce duhovne kulture jiredposlavlja materialno blagostanje. Kam z njimi, ko se država zapira in absolventi najrazličnej-išh zavodov zastonj trkajo in se ponujajo za .službe in mesta. Prijetno je čuti: Ako vržeš carino in odpreš moje, bo vsega v obilju poceni. V obljubljeni deželi bo naš mali človek! Žal vprašanje ni tako priprosto, pa je mimo drugih stvari (nevidno o pravem času vprašati se, je!i bo potem ta naš mali človek, ki sedaj živi v tolikem številu od in-poval tisto blago, ki j>o odpravi carine pride neprimerno ceneje v našo zemljo? Kaj pa, ee bo duslrije in prometa, imel sploh denar, da bo ku-v ceneni deželi brez posla in brez zaslužka?
Hiše in, posestva
(Poroča dr. Ivan černe Gospodarska pisarna v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. (i.)*
Prod.: Anica Jelonec. kup.: Jakob Eržen, predmet: od pos. vi. štev. 681 ko. Spodnja Šiška pare. 174/2 stavbišče za Din 23.760, oktobra 1928.
Prod.: Antonija Trebar, kup.: Frane in Marija Derganc, predmet: vi. šlev. 1170 ko. Karlovsko predm. hiša št. 10 na Dolenjski cesti z vrtom, kakor leži in stoji za Din 200.000, oktobra 1928.
Prod.: Ivan Kregar, kup.: Franjo ltepič. predmet: del. pare '894/1, označen z novo pare. štev. 894/24 od vi. štev. 479, Trnovsko predm. iz-mero 3787 m! za Din 32.189, oktobra 1928.
Prod.: 1'aula Ziernfeld, kup.: Franc, in Ivanka Janežič, predmet: od pos. vi. štev. 156 ko. Ka-j)ucinsko predmestje pare. 83/7 iniera 600m'-' po Din 25 za Din 15.000, oktobra 1928.
Prod.: Pokojninski zavod za nameščence, kup.: Tovarna kovinaslih izdelkov, M. Lajovic, družba z o. z., predmet: pod vi. štev. 651 ko. Spodnja Šiška. vpis. pare. 191/10 njiva, 191/11 njiva, 191/13 vrt, 192/10 vrt, 192/11 hiša, dvorišče in drvarnica ler na tem |)rostoru stoječe tovarn, poslopje, brez strojev za Din 250.000, oktobra 1928.
Prod.: Podlogar Vekoslav, kup.: Kesman Ggidij, predmet: vi. štev. 122 ko. Ljubljana, za Din 872.<>no, novembra 1928.
Prod.: Adela, Milka in Ana Zaje, kup.: Peter in Katrinka Šterk, predmet:' Bellevtie, vi. štev. 420 ko. Spodnja Šiška, pare. 478/5 gozd, 87/1 travnik, 87/2 vrt 478/4 hotel z vsemi priliklinami za 5in 800.000, novembra 1928.
Prod.: Ivan Kregar, kuj).: Alojzija Čižmau, jiredmet: od pos vi. šlev. 479 ko. Trnovsko predm. pare. štev. 894/26 travnik za Din 15.230, novembra 1928.
Prod.: Dr. Hubert Souvan, Marija Kuiiijj, kup.: Smrdelj Franja, vi. štev. 187, Trnovsko predmestje pare 230/9 travnik, sedaj stavbišče 7(>4ni'- jio Din 21, za Din 16.047. novembra J92S.
Prod.: Franc Kregar, r.up.: Alojzij Snoj, od vi. šlev. 835 ko. Karlovsko predmestje, pare. 480/1 travnik za Din 23.750, novembra 1928.
Prod.: Marija Ilribar, kup.: Rudolf Sever, jiredmet: V; ncpreniič. vi štev. 65 ko. Kapucinsko predmestje, hiša v Ljubljani, Marijin trg 2 za Din 120.000, novembra 1928.
Prod.: Anica Jelene, kup.: Ivan Karle, predmet: pare. 174/4 stavb, prostor vi. štev. 681 ko. Spodnja Šiška 553 ur za Din 18C00, novembra 1928.
Prod.: »Slograd \ kup.: Jugosl. Steyr, družba z o. z., tovarna v Ljubljani, predmet: vi. štev. 629, Spodnja šiška ter premičnine, cena za nepremičnine Din 712.000. za premič. Din 188.000, novembra 1928.
Prod.: Elizabeta Lenassi, kup.: Ivan in Jo-sipina Kalčič, predmet: vi. štev. 404 ko. Spodnja šiška, stavb, prostor 457/44 hiša z dvoriščem in drvarnico ter zemlj. pare. 457/52 vrt za Din 80.000, novembra 1928.
Prod.: Dr. Hubert Souvan. Marija Kump, kup.: Itoberl Mihor, predmet: od svojega zemljišča vi. štev. 187, Trnovsko predm. pare. 230/12 stavb, prostor 1322 m- po Din 16 za Din 21.152, novembra 1928.
* Glejte »Slovenca , šlev. 102 od 5. maja in štev. 107 od 12. maja 1929.
Belgrajska borza
Lani je znašal promet belgrajske borze 3060.2 (2679.8) milj. Din, od česar odpade na: valute 1.2 (3.3). devize 2143.8 (2053.5) drž. papirje 889.0 601.9), delnice den. zavodov 25.3 (20) in delnico ind. in ostale 0.9 (1.0) milj. Din.
Promet v blagu jc znašal 10.300.0 vag. (6248.4 vag.) v skupni vrednosti 265.5 (139.3) milj. Din. od tega največ v koruzi 6043 (4449) vag. za 154.5 (90.5) milj. in v pšenici 2937 vag. (1064 vag.) za 82.6 (30.3) milj. Din.
Računski zaključek izkazuje donos 4.2 (3.6) milj. Din, največ kurtaže 2.6 (?) milj. Din in od obresti 0.9 (0.7) milj. Din.
Glavnica borze znaša 12.6 (9.3) milj. Din, od česar je naloženo v bankah 10.9 (9.2), vredn. jxip. p« 2.7 (1,2) milj. Din.
Cisti dobiček v znesku 1.85 (1.75) milj Din sc pribije glavnici.
BILANCE IN POSLOVNA POROČILA
Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani. Vloge so lani narasle od 10.56 na 10.6 milj. Din. Zavod je lani posebno gojil hipotekama posojila, ki so se zvišala od 2.1 na 3.8 milj. Din! znižala pa so se občinska posojila od 0.36 na 0.27, menična od 0.4 na 0.25 ln naložbe od 7.68 na 4.79 milj. Din. Bruto denos se je povečal od 0.9 na 1.1 milj., čisti dobiček pa znaša 37.157 (44.392) Din. Promet je narastel od 23 na 24.5 milj. Din. Pri volitvah je bil za predsednika upravnega odbora izvoljen župan Jan. Debel,jak, za podpredsednika pa župan Valentin Bab-n i k.
Tovarna usnja Franc Wosehnagg, d. d. v Šoštanju izkazuje pri kapitalu 12 (8) milj. in upnikih 28.1 (32.3) in tratah 3.5 (4.8) milj. zaloge z 27.8 (23.9 in upniki z 29.7 (28.7) milj. Din. Pri donosu 1.7 (2.2) lio odbitju stroškov razen davkov in odpisov znaša čisti dobiček 0.87 (0.22) milj. Din, ki se jio sklepu občnega zbora izplačuje 4-odstolna dividenda (1927 0).
tC3f SAPUivt
šentjanški premogovnik Andrej Jakil. <1. d.
Krmelj Izkazuje za 1928 na kapital 3 milj. Din 0.2 milj. Din čistega dobička, Dividenda znaša 6%.
Petovia, usnjarska industrija. Pri kapitalu 2 milj. Din in upnikih 15 (13.2) milj. znaša donos 6.85 (4) milj. Din in čisli dobiček 25.060 Din napram dobičku za 1927 3614 Din. S temi dobički se izguba prejšnjih let zniža na 505.488 Din.
Franeosko-srhska industrija cementa in premoga. Belgrad. Pri kapitalu 20 milj. Din, od katerega je bilo 13 milj. vplačano šele 1. 1927, znaša bruto dobiček za 1928 7.6 (6) milj., čisti dobiček pa 1.4 (0.9) milj., od tega 0.4 prenos iz 1927. V letu 1928 so bile investicije zvišane za nad 15 milj. Din. Družba portlaiulcementno tovarno v Popovr.u kapaciteta je sedaj povečana na 50.000 ton letno in premogovnik " ru (produkcija 1928 45.000 Ion).
Tovr i-cvljev Boston, Belgrad. Pri kapitalu (5 milj. zna.'-: bruto donos 8.7 (5.8) milj., čisli dobiček pa 2.0 (1.7) milj. in se izplačuje 15% (12%) dividenda
*
Zadrugo in rentni davek. V majski številki Narodnega Gospodarja so navodila glede plačevanja rentnega davka pri posojilnicah. Pripominjamo pa. da so ta navodila, dana le na podlagi zakona samega in vsled lega niso jx>]>olna, ker do takrat, ko so bila pisana, še ni izšel k zakonu pravilnik. Pravilnik je bil te dni objavljen v Službenih Novinah in zato bodo šele v prihodnji številki Narodnega Gospodarja podana natančna in izčrpna pojasnila o načinu plačevanja rentnega davka. Zadruge naj zato počakajo do takrat in jim sedaj ni potreba v tej zadevi jiodvz.eti nobenih korakov.
Vpisi i trgovinski register: Greda, lesna eks-portna družba z o. z. v Ljubljani (50.000 Din; Ant. in Alojzij Kriznič, Tagliarino Gaetano); Interconti-nentale, jugosl. transp. in prom. d. d., Zagreb, jiod-ružnica v Ljubljani (član ravnateljstva Janausehek Rudolf. Ljubljana); lnženjerski in stavbni biro Ing. Tornago, družba z o. z. v Ljubljani (21.000 Din ing. Tornago); Manufakturna trgovina Kos Ivan. d. z o. z. v LJubljani (45.000 Din Kos Ivan); L. Maurer iu Co., d. z o. z. v Ljubljani, d. /. o. /.., Ljubljana (50.000 Din ing. I.ovro Maurer); Jugoles, Jugoslovanska eksportna družba z o. z., Maribor (20.000 Din Rotli Valter); Razpošiljalniea Olvmp, d. /. o. z., Maribor (20.000 Din Karis Josip, Kočevar Ivo, Ludvig Arnošt); Val, splošna kov. in lesna ind., d. z o. z., Maribor (10.000 Din Vodišek Albin, Jaroš Franc); Žibert. trgovina s čevlji in modnimi predmeti, Maribor (30.000 Din Žibert Elizabeta. Jurin Pavla); M..Pangerr in drug, trg. z meš. bi., dež. pridelki in;lesom, d. z o. z., Rečica pri Bledu (60.000 Din Paugerc Mihael); Strojno mizarstvo Vipotnik-Hra-stelj, d. z o. z., Zagorje ob Savi (5000 Din Vipotnik Vinko. Hrastelj Peter).
Tretji velesejem za pohištvo v Stuttgartu, ki se je vršil v prostorih tukajšnje takozvane obrtne dvorane (Gewerbehalle) v času od 3. do 8. maja t. 1. Priredila ga je Zveza virtemberških lesnih industrijalcev, katere sedež je v Stuttgartu. Velesejem je bil dostopen samo grosistom in izvoznikom. Razstavljenega je bilo okoli sedemdeset različnih sob, kakor jedilnice, spalnice, sobe za gospode, klubske garniture itd., in to od najpriprostejše do najizbranejše vrste, tako da je bilo ludi najboljšemu okusu vstreženo. Vse pohištvo je bilo izdelano jx> najnovejši modi, gladke, ravno in zaokrožene ploskve, čisto enostavne oblike, a skoraj vsp vložene s tujini lesom, okovja prav malo. V lesu prevladujejo naslednje vrste: oreh, mahagoni, kanadska breza, izbrana ebenovina, tudi citrone ni manjkalo, in vse to lesovje v vseh vrstah, katere so dobiti. Hrast, prej tako priljubljen, kar je pokazal še Lipski velesejem, je prav malo zastopan. Sploh pa, kar se tiče pohištva, daleč nadkriluje tukajšnji velesejem Lipskega. Pohištvo je povečini politirano in to zunajt ju znotraj. Res nekaj posebno lepega so pokazali Virtenberžani s tem sejmom, s katerim so bili razstavljalci kot kupci zadovoljni. In ni čuda, če uživajo svetovni sloves no samo kot dobri mizarji ampak tudi v okusu in izdelku so navišku.
Borzei
DENAR
18. maja 1929.
Srednii devizni tečaji na liubli. borzi od 13. V. do 17. V. 1929.
Devizni promet na ljubljanski borzi beleži la teden znaten promet: 20.6 milj. Din napram 14.8, 17.8, 18.6 in 14.5 milj. Din v prejšnjih lednih. Devizni tečaji so zlasti v drugi polovici tedna izkazovali tendenco k padanju, edino deviza Berlin se je v teku tedna učvrstila od 1349.50 lia 1351.50. Večino jxilrebe je krila Narodna banka, dočim je bilo v privatnem blagu le malo zaključkov (Ne\vyork in Trst).
Curih. Belgrad 9.12875, Berlin 123.375, Budimpešta 90.45, Bukarešt 3.08, Dunaj 72.92. London 25.185, Newyork 519.28, Pariz 20.2875. Praga 15.36, Sofija 3.75, Trst 27.18, Varšava 58.2125.
Žito
Za naš žitni trg je bila sredi preteklega ledna zapadla termiuska rata 15. maja odločilna. Špekulacija se je bila za ta termin izredno mnogo angažirala, računajoč na to, da bo v tem času z lahkoto mogla dobro plasirati velike količine. Povpraševanje po blagu je pa popolnoma izostalo in prodajalci so bili ]>rlsiljeni likvidirati to rato z veliko izgubo. V tem mesecu so se sestavile kupčije jio 907o iz stornov. kritij ali realizacij majske rate in morda le po 10% iz efeklivne konzumne kupčije, pri kateri se cene na podlagi povpraševanja in ponudbe regulirajo. Ta neznatni del vsevkupne kupčije seveda ni mogel priti v cenah do izraza. Cene so tedaj nadalje nazadovale in konzum je bil slan, toda ponudba iz prve roke nikakor ni postala večja, tako da pripisujejo jioslednji padec cen več'
iz inozemstva jc še nakupna cena okoli
slabi porabi kot prevelikim zalogam. — Svetovni žitni (rg jo v slalni besi in majski tečaj j)šenice v Čikagi, ki je notiral začetkom lega meseca še 111/112, je padel lia 101 }j. Sedaj izgleda, da jc bil donos argentinsko žetve še večji, kot se je še pred kratkim poročalo. Ceni se na 87 milijonov kvinta-lov namestu prej navedenih 80 milijonov, radi česar je računati z znatuo večjo zalogo blaga za izvoz. Tudi produkcija U. S. A. daleko presega srednjo produkcijo zadnjih petih let. Dasi je zakasnitev nove žetve v Evropi splošna, vendar )>oložaj ta nikakor ni v nevarnosti. Mednarodni poljedelski institut v llimu potrjuje domnevo, da se bo ob novi svetovni žetvi izkazala zaloga 100 milijonov kvintalov žila. Razumljivo je torej, da se držijo kupci rezervirano. — V Sloveniji je konzum še dobro naložen, vendar se terminski sklepi, ki so našim trgovcem prizadeli velike izgube, polagoma izčrpujejo, toda kljub temu se kupci zelo vzdržujejo od nakupovanja ter se krijejo le v najnujnejši potrebi. — Pšenica bačka notira od 230—242.50, koruza bačka in sremska 210—2-15, irrzulanka 267.50 laplalska zi koncem maja (začetkom junija 287.50. Cena tega blaga se je dvignila, ker sta izostala dva pričakovana paril i ka. — Oves, rž iu ječmen se skoro ne trgujejo. — Bosanski oves velja 227.50—230 nakladalna postaja. Pšenični mlevski izdelki bolje vzdržujejo svoj položaj radi možnosti izvoza v Turčijo in srednja bačka znamka se nudi po 340, nakladna postaja; porabe pri nas je malo. Isto velja glede jKirabe za pšenične otrobe, ki notirajo 165—170 nakladalna postaju.
Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica: ina 23.32-23.20, zaklj. 23.20—23.30, oktober 25.05 do 24.85, zaklj. 24.84—24.85, marec 26.90—26.65, zaklj. 26.65—26.66, Rž: ina j 19.90. zaklj. 19.70—19.80. oktober 21.92—21.64, zaklj. 21.62—21.64, marec 23.30 do 28.07, zaklj. 28.07—23.08. Koruza: maj 26 do 25.96, zaklj. 25.98—26, julij 20.58—26.83, zaklj. 26.35 do 26.36.
jajca
Povpraševanje jio blagu vedno živahno ter se giblje Din 1. Kakor pa pravijo inozemska poročila, se pričakuje v kratkem blago iz Rusije v precejšnih količinah, vsled česar bodo cene najbrž malo jiojiu-slile. Sovjetsko trgovsko zastopstvo že ponuja blago garantirano 54 do 55 kg težko po 14 grošev franco Dunaj. Mi bi morali nakupno ceno znižati za 20 jiara pri komadu, ako bi hoteli z ruskim blagom, katero se lahko kvalitativno /. našim primerja, konkurirati. V inozemstvu se torej upravičeno zatrjuje, da jc štajersko blago izvanredno drago. Sv. Jurij ob j. žel., dne 17. maja 1929.
Fižol. Od leta 1923 in 1924 ni imel fižol tako visoko ceno kakor v letu 1928 in 1929. Cene so 7, malimi časovnimi presledki bile vedno stabilno čvrste in sicer za nizki fižol, vseh vrst med 5—8 Din, za visoki (palični) pa 7—12 Din za kg. Cene žlahtnemu fižolu, ki se uporablja za jelo v stročju pa so bile. osobito sedaj v času sa jenja, za nizke in visoke vrste 20—40 Din za kg. V kolikor se da sklepati so danes v deželi zaloge fižolov precej izčrpane. Od nizkih vrst jedilnih fižolov so najbolj | razprodane bele vrste, ostalih barvastih fižolov, kakor n. pr. ribenčana ,je ponajveč na Irgu, kar je preostalo kmetovalcem od posetve. Za visoke vrste jedilnega fižola se lahko (rdi, da je z malimi izjemami vse razprodano, od poedinih čislanih pa je bila sploh pridelana nezadostna množina. Žlahtni stročni fižol vseh vrst je popolnoma pošel. Letos se vrši sajenje fižola v ugodnem vremenu in je upati, ker ledeni možje niso bili leto« 7,mrzli, da se ni bati koncem maja hude slane, kakor se je zgodilo to lansko leto, kar je povzročilo, pozneje pa še huda suša, fižolovim nasadom, posebno v nekaterih krajih velikansko škodo. Ako dobimo za ta pridelek dobro letino, so bodo brezdvomno cene jxwrnile na isto zadnjih par let, kar se pa tudi še danes ne more z gotovostjo trditi.
Bcnrin. Cene bencina so v posameznih krajih naše države zelo različne. — Tako se plačuje na drobno bencin (za liter) v Ljubljani, Mariboru in Novem mestu po 8.50 Din. v Karlovcu po 7.50. v Zagrebu in na Sušaku po 8.90 Din in v Delnicah pa ]x> 9 Din. Olje pa se je trgovalo v Mariboru po 28, na Sušaku po 24, v Karlovcu po 26 in v Metliki po 30 Din.
Dne	\ Berlin	Curih	Dunaj	London	Newyork	Pariz	Praga	Trsi
13. 14. 15. 16. 17.	1349. M) 1349.25 i 350. -1351.75 139'.50	1095.90 1095.90 1095.90 1095.90 1095.90	800.— 799.73 799.62 799.83 799.73	276.15 276.lt			168.38 168.33 1 &8.J3 168.33 168.38	
					—.—	—.—		297.85
				276.03 2.76.-	ou.79 56.79 56.185	_,__		_
Naše poletje v znamenju
PCČfC II SCČIC!
Nageljna, roženkravla in rožmarina
BtlM za dom in letovanje
D€€V<1 za delo in opravke
DeČM za izlete
DCČVO za na gore in za v kopališča
DCCVci za na Savo, Ljubljanico in Soro
D€(W@ na vseh udobnih in domačih pohodih


m srce
■km
Pregelj: Izbrani spisi, 3. zvezek
Založila Jugoslovanska knjigarna, cena bO Din vez., 45 Din broš.
Kakor je Pregelj samosvoj in zanimiv literaren poiav, tako so njegovi Izbrani spisi zanimiv in samosvoj knjižni pojav, kakor ga naš knjižni trg še ni doživel. Z vsakim zvezkom je jasneje, kako skuša biti vsaka knjiga zase enota, ki jo pisatelj raje dopiše, kakor da bi jo mašil z neor-ganskim gradivom. Iz prvega zvezka je dihalo tolminstvo, iz drugega 16, stoletje (balade so nekoliko motile), a tretji zvezek je zopet lepa enota, 'z katere se nam razodeva prelepa postava na-Sega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja Petra Pavla Glavarja. Kot. celota je tretji zvezek najpopolnejši in najboljši. Hrbtenico mu tvori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih, a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, na njegovem gradu Lanšprežu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kontese Klare, ko se v visoki starosti spominja svoie mladostne podjetnosti, iz '.atere je zrastla v Komendi nova šola in njen učitelj Župan z nesrečno ljubeznijo.
Pregelj nam je v svojih spisih ustvaril že celo vrsto naših odličnih mož. Prav v tem, se zdi, je njegova moč: vživeti in včutiti se v človeka, v njegov čas in kraj, da mu zraste živ človek, ki je resničen in Pregljev obenem. Da je za Štefani, Tomaži in Janezi (ki so vsi oprti na resnične ljudi) zajela Preglja tako močna, izrazita in pomembna osebnost, kot je Glavar, se ne čudim. Njegova mladostna zgodba je premikavno zapeljiva za ljudsko povest. Pregelj ji je z zgodovinsko upravičenostjo premaknil središče v hrepenenje po duhovskem stanu, do katerega pa ie ubogemu nezakonskemu najdenčku težka in dolga pot. Zato ga je krstil za Odiseja iz Komende, kar pa mi zveni nekoliko preveč tuje za to zgodbo ubogega slovenskega študenta; preje bi se spomnil Telemaha, ki išče svojega očeta, kar je Fene-lon spretno porabil — podobno kakor Pregelj. Domala vsi važnejši vnanji dogodki slone na zgodovinski resnici (prim. Biografski leksikon, str. 217-9) in vendar sc bere povest ob pestrosti dogodkov, krajev in ljudi kot prava romantična legenda. Treba je bilo umetniške sile, ki ie iz suhih in skopih podatkov naših arhivov mogla oživeti svet, v katerem je zrastel in nam pričaral živo osebnost pred oči. Oblikovno je Glavar sicer preprost, prozoren, a zato umetniško ne manj vreden. Če je avtokritična opazka, da mu včasih zveni ko »kič«, merila na stilistično preproščino, moramo poudariti, da je prav skozi to preproščino toliko neposredneje čutiti pesniško silo doživetja in občutja, ki se nam zdi pri Preglju včasih na škodo umetnine preveč pogreznjena v iskanje stilističnih posebnosti. Stilistična posebnost m svojevrstnost Pregljevega sloga je tudi pri tej preproščini izrazita, a prijetna. Zato ostane »Odisej iz Komende« odlično delo naše zgodovinske povesti.
Z večjo literarno ambicijo so pisani Zapiski gospoda lanšpreškega; odtod stilistična prefinje-nost, ki kaže razkošje duhovitosti, iznajdljivosti in izobrazbe. Pri vsem tem pa moramo poudariti, da tu ni v kvar razumljivosti in neposrednosti doživetja. Skozi njegovo Propoved ob uljnaku nam posije racionalizem 18. stoletja in njegovo pro-svetljenstvo, ki se na rahlo oprijemlje tudi Glavarja. Neizmerno veliko nežnosti pa je v obeh daljših zapiskih: Regina Roža ajdovska in Moja krivda, o moja največja krivda .. . Kontesa Klara in uboga sirota Anica sta kakor odsev mladostne Navzikaje. To so nežne postave, ki jih Pregelj tako zelo ljubi ob trdih in močnih postavah zrelih mož, da se ob njih razgovori nežnost njih čuv-stvovanja Dočim nam iz aforistične modrosti njegove propovedi in njegovih spominov Confiteor sibi proseva njegov nazor, ki nam kaže Glavarja v vsej treznosti umnega gospodarja, nam poslednji dve sliki razodevata tisto čutečo plemenitost, ki ga je odlikovala kot človeka, ki mu je bila potrebna, da je mogel storiti ljudem v socialnem in prosvetnem pogledu toliko dobrega v dobi, ko tako delo nikakor ni bilo moderno in ni prinašalo bogvekake slave. Glavarjev lik, kakor nam proseva iz povesti, vsekako ni izčrpen, a lahko trdimo, da so začrtane vse glavne poteze, po katerih je za nas velik, zlasti ljubezni vreden človek.
Če naj povzamem končno sodbo o tem zvezku Pregljevih Izbranih spisov, moram poudariti še enkrat lepo enotnost knjige, ki je sama v sebi polna lepot in nežnosti, izraz globoko mislečega in globoko čutečega umetnika, ki razpolaga s čudovitim bogastvom jezika. Knjiga nudi razkošen estetski užitek in vzbuja v resnici plemenito čuv-stvovanje. Poustvarja nam kos slovenske preteklosti in kos slovenske zemlje nam diha iz nje. Kniiga takih kvalitet se priporoča sama. Op-ema knjige je prvovrstna.	J. Šolar.
• Naš Gallus nci bobnu
V Berlinu se razprodaja bogata glasbena knjižnica dr. VVernerja W o 1 f f h e i m a. Med drugimi zakladi sta tudi dve deli našega svetovno znanega rojaka Jakoba Gallusa-Petelina in sicer'1. Njegove maše: »Sclertiorcs quaedam missae« (t. j. izbrane maše), tiskane v Pragi pri Juriju Cernyju (Gcorgius Nigrinus) 1. 1580. Popoln izvod v 7 zvezkih, in 2. »Opus musicumc (Glasbene skladbe), zbirka cerkvenih spevov za vse liturgično leto. Tiskana je bila ta zbirka tudi v Pragi pri Nigrinu; 1. del i. 1586, 2. del 1587, i. del tudi 1587, in 4. del
I.	1591. Vsak kulturen narod bi napel pri taki priliki vse sile, da dobi v svojo posest tako dragocene izvirnike svojih slovitih velmož. Pri nas nimamo dosedaj nobene note v izvirnih tiskih od najslavnejšega glasbenika, s katerim se moremo ponašati tudi napram najbolj kulturnim narodom. Bi li ne bilo umestno — spričo našega položaja si komaj upam zapisati — da bi se strnili merodajni faktorji: država, oblast, mesto in narodni denarni zavodi, da bi pridobili medse tn dve deli?
Seve nekaj bi bilo treba izpustiti izpod palcu. Vzklicna cena maš je 80<> mark, torej okrog
II.200	Din. Za Opus Musicum pa je vzklicna cena '2000 mark, t. j. okrog 28.000 Din. — Kako bodo dražili, je seveda vprašanje. K temu je plačati šc pribitek 15%, tako da bo cena precej rastla. Ker je treba dražiti, kar je nad 100 mark najmanj po 5, a km j«- nad 1000 mark, najmanj pn 50 murk. je prav laliko mogoče, da bi narasla vsota do kakih 80.000 Din.
Ta vsota ni s pomenom našega Gallusa v ni-kakem pretiranem razmerju, dasi se je kmalu kdo ustraši. A zavest, da bi imeli med seboj izvirne iz-
dajo našega slavnega rojaka, bi za stoletja odtehto-
vala materielne žrtve — ako bi se Slovenci ojuna-	!
čili in jih doprinesli za dokazila naše stare kulture	j
in pomena slovenskega življa na poprišču glasbe,	j
Dobili bi v last kulturne spomenike, ki jih je po-	i
stavil naš rojak pred 350 leti in pokazal, kaj zmore	| Slovenec. — M.
Dijaška akademija
v Št. Vidu nad Ljubljano
Srednješolska organizacija »Palestra« v zavodu sv. Slanislava je priredila v nedeljo, dne 12. maja popoldne za domači krog akademijo z obširnim in bogatim sporedom.
Posebna vrlina te akademije je bila, da je bila večina točk delo fantov samih. Novi slog akademij, kakršen se je med nami izoblikoval v zadnjem letu, zahteva intenzivne poglobitve in izrazite individualne interpretacije prirediteljev (zborne deklamacje, plesi). Akademija Šentvidčanov je v tem oziru pokazala mnogo svežosti, intimnega stika s sodobnimi težnjami in lastne invencije.
Tako jc že prva točka, Kosovelov »Psalm« v zborni deklamaciji in okusni inscenaciji mogla ubrati gledalstvo v osnovno razpoloženje prire- ; ditve. Manjkalo je morda za hipe tesnejšega sodo-živijanja vseh predstavljalcev. — Orgaftsko je iz uvodne točke vzrastla pesem »O gospod!«, skladba Premrlova na besedilo sedmošolca Sonca. Ne baš lahko skladbo, k; v modernem duhu saino ilustrira besedilo, je izvajal moški zbor z elanom in tudi intonacijsko sigurno Dober ie bas, tenorji so manj sočni. — Predsednik »Palestre«, sedmošolec Zupančič, je v svojem govoru poudaril globoko za- j vest današnje katoiiške dijaške mladine o odgovor-nesti, ki jo ima do sebe, do brata, do družbe, do Boga. Vsem mladim je govoril iz srca. — Dve točki sta bili posvečeni telesnim vajam. Obe sla kazali nesporne in razveseljive vplive sodobnih teženj v telesni kulturi, ki nas z njimi vsako leto seznanja ljubljanski Akademski Orel. Prva točka, gimnastične vaje, je fiokazala proste vaje, pa vendar v docela drugačnem pojmovanju kot doslej. Druga, otroški ples, mi je še posebno ugajala. Saj je bilo docela preprosto, a baš zato je bilo naravno in je učinkovalo. Nastopili so nižješolci z lastnim rajanjem ob spremljevanju orglic in motivi iz narodne pesmi. hnponirala mi je iznajdljivost! Obe točki sta bili plod domačega dela. — Prav tako zborno deklamacijo »Naša bol« napisal višješolec. Edino v prednašanju bi si bil pri tej točki želel več elementarno-dramatičnega jx>dajanja, ki bi bilo meglo potegniti gledalstvo za satx>. — Najboljši točki sporeda pa sta bili Duma in prizor Budhas. Zamisel uprizoriti Dumo z recitacijo, ki jo spremljajo simbolični gibi in primerna glasba, je u]»-števanja vredna. Šentvidčani so podali le en del Dume v taki obliki. Simbolični gibi so bili razen par konveucionalnosti iz takozvanih simboličnih vaj (ki le prerade ostajajo zgolj »proste vaje«) izredno učinkoviti in doživeti, recitator dober, molila je tega ali onega samo — češka narodna himna, ki je prizor spremljala. Morda bi se dala dobiti raje kaka slovenska jiesem? — Dramatski prizor »Budhas« je delo sedmošolca Pavla Bohinca. Po vsej svoji zasnovi in izvedbi očituje igra dejanski talent: srečno je izbran indijski motiv, ki je vsakemu dorašča-ječemu mladcu v svoji opojnosti instinktivno blizu, in alegorična končna zasnova napravlja iz prizora naravnost idealno točko za naše akademije. Vsaka oseba je na svojem mestu. Edino Budhasovo doživetje Fatime bi se dalo po neje karakterizirati Igra je na vsak način usjjela: ludi igralsko je bila ua dostojni višini. (Budhas naj bi bil morda včasih globlje posegel vase). Dvorana je bila za uspeh najboljši dokaz! — Na sporedu so bile še štiri glasbene točke pod vodstvom g. prof. Hybaška. Orkester ima dobre moči, zlasti so ugajali »Ruski odmevi«. Žal, Mozartov V. kvartet ni prišel prav do veljave.
Akademija je pokazala izredno inteligenčno višino šentviških študentov, ki znajo poiskati in najti stikov z vso zdravo sodobnostjo. Pokazala je njihovo samostojno ustvarjanje tako v glasbi, v literaturi, v telesni kulturi, v dramatiki. »Palestra* je zdrav in tvoren krog. Žal le, da vkljub tehniškim ugodnostim (krasen oder, lepa dvorana in še
izborne meči) tako redko nastopa. Zakaj zavodu so taki nastopi v čast in prav ie, da |x>kaže Zavod razumevanje za snovanje mladega redu. -
Niko Kuret.
Najstarejše hrvatsko pevsko društvo. (Devetdesetletnica glasfceno-pevskega društva »Vije-nac«.) Nedavno so obhajali zag-ebški bogoslovci 901etnico svojega pevskega društva. Devetdeset let torej že poje ta Nestor na polju hrvatske glasbe, da, Nestor hrvatskih pevskih društev. Težko so gledali hrvatski sinovi, ki so se izobraževali v tujini, kako vedno boljinbolj prodira tuja glasba med hrvatski narod. Vzpodbudilo jih je zlasti veliko navdušenje Slovencev za narodni preporod in so začeli 1. 1835. z vso vnemo širiti ilirsko idejo, llirci so takoj spoznali veliko moč pesmi za narodni prerod Zagreb je odmeval od divnih »davorij« Livadiea, Lisinske*a, Rusnm in ciru^ih. Narodna pesem 'e zrdonela po rel; Hrvatski. Mladi zatfreb?ki dealni bogoslovci pa so ustanovili leta 1836. »Kolo mladih rodoljuba«, danes književno društvo »Zbor« d. m. Z., a leta 1839. »"Narodno ilirsko skladnoglasja društvo«, ki se danes imenuje Glasbeno pevsko d-uštvo »Vije-nac«. »Vijenac« ]e zbiral domoKubne pesmi in jih širil med narod. Kolikim pisateljem je dal »Zbor« pero v roko. koliko glasbenikov in neutrudljivih delavcev je odgojil »Viienac«, koliko je predvsem vzbudil rodoljubnih duhovnikov! »Vijenac« pa ludi danes ne počiva. Goji in zbira cerkveno narodno pesem. Obogatil je že glasbeno literaturo z izdanji »Hrvatske rrkvene pjesmarice«, po kateri so posegle tisočere roke hrvatskih pevskih društev. Zato danes »Vijenac« s ponosom gleda na svojo 901etno preteklost.
Cerkveni koncert pevskega zbora Kat. prosvetnega društva v Celju v cerkvi oo kapurinov, ki je bila kar napolnjena, je zelo uspel. Pesmi so bile vse novejšega datuma, nekatere še v rokopisu. Gospod ravnatelj Karel Sancin nas je s svojim nežnim violinskim čustvovanjem kar potegnil med angele, ki svirajo majniški Kraljici. Kratka pa premišljena je Gržinčičeva božična. Le sekanje po ostninkah je poostrilo božičnomehko srednji stavek »Mraz« je dobro zazebel. Pri Železnikovi je sopran malo šibko knnčavnl. Rasi »o v samospevih malo plehki, v ' zboru pa se mi zde izdatnejši kot nekdaj. Med po-1 sebno dobro naštudirana mesta šte.iem dr. Kimov-. čevo antifono »Premila Mati Zveličarjeva«, Hoeh-I reiterjevo »Slava Mariji' in drugi stavek Klemen-čičeve »Posvetitev Mariji«. G. Mihelčič je prav do-
bro pokazal, da orglo razume in da jih ljubi. Ker I so v lavantinski škofiji slovenski cerkveni koncerti I bili doslej rariteta, moramo »Mihelčičev« zbor prištevati med pionirje svetne in cerkvene glasbe v teh krajih. Naj bi šel zbor s programom, ki ga je topot izvajal, malo jio deželi. Ali bi se ne dali popoldanski službi božji dostaviti takile koncerti? Za manjše cerkve bi zadostovala Četrtina zbora. Gospodje org.iuisti, ki v mesto ali ne morejo ali nočejo, da bi kaj slišali, bodo le tako zvedeli, da se da še kaj lepšega najti pri slovenskih skladateljih, kakor tiste omledne »vize>, ki jih prepisujejo drug od drugega. Gosj>odu pevovodji M. Bergantu, ki je v kratkem dobro rešil svojo nalogo, čestitam.
A. Mav.
Glasbena matica v Ptuju je priredila pod vodstvom svojih glasbenih učiteljev gg. K. Pahor, Č. Sedlbauer in gdč. M. Kabajeve dne 13. in 14. maja t. 1. v dvorani Glasbene matice letošnji zaključni nastop. Prvi večer je bil namenjen za gojence nižje stopnje. Gojenci nižje stopnje so izvajali skupaj 21 točk, in sicer 13 jih je nastopilo kot pianisti, ostali pa kot goslači posamič in s spremljavo. Slišali smo skladbe raznih komponistov od Pavčiča, Dancla, Grečaninova do Mendelssohna. Spored je bil skrbno pripravljen, tako da so pokazali naši malčki ter starejši, da resno pojmujejo glasbo in so svoje točke pohvalno izvajali na glasovirju kakor tudi na goslih. Drugi večer je bil glnsbeni večer, nastop gojencev višje stopnje. Nastopilo je 15 gojencev s 13 glasbenimi točkami in sicer je bilo 9 klavirskih točk, tri za gosli in klavir, in kar je letos posebno iznenadilo, ena točk" -a tri čelo in klavir. Izvajale so se skladbe Moskovski, Stant, Rieding, Rubin-stein, Čajkovski, FaLkenberg, Lekles, Š ''bauer, Padarevski, Rahmaninov, Dvorak, Baton, "ahms in drugi. Gojenci višje stopnje so naravnos' tekmovali, spored je bil tal:o sestavljen, da se je stopnjeval jk> letnikih, vse točke so bile izvajane naravnost dovršeno in z velikim glasbenim umevanjem. Posebno so se odlikovali g. Bambič s točko Stant v gozdu, gdč. Lenart s Lekles Humoreska, g. Fras s točkama Padarevski in Rahmaninov, g. Šuler s Dvorak Furiantom in gdč. Bibič s točko Baton Pre-dica. Tudi vsi ostali gojenci, ki so nastopili kot goslači, čelisti, so pokazali brez izjeme zelo lepe uspehe in veliko razumevanje v njih nastopih ozir. njih igri. Videla se je dobra šola, velika marljivost in zmožnost posameznikov. Izmed učiteljskega zbora, čegar člani so vsi izvrstni glasbeni pedagogi, moramo tokrat r>osebno povdariti, da se je pri teh nastopih pokazala izvrstna šola gdč Kabajeve, absolventinje praškega konservatorija in jo poznamo kot zelo marljivo glasbeno učiteljico. Ravnateljstvu in učiteljskemu zboru častitamo k tema lepo uspelima prireditvama, tudi občinstvo je tokrat pokazalo razumevanje za veliki trud, ki ga imajo naši glasbeni učitelji, in je napolnilo prostore dvorane. — s
Pet staroslovenskih maš. Izšlo je pet staroslo-venskih mnš in to D u g a n o v a za mešan zbor, Odakova za moški zbor in orgle in T u c l i k o -v a za mešani zbor. To so skladbe, ki so dobile nagrado ob priliki tekme, ki jo je razpisalo Hrvatsko književno društvo sv. Jeronima. Ker je želeti, da se izdajanje staroslovenskih svetih maš tudi pri nas čedaljebolj razširi, te skladbe toplo priporočamo.
Cena je 30 Din, vsaka posamezna skladba pa 6 Din
razen Odakove, ki stane 8 Din. Zbori, ki bi naročili naenkrat po 15 iztisov, dobe 25% popust Naročba sprejema Društvo sv. Jeronima, Zagreb, Trg kralja Toinislava 20.
A
»Dom iu Svet«, št. 5 prinaša poleg Voduško-vih in Avsenakovih pesmi ter nadaljevanja >Usah-lega vrela« Ivana Preglja in Bevkove »Matere« razpravo rajnega dr. Č i b e j a o listetiki in sociologiji filma«, prvo pri nas, ki ta predmet temeljito z vseh strani obdeluje. Nadaljeimamo razpravo dr. Čap-k a o Češkoslovaški književnonti v prvem desetletju svobodo. Inforuiat. del ocenjuje važnejše književne in umetniške pojave zadnjega časa; n:\ koncu beremo lepo Balmontovo razpravo o Ruskem jeziku. Ilustracije so topot zelo zanimivega javnega interesa: prinašajo namreč splošen regulacijski načrt Ljubljano kakor tudi detajlni, tičoč se preuredil e frančiškanskega mostovja od Jožefa Plečni-k a. — »Dom in svet«- stane letno 100 Din in se naroča v upravi, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna.
a
Louange de 1' hostie. (Hvala sveti Ilostiji). Na podoben način, kakor je zbral Anton Vodnik »Slovensko religiozno liriko«, je izdal v založbi Bloud & Gay, Pariz, Charles Grolleau antologijo moderno francoske pesmi, posvečene v čast presv Zakramenta Štiriintrideset najodličnejših sodobnih francoskih pesnikov je zastopanih s slavospevi Hostiji, med njimi najdemo zvočna amena Paula Claudela, Francissa Janimesa, Sergea Barraidta, Guya Cha-stela, Maxa Jacoba, Loysa Labequea, Louisa Le Cardonnega, Louisa Lafebvrea in mnogih drugih. Zbirka, ki ji je napisal urednik Charles Grolleau zanimiv in krasen uvod, je ne le v verskem, ampak v prvem redu v pesniškem oziru dragocen dokument in prelepo čtivo.
*
Ruch slowiariski. Aprilska številka prinaša med drugim članek VL Dvornikoviča: Srbski zgodovinski misticizem, krščansko junaštvo in kult kosovske tragedije in J. Tasiča, prof. ljubljanske univerze: Pogled na jx>litično življenje kraljevine SHS. Časopis je razposlal vsem sotrudnikom vprašalno polo s prošnjo, da povedo svoje mnenje o sredstvih in zaprekah na poti do slovanske edinosti, o nadomestitvi latinice s cirilico, medsebojnih sporih. Prosi tudi za izjave, ali obstoji sploh slovanstvo kakor celota (v antropološkem in jezikovnem pogledu) in ali je mogoče govoriti o posebni slovanski kulturi (kot svetovnem nazoru in posebni, od romanske ter germanske odlični duševnosti). Uredništvo je pripravljeno objaviti tudi negativne odgovore, v kolikor jih ne bo narekovalo trenutno so. vraštvo ali nestrpnost.
Wester-Žmitek: Razgled s ljubljanskega grada
je zelo lična knjižica, koje glavni del tvori velika podolgasta karta, v katero je slikar Žmitek čisto plastično narisal vso veliko panoramo, ki se vidi z ljubljanskega gradu. Besedilo je zelo obsežno in nudi h karti vse turistične, zemljepisne in kulturne zanimivosti dotičnega kraja, oziroma pokrajine. Knjižica, ki jo je izdala mestna občina, bi morala biti v rokah vsakega Ljubljančana in vsakega, ki v Ljubljano pride. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni in stane 10 Din.
Spori
SPORED ORLOVSKIH TEKEM NA STADIONU
19.	maja:
ob pol 7 zjutraj: Sv. maša v frančiškanski
ob'8 dopoldne: Tekme članov za prehodni prapor SOZ — Tekme nižjega in srednjega oddelka — Tekme članic v nižjem in višjem oddelku;
ob 3 popoldne: Izbirna tekma za mednarodno vrsto v Pragi: Tekma posameznikov v orodni telovadbi za prveustvo SOZ.
20.	maja:
ob pol 7 zjutraj: Sv. maša v Irančiškanski cerkvi;
ob 8-dopoldne: Tekma članov v višjem oddelku ;
ob 9 dopoldne: Tekma članov v peteroboju in posameznih panogah lahke atletike;
ob 3 popoldne: Razglasitev izida tekem ter razdelitev priznanj v dvorani Rokodelskega doma.
Vstopnina k tekmam 5 Din. Za člane, vojake in dijake 2 Din.
SLUŽBENE OBJAVE LNP.
(Iz sej kuz. odbora dne 3. in 10. maja.)
Kazenski odbor je kaznoval po § 45 k. p. funkcijonurja Atletik SK (Celje) gg. Jos. Koni-gd in Krella Ivana, ker sta 24. marca pri prvenstveni tekmi Celje—Atletik SK pozvala moštvo svojega kluba k odstopu, in sicer g. Koniga z izključitvijo iz Atletik SK odnosno iz vseh klubov JNS za dobo treh mesecev, ter g. Krella z izključitvijo za dobo šest mesccev z ozirom na obremenilno okolnost, da je napravil prestopek v službi reditelja. Atletik SK se poziva pod pretnjo posledic po § 53 k. p„ da javi do dne 30. maja podsavezu izvršitev tega sklepa. — Igrnlcc šaleker (Atletik SK) je oproščen krivde po § 28 k. p. povodom iste tekme. — Po S 18 k. p. je kaznovan igralec Prešeren Franc (SK Svoboda) s šestmesečno zabrnno igranja od 26. aprila do 25. oktobra zaradi prestopka povodom prvenstvene tekme Ilirija—Hermes dne 21. aprilu. Igralec Dramičanin Miodrag (SK Ilirija) je oproščen krivde po § 25 k. p. povodom iste tekme. — Z ozirom na dopis SK Železničar z dne 7. maja je ustavljeno postopanje proti igralcu Ileler Ivan (SK Rapid) in Podja-veršek Peter (SK Železničar). Dvigne se s tem tudi začasna zabrana igranja, izrečena igralcu Helerjti glasom objave posl. odbora z 28. aprila. — Odbor za kaznovanje sodnikov pri LNP jc kaznoval sav. sodnika .) Mohorku z ukorom po § 14 k. p. ZNS zaradi zakasnele predložitve poročila o prvenstveni tekmi Maribor—Celje dne 28. aprila; v ponovnem slučaju sledi zabrana sojenja. — Tajnik II.
Celjski Atletiki v Ljubljani. Na binkoštno nedeljo in ponedeljek croshijejo v Ljubljani celjski Atletiki proti ŽSK llcrmesu. Moštvo nastopi proti ŽSK tlermesu v trenutni najjačji postavi. Hermes pa nasiopi z nekoliko spremenjeno postavo. Tekma prične v nedeljo ob 17, predtekma ob pol 16; v ponedeljek ob 16, predtekma ob pol 15 na igrišču SK Primorja na Dunajski cesti. V slučuju slabega vremena odpadeta obe predtekmi.
Binkoštna razstava psov bo nudila interesentom priliko nabaviti si čistokrvne pse. ker je stavilo precej razstavljalcev svoje pse na prodaj. Nakup psov na razstavi nudi kupcem največjo garanci jo, saj kupijo pse pot« m. ko so bil' ocenjeni po mednarodnih sodnikih.
Izlet avstrijskih m (oclklistov. Zn blokovne praznike priredi \vstri jski-Tourinit-Kluh sekcija Bel.jnk, izlet v Ljubljano. Izletniki prekoračijo državno mejo na Podkorenu med 8 in
10 in pridejo okrog 13 v Ljubljano. Ob 16 pred Unionom start za izlet v Logatec. Ob 21 pri Štruklju pozdravni večer. V ponedeljek ob 9 pred štrukljem start za Bohinjsko jezero. Zvečer povratek čez Podkoren v Beljak. Člani mo-tokluba »Ljubljana« in ostali motociklisti se vabijo, da se udeleže sprejema na Podkorenu, izletov v Logatec in Bohinj ter jjozdravnega večera pri štruklju.
ŠPORTNI DOGODKI
Z raketom v roki potuje kakor raketa hitro Cochet po svetu okoli; vidimo ga na Dunaju, v Kolnu, v Berlinu in Pragi itd. Zmaga povsod. Najučinkovitejša je bila njegova zmaga nad Janom Koželunom, Karlovim bratom. Brez moči je moral Kurel gledati, kako je dajal Cochet Janu lekcijo v tenisu. To pač nič ne pomeni, da je dvojica Kožeiuh—Macenauer premagala dvojico Cochet—George; Francoza sta bila preutrujena. V borbi za Davisov pokal so Ogri premagali Norvežane 4 : 1, Čehi Belgijce 4 : 1, Angleži Poljake 5 : 0, Nemci Špance 4 : 1, Ogri Monegaze (Monaco) 3 : 2. Pred odhodom v Evropo je Hunter še enkrat premagal Tjldena; nato sta se složno ukrcala. Helena je pa že v E1* ropi, jc tudi že zmagala in je bila tudi že angleški kraljici predstavljena.
Angležem, športnim učiteljem Evrope, se v zadnjem času v mednarodnem športnem tek. movanju nič kaj dobro nc godi. Njih nogometno reprezentanco so v Barceloni, pač f>o zelo hudem boju, premagali Španci 4 : 3, Iluddersfield
t"e bil pa ua Dunaju premagan od Admire 3:0. )eloma so Angleži poraze popravili z zmago proti Belgiji v Bruslju 5:1, in Sheffield je v Ba-selu zmagal 2:1. Itd. Par drugih rezultatov: Gradjanski—sofijska Slavija 2:1, Croatia—celovški Rapid 4:2, Ramplu Juniors—amsterdamski. Ajax 2 : 1, dunajska Hertha—graški Sturm 3 : 3, Hajduk—BAC 6 : 2, Admira—Hungaria f : 0 in 3 : 0, Leipzig—Pariš 5 : 3, 01impique iz Marseilla—Montpellier 4 : 3. Admira ima 23 točk, Rapid in FAC po 22. Evropskemu pokalu je pristopila Francija kot šesti partner. V borbi z:i Srednjeevropski pokal se bori prvak Avstrije 23. junija na Dunaju proti Milanu ali Genovi; Torino in Bologna odideta namreč v Južno Ameriko. — 2000 klubov bo nabiralo pod pokroviteljstvom angleškega prestolonaslednika častno darilo za 72 letnega Walla, ki deluje že 52 let v angleškem nogometnem športu.
V nadaljevanju poročila o angleških ne-1 uspehih omenimo, da so_ Angleži omejili ude-| ležbo inozemskih bokserjev pri borbah v Angliji na prav nizko število. To zato, ker so bili I v zadnjih časih angleški bokserji skoraj redno ! premagnni od kontinentalnih. Pač žalostno zna-! menje, če se moram na tak način zapreti proti vnanjemu svetu. — Italoamerikanec Canzoneri (peresnik) jc premagal v Chicago Routisa po točkah, »mušnika« Kid Francis in Pladner sta se v 12 rundnem boju borila neodločeno, Ar-gentinee Campolo (težka teža) je premagal Roberta Robertijn v 5. rundi z k. o. — 150000 dolarjev bo dobil Sehineling in prav toliko Pao-lino, ko se bosta v juniju udurilu v Ameriki.
Egipčan Nosseir je v poltežni teži atletov; obojeročno je potegnil 116 kg, nov sv. rekord.
Veliko je zanimanja za plavanje čez Kanal; letos bodo plavali zlasti iz Anglije v Francijo (običajno plavajo v obratni smeri), ker jc razpisan ja to zlat poknl. Med plavači beremo Vierkotterjevo ime.
500 ni ob letečem startu je prevozil s kolesom Linnri v 31 sek., doslej Švicar Fgg 32.« s.
Turistka
Kranjskogorska podružnica SPi' naznanja d't je »K oča na Gozdu« stalno odprta in oskrbovana
Dopisi
Trbovlje
Papež in Vatikan. Ta film se predvaja v nedeljo ob 4 in v ponedeljek ob 5 v Društvenem domu obenem s predavanjem.
Autobusni promet. Radi spremembe voznega reda ua železnici odhajajo vsi avtobusi proti postaji tO minut poprej. Na to se občinstvo opozarja.
Prikrojevalni tečaj. Sestanek za damski pri-krojevalni tečaj se vrši v torek, dne 21. t. m. ob 7 zvečer v šoli na Vodah. Podučeval bo državni strokovni učitelj g. Knafel.
Kogaška Slatina
Zagrebški mctociklistični klub je danes, v soboto, s 70 vozniki startal v Rogaški Slatini. Vozijo se nasproti nemškim inotociklistoni, ki so namenjeni na izlet po naši kraljevini.
Jeseniee
Težke opekline je dobil petletni sinček Šuligoj na Javorniku. Fantek je sedel poleg štedilnika, ko je mati kuhala kavo. Po nesreči pa se ji je posoda prevrnila in vrela kava se je ubogemu d^čku polila v naročje. Odnesli so ga v tovarniško bolnico na Javorniku, kjer so mu obvezali velike rane.
Jeseniška Marijina družba vprizori danes na binkoštno nedeljo ob 4 popoldne v društvenem domu Marijansko akademijo. Na sporedu so deklamacije, ženski zbor iz »Assumptio«, poklonitev Piju XI. zla-tomašniku in igrokaz: Moda pred nebeškimi vrati. Prireditev obeta obilo užitka.
Dela za novi kat. del. prosvetni dom so v polnem teku. Gradbeno podjetje Probuda je pripeljalo seboj okoli 40 Bosancev in drugih delavcev težakov, ki zelo pridno delajo in so v teku desetih dni izkopali ogromne množine materijala. V kratkem se prične s polaganjem temeljev.
Brežice ob Savi
Cepljenje otrok. Zaščitno cepljenje otrok zoper koze se bo vršilo v torek, dne 21." maja ob 2 joo-poldne v osnovni šoli.
Prememba posesti. Oblastni odbor je kupil od dr. Gerloviča lično enodružinsko vilo z zemljiščem tik oblastne bolnice. V tej hiši bodo sedaj nastanjene sestre usmiljenke, ki so doslej imele le nezadostne prostore v bolnici.
Omejitev sprejema bolnikov. Od aprila že trajajo dela nove napeljave ccntralne kurjave in druga s tem zvezana popravila. Vsled tega ie sprejemanje bolnikov omejeno le na nujne in težke slučaje. Redno sprejemanje bolnikov bo pravočasno razglašeno.
Tržič
. Izlet. Prosv. društvo sv. Jožefa priredi v nedeljo na praznik sv. Trojice običajen vsakoletni izlet na Brezje. Zbirališče je ob pol 8 zjutraj pod Brezja-ini, odkoder odidemo skupno z godbo na čelu do rerkve, kjer. bo ob 8 sv. maša s pridigo za Tržičane. Po pobožnosti v cerkvi se oddahnemo zunaj na prostem; da nam ne bo dolgčas, bo skrbela godba in društveni pevski zbor. V slučaju siabega vremena se izlet odloži na ]X)znejši čas.
Smrt ima letos bogato žetev v naši fa»i. Številka 37, ki jo izkazuje mrliška knjiga od novega leta dalje, nam o tem dovolj glasno govori in mnogi med nami morajo kar na hitro skleniti zemeljske .račune. Tako smo v petek pokopali občespoštovano gospo Antonijo Mally, ki je umrla v bolnici na . .operaciji. Preostalim, ki bodo skrbno mamo težko ..•pognali* nase iskreno sožalje.
Novo mesto
Ustanovni občni zbor okrajne blagajne se vrši v torek, dne 22. maja ob 10 dopoldne v Rokodelskem domu.
Porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Novem mestu se začne v ponedeljek, dne 3. junija.
Pevsko društvo »Gorjanci« pripravlja cerkveni koncert, ki se bo vršil tekom meseca junija v cerkvi oo. frančiškanov.
Orlovski odsek gre v nedeljo tekmovat v Ljubljano za prehodni prapor S. O. Z. in za tekme v Pragi.
Prvo sv. obhajilo. Deklice drugega razreda osnovne šole so imele v četrtek 16. t. m. prvo sveto obhajilo, za katero jih je pripravil g. vikar Kek Branko.
Cerkveni vestnih
Rakovnik. Slovesnost Marije Poni. kr. se bo obhajala prihodnjo nedeljo 20. maja po sledečem sporedu: V soboto 23. maja zvečer ob 6 kratka jirireditev pri lurški votlini; ob pol 8 govor, nato 1 urška procesija, pete litanije iu blagoslov z Najsvetejšim. Razsvetljava. — V nedeljo 26. maja začno sv. maše ob 4. Ob 5 sv. maša pred Najsvetejšim za sotrudništvo, nato govor; ob pol 10 govor in pontifikalna sv. maša. Govori in pontificira prevzv. g. dr. Srebrnič, škof na Krku. Po sv. maši shod sotrudništva — Popoldne ob pol 4 govor, nato slovesna procesija s kipom Marije " Poni. kristjanov. Vabljeni v obilnem številu!
Orel
Orlovska družina na Vrhniki ima v nedeljo 26. maja ob pol 1 popoldne svoj letni telovadili nastop v farovški dolini. Vabimo vse okoličane, da prihite ta dan na Vrhniko. Železniške zveze so ugodne. — Odbor.
Prireditve in društvene vesti
Drugi letošnji koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice, ki se vrši v sredo 29. t. m. obeta biti po svojem sporedu eden najzanimivejših koncertov letošnje sezije. Glavna dela, ki se bodo izvajala so: Adagietto iz Mahlerjeve 5. simfonije, Poulencova zamorska rapsodija in velika zoološka fantazija »Le Carnavat des Animaux skladatelja Saint-Saensa. Občinstvo opozarjamo, da si za ta koncert, ki se bo vršil v Filharmonični dvorani, pravočasno preskrbi vstopnice, ki bodo od srede 22. t. m. dalje v predprodaji v Matični knjigarni.
Gasilno društvo Stoike vabi na vrtno veselico dne 2. junija na vrtu g. Smerke v Stožieah.
»Ljubljana«. »Ljubljana« ima v torek 21. t. m. skupilo pevsko vajo ob 8 Strogo obvezno. — Pevo-vodja.
Kraje, ni odbor Rdečega krila za mesto Ljubljana naznanja, da so bo vršil nabiralni dan zn Rdeči križ, ki je bil pomotoma naznanjen za 6. junija, definitivno v nedeljo dne 2. junija. Prosimo vsa društva, da se ozirajo na la datum.
V Grohlje pri Domžalah pohiti binkoštni ponedeljek popoldne ob 2 Stolna prosveta v Ljubljani. Zbirališče pred glavnim kolodvorom.
Poizvedovanja
Izgubljen pes. Pes foxterjer, bel s črno glavo in črno liso na desni sirani, sliši na ime »Bučko« s" je izgubtt. Kdor bi vedel, kje se nahaja, je na-prošen, da javi proti nagradi v Gledališki ulici 10 pri Gombaču.
PreSernooa ulica 4
poleg frančiškanske cerkve
H. Suttner. Mnblfana 2
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine Lastna protokolirana tovarua ur v Švici
Birmanska darila
Birmanske ure za dečke od D 49'60 naprej » zapestne ure od D 98'— » Srebrne vratne verižice (Colliers) od 20 D naprej Zlate »	»	> > 85 » »
Dobro znana gostilna pri »Tratniku"
naznanja ceujenomu občinstvu, da je
otvorila svojo podružnico m Kette-Murnovi iprej Karlinovii c. 26
(bivša gostilua Pavšek)
Ljubljana
Pristna in prvovrstna dalmatinska vina.
Vedno gorka in mrzla jedila. Večkrat tedensko sveže morske ribe. Kdor želi dobro kapljieu, oai pride
PRFMtfl H19PITF kol°' šivaIni str°j ali gramofon,
T	nllr 111* oglejte si ogromno zalogo KOLES:
DURH3PP in dr. nafbol Sik suefaunlh znamk. SlUHLIlIH STROJEV: znamk DČIftKOPP in (IHHERUH. GRHKIOFOnOU: znamke COlUm-BIH, ter ploiC zadnjih Siagerjen pri tvrdki
Jstinlk" JOSIP BHIIJfll, LfiiMfatf a
PkfSiEHOUH ULICH 19 - LJIIBiJHffSiti DtSOft
žli ceire! Prodala tudi na cbrohs!
Zopet prihajajo one
uaše stare bolečine, kadar se vreme spremeni. Za ude, za glavo, za zobe, roke. noge, ta celo telo, pri reutnatiSnih trganjih ter drugače je Fe I ler je v Elsafluid ono že 32 let preizkušeno zaščitno sredstvo, pravi blagodar v hiši. Uporabi a se na umaj iu znotraj. Dobiva se povsod. Poiskusna steklenica (i Din, dvojna 9 Din. Ako ga nimajo, naročite po pošti vsaj za 62 Din naravnost pri lekarnarju ftjCH V. relier. stubica Donja, Klsatrg. '34, Hrvatska. A za želodec: Elsa-krogljice 6 škatljic 12 Din.
Neka; novega in tudi
Najboljše in najceneje kupite šivalni stroj, speci-jalna kolesa od 1500 Din naprej. Ne zamudile prilike, oglejte si zalogo v
na obroke
trgovini AVO. PEČNIK, Stožice št 47, p. jezica pri Ljubljani.
Proda se iz proste
roke
hiša z vrtičkom ob hiši in vrtom za hiSo ter pralnico in drvarnico. Hiša leži ob državni cesti, v bližini Ljubljane, oddaljena tri minute od železniške postaje, je v najboljšem stanju in ima 4 stanovanja s priti-klinami, električno razsvetljavo in vodovod ter je pripravna za vsako obrt, posebno za gostilno ali mesarijo. — Ustna in pismena pojasnila daje in se zvedo pogoji in cena v pisarni dr. M. Pirca, odvetnika v Ljubljani, Cigaletova ulica štev. 1.
Zahvala in naznanilo
Prav iskreno se zahvaljujem vsem svojim cenjenim gostom za na-, t Iclonjenost, katero so mi izkazali v moji gostilni Sv. Jakoba trg ;3, odkoder sem se preselila na Sv. Petra cesto štev. 3
Restavracija „ Soe
V novih prostorih se bom potrudila, da bom kar najbolje zadovoljila svoje goste, katere prav vljudno prosim, da mi ostanejo naklonjeni tudi v bodoče. Točila bom prvovrstna vina ter imela na razpolago vsako uro topla in mrzla jedila ter vsak petek domače in morske ribe. Sprejemam abonente na hrano, dnevno 10, 15, 20 Din. Za obilen obisk se priporoča
Ivanka Vidmar
ti
Kdor ljubi svojo živino
in jo hoče obvarovati nadležnih muh in obadov, mora uporabljati samo specijalno sredstvo proti obadom
E JL \€€
ki se je obneslo tekom 30 let z najboljšim uspehom. Dobiva se povsod
DR. A. KANSKY kemična tovarna Ljubljana, GledaliSka ul. S.
Vsem, ki Imajo boleče noge! Zdravljenje
je mogoče!
WZ3M
Z Wizard vložki, po sistemu svetovno znanega profesorja dr. Block-a iz Nev/ Yorka, bo brezplačno posvetovanje in pregledovanje Vaših nog po inozemskem strokovnjaku ortopedistu dne 22., 23. in 24. maja. Nikdo naj ne zamudi te plilike!
VVizard vložki so zelo prožni, ker so brez kovine in se dajo po potrebi regulirati.
VVizard vložki so neobhodno potrebni za ploščate noge in tudi za trde obtišance.
Tudi Wizard nogavice, brez gume, za krčne žile, posebnost, si bo vsakdo lahko ogledal.
Samoprodaja v trgovini s čevlji
Frania Snoj
Ljubljana — Prešernova ulica 30
Zahvala
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom izgube našega dragega soproga, očeta, brata, strica, gospoda
Joie Mrak-a
posestnika, mnogoletnega Zupana etc.
se tem potom vsem prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo čč. duhovščini in gg. pevcem za turobne žalostin-ke, dalje vsakemu posebej, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, vsem darovajcem prekrasnega cvetja — in vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami. Bog plačajl
Podgorje pri Kamniku, dne 18. maja 1929.
Žalujoči ostali.
I^reselitveno naznanilo.
Staroznana trgovina z rokavicami in stezniki
H. ULRiCH-ova NASLEDNICA, M.SIEBER
V MARIBORU
p. u občinstvu, posebno svojim cenjenim odjemalcem vljudno naznanja, da se preseli dne 20. maja od dosedanjega lokala v Gospodski ulici 9 ua
Glavni trg v rotovško poslopje tik glavne trafike
Cenjeni odjemalci so naprošeni, da ohranijo podjetju tudi na novem mestu dosedanjo naklonjenost.
Opozarjamo no JHoli oglasnik*
v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki

Potrtim srcem javljamo tužno vest, da je naš predobri oče, stari oče, tast in stric, gospod
]9NEZ ŠLIE9R
posestnik, gostilničar in lesni trgovec v Kovorju
danes 17. maja t. 1. ob pol 4 popoldne, previden s sv. zakramenti, izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb predragega bo v ponedeljek "20. maja 1929 ob 10 dopoldne iz hiše žalosti, Kovor št. 11, na pokopališče sv. Janeza Krstnika.
Kovor, dne 17. maja 1929,
Doroteja Šlibar roj. Ribnikar, žena. Marija Košir, Jožefa Klemenčič, Doroteja, Janez in Jožef, hčere in sinova. Vinko Košir in Franc Klemenčič, zeta. Mimi, Cenko, Branko Košir, Dragica in Branko Klemenčič, vnuki in vnukinje.
Učenka
16 letna, bi se rada izučila trgovine. Zna nekoliko kuhati, ljubi otroke. Najraje na deželo. — Ponudbe na podružnico »Slovenca,< Celje pod »Zagrad«.
Mesto prodajalke
ali blagajničarke išče za takoj gospodična, izuče-na v trgovini. Gre tudi v kako drugo primerno službo — vešča šivanja in drugih domačih del. Ponudbe pod »Pridna in poštena« na upravo.
Prodajalka
mešane ali manufakturnc stroke, prvovrstna moč, dobra izpričevala, želi premeniti sedanje mesto. Naslov v upravi pod 5339.
Absolvent
Rudarske šole v Leobnu, 32 let star, slov. in nemškega jezika zmožen, z dobrimi referencami, želi tehniško ali zaupno službo eventuelno tudi pri lesni industriji. Vstop po dogovoru. Naslov: Franc Košar, Lebing, Post An-ger — Osterreich.
Uradnica
z večletno pisarniš. prakso želi premeniti mesto. Zmožna je vseh pisarniških del, ter slovenskega, r.emškega in italijanskega jezika. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Stalno mesto«.
Pletilja
dozdaj izvežbana plesti nogavice, išče službo. — Naslov v upravi pod 5415.
Izvežbana pletilja
išče dela za na dom. Naslov v upravi pod 5279.
Mizarski pomočnik
mlad, priden in pošten, bi rad pri kakem dobrem mojstru stopil v službo kot pomočnik. — Naslov se izve v upravi »Slovenca'^ pod št. 5453.
Gozdni logar
oženjen, 27 let star, 6 mesecev gozd. šole in 9 let prakse, išče takojšnje namestitve. Ponudbe na upravo pod štev. 5455.
Elektrotehnik
vešč vseh v stroko spa-dajočih del, išče službe. - Pisma pod šifro »Mlad elektrotehnik« upravi.
Mesto potnika
pri kaki ugledni tvrdki želi mlad trgovec. Vložil bi event. potrebno kavcijo. Naslov pove uprava Slov. pod »Agilen 5114«.
Išče se sobarica
pošteno in pobožno dekle nad 22 let. Prednost imajo take z gospodinjsko šolo. Plača 350 Din. Naslov: Vera Kasumovič, Koprivnica.
Trgov, pomočnika
agilnega, spretnega prodajalca, zmožnega slovenščine in nemščine — sprejme galanterijska trgovina. Natančne ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« pod »Galanterija« št. 5083.
Kuharica
se išče za dobro krščansko hišo v Ljubljani. Ozira se na daljša spričevala in poštena dekleta, najraje z dežele. Plača po zmožnosti med 400—600 Din. Ponudbe na upravo pod »Stalna služba«.
Pekovski pomočnik
se sprejme. Biti mora trezen in zanesljiv. Osebno se je predstaviti pri E. Drčar, parna pekarna, Šmartno pri Litiji.
Vajenca
z dežele sprejmem za pekovsko obrt. Mora biti 16 let star, priden in pošten. Hrana, stanovanje in perilo v hiši. Drugo po dogovoru. — Anton Grahek, pekar., Črnomelj.
Pozor! Potniki!
Zastopniki! Penzijonisti!
Izredno visoko provizijo in mesečno fiksno plačo nudimo za prodajo naših artiklov (slike na platnu itd.) privatnim strankam. Majhna kavcija. Ponudbe poslati na naslov Special-import, Ljubljana, poštni predal 174.
Pekovskega vajenca
sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod št. 5402.
Trgovskega učenca
sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. — Anton Markun, trgovina z usnjem, Kolodvorska ul. 41.
Pet A. Ž. panjev
obljudenih, prodam. Jos. Babnik, čebelar, Dravlje št. 44.
Stavbnega
tehnika
z večletno prakso ter prvovrstne
polirje
samostojne stavbovodje -š č e tvrdka »Slograd«, Ljubljana.
Prvovrstnega krajevnega
zastopnika
za Celje in okolico, išče po ugodnih pogojih Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju.
Prodajalka
pridna, poštena starejša moč, izurjena v mešani stroki, lepih manir in delavna, dobi takoj mesto v večji trgovini na deželi z vso oskrbo. Ponudbe pod šifro »Vestna prodajalka« na upravo »Slovenca« pod št. 5346,
Steklar, pomočnika
izurjenega, sprejme steklarna Ivan Kovačič v Mariboru,
Učenec
sin železničarja, ki ima 4 razrede mešč. šole in
f.rf narlgli.vnl šnlrV Želi " ----—> " ---- -----
nadaljnjega učenja v ma-nufakturni trgovini. Ponudbe pod »Pošten« št. 5452 na upravo »Slov.«
Trgov, pomočnika
agilnega, spretnega prodajalca, zmožnega slov. in nemščine, sprejme galanterijska trgovina. Natančne ponudbe s sliko na upravo »Slov.« pod »Galanterija« št. 5454.
Boljše dekle
vajeno samostojne kuhe in vseh hišnih poslov, staro 25—30 let, sprejme družina z enim otrokom. Ponudbe s sliko na naslov. Marija Vidic, Litija.
2 kroj. pomočnika
sprejmem. - Žvab, Lesce.
Posredovalnica Mrak
Ljubljana, Sv. Petra c. 8 rabi več natakaric, gostilniških kuharic in služ kinj.
Iščem vajenca
za pilarsko obrt. - Ivan Figar, pilarski mojster -Ljubljana, Vošnjakova 6.
Hlapec
pošten, trezen, krščanski mladenič, zmožen vsega kmetskega dela in živine, se sprejme. Naslov: Dobrunje 38, p. Hrušica pri Ljubljani,
Klepar, pomočnika
sprejme takoj Vinko Bur-gar, Ribnica. Dolenjsko.
Prodamo
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam >o povzetju najmanj 5 kg. zkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja,
Zagreb, I lica 82. ___
se proda na prometnem kraju, na stalni vodi, tik ceste, lep bukov gozd, dve njivi in vinograd. V mlinu je vse v najboljšem stanju. Proda se zaradi preselitve za ugodno ceno. Kupec lahko nastopi takoj. Studence pri Radečah, Zid. most.
Jermcnarska obrt
stara in dobro vpeljana, v Ljubljani, naprodaj Naslov v upravi pod št. 5125.
Dve novi opravi
(spalnici), lepi, masivni, 1 češnjevo in 1 javorjevo, izdelani v modernem slogu, po izredno nizki ceni proda Franja Kušar, trgovka, Dravlje pri Ljub.
Klavir
dobro ohranjen, se ugodno proda. Naslov v upravi lista pod št, 5409.
Star Singerjev
šivalni stroj se ugodno proda. Naslov v upravi pod št. 5280.
Krojaški Singer stroj
močan, se proda. Ogleda se ga lahko vsak dan. Ivanka Bostič, Sv. Jurij pod Kumom, p. Radeče.
Novo dvokolo
za dame se proda. Maribor, Državna cesta 24, pritličje
Drva
5—6 vagonov drv, mešanih, bukovih in brezovih, naprodaj. Kje, pove uprava »Slovenca« v Ljubljani in v Mariboru pod šifro J. R.
Dve boljši harmoniki
4- in 5 vrstni, še prav dobro ohranjeni, prodam. Štefan Arzenšek, 5. mestna hiša za Bežigradom, Ljubljana.
Naprodaj:
vozovi, vinta, truge, vozna plahta, komati, sedla, prsne opreme, zapravljiv-ček (brek). - Dolenjska cesta 72, Ljubljana.
Spalnice
iz hrastovega in mehkega lesa, in kuhinje — ugodno proda. Sodarska 2 (nad Florjansko cerkv.).
Klarinet 6,
ameriške c i t r e , knjige Liječnica u kuči, Vse dobro hranjeno, ceno prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5437.
Prodam spalnico jesenovo, politirano. Fr. Bergant, Dravlje št. 108.
Klavir
dobro ohranjen, ceno naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 5479.
Avto, poltovorni
v popolnoma dobrem stanju, ugodno naprodaj. -Mejač, Kamnik, Mesarska 76.


Sp-ormladl prlSiafa
in narav i se probujn k novemu življenju in obrmvljiiuju. Seda j je čas misliti tudi na zdravje, ker kakor sol: v bitkah tako ludi kri podnaša večjo akcijo cirkulacije,
|. - '____ i . I. I.~ . 1 ....... I ^ , 1 n < ..." I. : I. nnrlnrlin 1? «wt i tnirn	f fO hn nAiutl t 1 t O I n ml »m-
(i-
vilni eni Cisti in osvežuje ki-i in ounavija ves orgauizeui. .PlANINKA* zdravilni ("a.i se ne prodaja odprto, temveč samo v originalnih plombiranih paketih po a) Din, v. napisom proizvajalca:
Lekarna MR. L. BAHOVEC, LJUBLJANA. (Kongresni trg)
(Jen. depot za Egipt: Agence »Balkan", Atexandrie (Huo Tevvfick 12). Generalni depnt za Avstrijo : Heilicen Gcist Apotheke, Wien I, Operngassc IG. (Dobiva se vseli lekarnah)
Traverze
za'mostove — zakovane (genietet), se ugodno proda. Naslov pove uprava pod št. 5124.
Motorno kolo
»Indian skaut«, s čisto novo prikolico, v zelo dobrem stanju, se proda. Cena po dogovoru. Mrak Frančiška, Vič 21 pri Lj.
Proda se
v bližini Maribora dva vagona jabolčnika in 10 polovnjakov vina — vse lastni izdelek. - Naslov v upravi Slov. v Mariboru.
Čebele
štiri močne kranjiče prodam. — Poizve se pri Dovič, Tomačevo 43.
Glasovir
(Stutzlligel), se poceni proda. M a r e k , gostilna Maribor, Mlinska 15.
Seno
sladko, na mestu 160 Din, proda Iv. Drnovšek, Žlebe, Medvode.
Ugodno naprodaj
dobičkanosno posestvo z vsem živim in mrtvim inventarjem. Solnčna lega in oddaljeno 15 minut od trga Braslovče v Savinjski dolini. Natek Franc, Pondor p. Sv. Jurij ob Taboru.
Potniški »Renault«
poltovorni, manjši, drž, takse prost, ugod. proda
Lampret in drug d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta štev. 22.
Pletilni stroj 8-50
skoraj nov, prodam po dogovoru. - Angela Pire, Rašica 17, p. Št. Vid n. Lj.
Hobelni mizar, stroj
naprodaj pri avtogaraži Magister, Št. Vid.
Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 150Din. Najmanjši znesek 5Dir?.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjst zneseklODi«. Pristojbina za 5ifro2Din.Ysak oglas treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamole,če je prilože na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon štev.2328.
Posestva
Hišo z gostilno
dobro idočo, enonadstr., se z inventarjem za 225 tisoč Din proda. Naslov v upravi Slov. št. 5442,
Majhno posestvo
sadni vrt, travnik ali gozdno parcelo za naselitev na deželi, kupim. Ponudbe na upravo pod »Posestvo«.
Posestvo
z gostilno in velikim vrtom, se proda v Ljubljani. - Poizve se: Strma pot štev. 8.
Nova hiša
ob Dunajski cesti v Sto-žicah pri Ljubljani, ugodno naprodaj. Vselitev takoj mogoča. — Pojasnila daje F. Jerko, čmuče -Jezica.
Posestva — gostilne
trgovine, lokale, skladišča, stanovanja. Najcenejša, najsolidnejša po-rcdovalnica »Marstan«, Maribor, Koroška c. 10. Prijave ponudnikov brezplačno. Sprejema zaupnike.
Dobra % vijolina
poceni naprodaj. Zalo-karjeva ulica 10.
Dva pomočnika
enega s 3 leti pomočniške dobe. Plača po dogovoru. Enega v Kranju, drugega na Javorniku za raznašanje kruha — oba morata biti trezna in zanesljiva. - Poizve se pri g. Alojzij Noč, pekovski mojster na Javorniku in v Kranju.
Učenke
za krojno pletenje takoj sprejmem, tudi za krajši čas. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5469.
Prodam po ugodni ceni: partijo stoječega
bitaep lesa
za drva ali oglje. Približno bo 10.000 kub, m. Ant. Stergar - Kamnik.
Pohištvo
dobro ohranjeno, se proda, in sicer: kompletna salonska garnitura iz pli-ša, omara za knjige z brušenim steklom, kompletna jedilnica, stoli, prevlečeni z usnjem. Poizve se pri vratarju Gledališka ulica 3.
Čevljarski stroj
Cilinder (Singer), dobro ohranjen — zelo ugodno prodam. Slatnar, Podlim-barskega št. 42, Spodnja Šiška.
Odprt »Benz«
6 sedežni — ima ugodno naprodaj
Lampret in drug
d. z o. z., Ljubljana,
Dunajska cesta štev. 22.
Tovorni avto
3—4 ton., nemške znamke, prvovrsten, ugodno proda
Lampret in drug
d. z o. z., Ljubljana,
Dunajska cesta štev. 22.
Posnemalnik »Alfa«
popolnoma nov, 60 litrov na uro, se poceni proda. Vprašati: Poljanska c. 18.
Polnokrvni žrebec
a n g 1 e ž , ime »Faforit«, lisjak, na razpolago za oplojevanje kobil. Vprašati v 16. artiler. polku.
RAZGLAS
Prostovoljno gasilno dru štvo Kozarje-Podsmreka
odda za zgradbo gasilnega doma vsa zidarska in tesarska dela.
Interesenti imajo na vpogled načrt pri načelniku v Kožarjah št, 11.
Preklic!
Z dnem 18. maja 1929 izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, katere napravlja moj mož Ivan Grabnar, Nevlje št. 18, Kamnik, 18. maja 1929.
Marija Grabnar, žena Nevlje št. 18, p. Kamnik.
Enega ali dva otroka
vzamem na hrano od pol leta naprej. — Ponudbe pod . šifro »Dva otroka« št. 5438 na upravo Slov.
Drugi preklic.
Podpisani nisem plačnik za dolgove, ki bi jih naredila moja žena na mo račun. Predmete, katere bo kdo kupil od nje, bom izterjal sodnijsko nazaj. Janežič Jožef, sprevodnik drž, žel., Ljubljana
Kupim hišo
eno- ali dvodružinsko, z vrtom, na periferiji Ljubljane, Cena 100—300.000 Din. Ponudbe na upravo pod »Mirni dom«.
realitetna pisarna SV. PETRA CESTA 18
PRODA:
Parcelo pri prisilni delavnici, blizu 1000 m'J, po 40 Din. Vodovod in električna napeljava.
Parcelo proti Rožni dolini, 800 m2, po 35 Din. Vodovod in elektrika.
Parcelo, vogalno, pri art. vojašnici, lOOOrn2, po 40 Dn.
Dve parceli na Taboru, vsaka 600 m'-', po 95 Din.
Hišo, Sp. Šiška, blizu trga, vogalno, pripravno za vsako trgovino, mlekarno itd., klet, tri- in dvosobno stanovanje, drvarnice in pralnica, lep urejen vrt, 160.000 Din.
Hišo-vilo - Podrožnik, visokopritl., vrta 800 m2, podkletena, 4-sobno stanovanje, sadno drevje -130.000 Din.
Hišo pri kolodvoru Šiška, ob želez, tiru, eno-nadstropno, več stanovanj, vrta 800 m'-', pripravno za večjo obrt, trgovino s premogom itd.
Hišo, Rožna dolina, novo, eno-, dvo- in trisobno stanovanje, pralnica, vrt, 160.000 Din. Potrebno samo 70.000 Din gotovine.
Hišo, Stari Vodmat, izredno dobro zidano, tri-stanovanjsko, manjši vrt, 255.000 Din, ugod. plačilo.
Hišo, Glince, novo, dve dvosobni stanovanji, vrt, 135.000 Din, ugod. plačilo.
Hišo-vilo, novo, Bežigrad, dve štirisobni stanovanji, vrt, 280.000 Din.
Vilo, Šiška, 1 oral stav-bišča, 10 sob, garaže gospodarska poslopja, 450 tisoč dinarjev.
Vilo, Podrožnik, krasen zasajen vrt, 5 sob itd., 350.000 Din,
Hišo z delavnico, blizu Tabora, trisobno moderno stanovanje, kopalnica, 1 manzardna soba, klet, velik vrt, 165.C00 Din.
Gostiln, posestvo sredi trga Notranjske, dve eno-nadstropni hiši, gospod, poslopje, vrt in njive, tri gostiln, sobe, dve trisobni stanovanji, klet itd,, z vsem inventarjem, 200.000 dinarjev.
Hišo s trgovino in posestvom, 12 oralov, pri Medvodah, za 170.000 D Hiša pripravna za vino-toč ali letovišče, blizu žel. postaje in gozda. Sama hiša z lepim sadnim vrtom 130.000 Din.
Trgov, posestvo, Trebnje, ob žel, postaji. Hiša s trgovino, gospadar. poslopjem, klet za 6 vagonov, zemlje pa po želji od 10 do 100 oralov, vse pri hiši (njive, travniki, gozdovi). Cena 300.000 D. Več ali manj, plačilni po goji zelo ugodni. Naprodaj le vsled prezaposlenosti.
Kmečko posestvo - 13 oralov, Polhov gradeč Hiša podkletena, 3 sobe itd,, novo gospodar, poslopje. Arondirane njive gozdovi in travniki, deloma tudi stavbišča. Gozd star 30 let, mešan, dobro zaraščen. Vse posestvo v ravnini. 300.000 D Ugodni plačilni pogoji.
Razen teh hiše, vile stavbišča, gostilne in posestva širom Slovenije.
Proda se hiša
dve veliki sobi, dve kleti, drvarnica, sadni in zele-njadni vrt, okoli hiše trta, kjer zraste 120 1 vina. Pripravno za obrtnika ali malega trgovca. Oddaljena 2 km od pošte in auto proge Novo mesto—Brežice, ter 10 minut od sloveče božje poti, katero obiskuje vsako nedeljo mnogo romarjev. Cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod 5366,
Trgovina
z mešanim blagom se da v najem z odkupom blaga in inventarjem. Hiša na zelo prometnem kraju, poleg farne cerkve in blizu postaje. Potreben kapital za odkup blaga je 50.000 Din. - Naslov pove uprava »Slov.« pod šifro »Zelo ugodna prilika« štev. 5113.
Posestvo
v Sloveniji kupim. 10—50 oralov 7. večjo hišo, vilo ali gradom, gospodarski mi poslopji ter živim in mrtvim inventarjem. — M. Relič, Bled. — Vila Mirasun.
Gostilna
ležeča ob dežel, cesti, v neposredni bližini manjšega mesta na Dolenjskem. Osebna pravica ni potrebna. - Priporočljivo za vpokojenca ali manjšega obrtnika. Ponudbe se naj predložijo upravi »Slovenca« pod označbo »Gostilna v najem 5430«,
Pekarno
vzamem v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pekarna«.
Dobro idočo pekarno
pod ugodnimi pogoji išče v najem Alojzij Lipša, Golubovec, kraj Vara ž-dina.
Skladišče
oddam v najem. Kladez-na ulica 22.
Trgovski lokal
za mešano trgovino iščem za jesen. Najrajši v Savinjski ali Dravski dolini. Ponudbe pod »Promet najmanj 40,000 Din« št, 5311 na upravo Slov.
Dšeem lokal
majhen, pripraven za delavnico na prometnem mestu v Celju, za takoj ali pozneje. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju.
Lokal za mlekarno
na kakem prometnem kraju v Ljubljani, iščem proti dobri nagradi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Mlekarna«.
Skladišče
po mogočnosti tik industrijskega tira, v bližini glavnega ali gorenjskega kolodvora v Ljubljani, za stalno zalogo 3 do 5 va gonov mineralnih olj in bencina, za novo ustanov ljeno tvrdko, se išče za takoj. — Mala pisarna na prometnem mestu, s telefonom ali pa že obstoječa pisarna, katera bi želela sprejeti tvrdko z dvema pisalnima mizama — pride tudi v poštev, vendar mora dovoliti, da sc izstavi poleg tudi tvrd-kina firma. — Dobro vpeljani potniki za ljubljan. sko in mariborsko oblast se v teku 14 dni sprejmejo. — Prvo, drugo in tretjo ponudbo z navedbo pogojev in cene vpo-slati pod »Mineralno olje« na oglasni oddelek »Slovenca«, Ljubljana št. 5424
Pisarne in skladišče
štiri sobe, skladišče 100 m'-', oddam po ~ ceni. - Ponudbe »Slov.« pod »Ožji center Ljubljane«.
_ cca ugodni upravi
Hiša
s štirimi sobami, tremi kuhinjami, kletjo, drvar nico in vrtom, se odda v najem. Mrak Frančiška Vič 21.
Lesna industrija
rabi večjo množino jelkovih kolobarjev. Ponudbe na »Mangart«, Poštni predal 43, Ljubljana.
Kupim cilinder-blok
za voz Fiat tipa 18 BL, rabljen, v dobrem stanju. Ivan Ogrin, stavbenik, Ljubljana, Grubarjevo nabrežje št. 8.
Kupim
hrastove hlode, - J. Pogačnik, Ljubljana, Kralja Petra trg 8.
Hlode
hrastove, od 20 cm naprej, kupi vsako množino parna žaga. V. Scagnetti, Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom.
Seno
sladko, prvovrstno, travniško in gorsko v balah ima naprodaj Franc Maček, Dolenji Logatec 29. Cena po dogovoru.
Skobelniki
(hobelbanki), kolarsko in mizarsko orodje, stružnica za les in stroji za kolarsko obrt, se takoj kupijo. - Ivan Zanoškar, umetno kolarstvo, izdelovanje avtokaroserij — Gosposvetska cesta 16. Vhod v delavnico: Blei-\veisova cesta.
Pozor, čebelarji!
Nekaj A.-Ž. panjev zamenjam za prve čebelne roje. Tudi jih nekaj kupim. — Franc Florjančič, Dravlje, p. Št. Vid n. Lj.
Gepelj
v dobrem stanju, kupim. Lcsjak, Sv. Križ, Rogaška Slatina.
Stanovanja
Dvosobno stanovanje
s kabinetom v mansardi, od 1. junija na razpolago v novo zgrajeni vili za Bežigradom (na križišču Samotne in Pleteršniko-ve ulice). Pojasnila daje uprava »Slov.« št. 5046.
Stanovanje oddam
s 1. junijem v novi hiši tik žel. postaje Dev, Mar. Polje, obstoječe iz 1 sobe, kuhinje, kleti in drvarnice. Elektr. razsvetljava. Istotam se oddajo 3 kletni prostori, pripravni za obrtnika. Več pove Fra-njo Weiss, Rožna dolina, Cesta 3, štev. 6, ali pa Vevče št. 55.
Lepo sobo
oddam takoj gospodu ali gospodični. Spod. Šiška, Maurerjeva 29,
Mesečna soba
s prostim vhodom se takoj odda gospodu. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 5340.
Stanovanje
išče gospa eno ali dve sobi s kuhinjo v sredini mesta. Ponudbe na posredovalnico Mrak, Sv, Petra cesta 8.
Šoferska šola
prva oblastv. koncesijon., Camernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretičen pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega.
RESTAVRACIJA HOTELA.DELLI VUE'
ima od danes naprej poleg izborne pristne vinske kapljice tudi specijalno srbsko kuhinjo. — Danes in jutri pri ugodnem vremenu jagnje in prase na ražnju, kakor tudi ražnjiči, vešalice, čurbastije itd. na faru. Cenjenim gostom se bo postreglo tudi z izborno francosko in nemSko kuhinjo. Koncerti se vrše redno vsako nedeljo in praznik dopoldne, ter vsako sredo in soboto od 17. ure naprej.	Priporoča se
P. STLRK, hotelir In restavrafer.
II
Tipograf
oroči takoj boljše de-Je z dežele ali učiteljico s premoženjem, staro do 26 let, Štajerko in Koroško. Ponudbe na upravo Slov. pod: Poštena 5463.
Samostojen trgovec 28 leten, želi poročiti pridno in preprosto mladenko z gostilne z osebno pravico na deželi, 20 do 25 let, neoporečne preteklosti, ali šiviljo, katera bi hotela in mogla prevzeti in voditi manišo gostilno. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Štajersko« št. 5425. Tajnost strogo zajamčena.
Dosmrtno prosto
stanovanje
ene sobe, kuhinja skupno, v lepem kraju Gorenjske, 20 minut od žel. postaje, dobi starejši gospod ali gospa, ali zakonca brez otrok, ki bi posodil do 20.000 Din. -Na željo tudi oskrba v hiši. - Pravice se lahko zemljeknjižno zavarujejo. - Podrobnejši pogoji po dogovoru. - Ponudbe na upravo Slov. pod »Preskrbljen« št. 5439.
Družabnika
ata dobro vpeljano strojno mizarstvo s kapitalom 25—30,000 D, sprejmem. . Ponudbe upravi Slov. pod »Družabnik«.
12.000 Din posojila
iščem proti zastavi premičnin in plačam visoke obresti. - Ponudbe pod: »Pomoč v sili« na upravo »Slovenca«.
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreie ioto-graf Hugon Hibšer, Ljubljana, Sv Petra cesta 25.
zurira
takoj Matck & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štiukelj. Vezenje oblek.
Pozor, gostilničar]!
Pristne domače in ogrske SALAME, kakor tudi najboljši polemendol-ski SIR nudi po zelo solidni ceni I, BUZZOLINI, Ljubljana, Lingarjeva ul., za škofijo.
DRAŽBA LOVA
občine Dolenji Logatec
se bo vršila dne 22. maja 1929 ob 8 v uradu sre-ske^a poglavarja v Logatcu. Pogoji so tamkaj na vpogled med uradnimi urami.
OBČIN 3KI URAD DOL. LOGATEC.
Pljuča!
Pljučne bolezni ozdravi strokovnjak (strokovne knjige!) dr. Pečnik, zavod (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina.
Kr. deželno zdravilišče
TOPU/KO
Postaja na železniški progi Čaprag—Karlovec. Najbolj radioaktivne toplice v državi. Znamenite blatne kopeli. Zdravljenje z elektriko. Velika Zande-rova dvorana. Čisti zrak, krasna okolica, Indikacije: revmatične bolezni, protin, išias, neuralgija, ženske bolezni. Sijajni uspehi. Sezona od 1. V. do 30. IX. Državni uradniki, aktivni in upokojeni, imajo od 1. V. do 1. VI. in od 1. IX. do 30. IX, 50% popusta pri vseh pristojbinah, od 1. VI. do 31. VIII. pa samo aktivni uradniki. Radi velikega navala je potreba sobe takoj naročiti. Na vsa vprašanja odgovarja radevolje kopališka uprava.
I I
a
Alfonz Breznik
Ljubljana, Mestni trg 3 Vsakdo takoj igra najlepše slovenske in nemške komade in šlager.|e,ki sov največji izbiri na razpolago
Krasne tlakove
ograje, stopnice, cevi -nudi Cementarna Gostin-čar, Št. Jakob ob Savi.
Sejmarji!
Raznovrst. piškote, gladke in okrašene, dobite v medičariji B. Grah, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 11, dvorišče.
LežaSne stole
' r
po 140 Din, po povzetju 150 Din,
žimnlce
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in dr. tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma).
Kurja očesa
Varstvunji znamka V zalogi v lekarnah in ilroifprijah ali naravnost iz tovarne in f^nvne zu toge M. Ilrnja«, lekarnar. Slsak.
P$esiš(no moho
nn'b >l|»iii mlinov nudi naje« t eie velel rgovinn žita iu mlevskih izdelkov
a voi.it Mutmono
Itcsljcva cesta 24.
Klavirje
in pianine izposojuje in prodaja najceneje in na obroke Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva št. 5, v bližini Glasb, matice.
Krušna mahO
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. Zorman
Stari trg 32, Ljubljana.
Žimnice po 35 Din
predelujem. Vsa druga tapetniška dela po najnižjih cenah. Slavič Fr., tapetništvo, Emonska c. 10, Žabjak 14. - Pridem delati tudi na dom.
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah.
ČERNE, invelir. Ljubljana.
Woliova ulica št. 3.
Vse vrste moko
iz najbolj, banaške pšenice dobavlja po najnižjih cenah Fran JUVAN, valjčni mlin, Sred. Gameljne, p. Šent Vid nad Ljubljano Zahtevajte cenik. — Solidna postrežba.
Drva
m kurjavo
(odpadki od žage) v vsaki množini, se dobe pri:
IVAN ŠIŠKA,
parna žaga in tovarna parketov, Ljubljana, Metelkova ulica 4.
Izletnikom - turistom
ki posečajo Kamniške planine, se priporoča nanovo preurejena in dobro vpeljana restavracija »Pri Viktorju« na Kre-garjevem - Stranje 13 pri Kamniku, ki nudi ob vsakem času mrzla in topla jedila in dobro kapljico, prenočišča, v neposredni bližini avto-postaja. Za obilen obisk se priporoča Viktor Ma-lenšek, lastnik.
Blde^
najceneje pri tvrdki
fljesednift, Ljubljano,
šelenbargoua nlfca šteo. 6
Specialni zavod za
vglaševanje ter popravila
glasovirjev in harmonijev! Postrežba strokovnal Cene nizket
G. JURASEK
Ljubljana, Wolfova ul. 12
od 1. V. t 1. Ključavničarska ulica št.3
Automobilistil
Motociklisti!
Največja izbira rabljenih in dobro ohranjenih luksuznih 2-, 4- in 6 sedežnih ter tovornih avtomobilov, nadalje motociklov znanih znamk z in brez prikolic po najugodnejših cenah.
O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva U.
Zahtevajte ponudbe!
Priljubljeni motocikli
JKIFFOr
Prispela nova partija po znižani ceni - 2'/< lip -— 7250 Din. Majhna uporaba bencina.
O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11.
Vinotoč otvorjen!
Sok - Maribor, Meljski hrib.
Za birmo
Fotografski atelje novo otvorjen; najmodernejši aparati, najnovejše svetlobne naprave. — Foto Meyer, Maribor, Gosposka 39.
Mreže za postelje in ograje
v vsaki velikosti in množini. Za postelje po zahtevi tudi iz ognjeno pocinkane žice 0'9 dobite najcenejc pri tvornici žičnih pletenin. — Jože Bernard, Jesenice-Fužine.
Fotograf, potrebščine
in vsakovrstne aparate, tudi na obroke, kupi pri strokovnjaku. Fotografsko specijalno podjetje: Meyer, Maribor, Gosposka 39.
Avto - vožnje
z udobno limuzino po znižani ceni. - Naročila na Žirovnik, Ljubljana -
Tržaška cesta 41.
Vsa steklarska dela
izvršuje solidno in po zmernih cenah Franjo Zrnec, steklar v Ljubljani. Naročila se sprejemajo začasno Pred škofijo št. 10 (v brivnici).
Vsak - svoj - rešenik!
Kakršna prehrana — takšno zdravje — takšno celo živtjenje. Poučna navodila posameznikom, zlasti ustanoviteljem vege-taričnih gostiln, daje »Domačija«, Maribor, Koroška 10. (Priložili znamke.)
V Mariboru
je najugodnejši nabavni vir galanterije, drobnarij, pletenin, kravat, nogavic, otroč. čevljev in sandal, vrvi, motvoza, papirja itd. — na debelo in na drobno pri Drago Rosina, Vetrinjska ulica 26.
Prevzamem
zastopstvo za prodajo manufakture na obroke ali kakih drugih še ne preveč razširjenih predmetov in zastopstvo kake zavarovalne družbe. -Naslov pove uprava Slovenca pod št. 5115.
Urarska popravila
izvršuje najcenejc in naj-precizneje Franc Wolfing, urar, Gosposvetska c. 12.
Izjava
Ker so se tekom zadnjih dni razširile neke n«res-nične vesti zoper mane na Žabjaku in okolici, izjavljam, da bom proti vsakemu razširjevaleti istih sodnijsko postopal. -Ljubljana, 18. maja 1929 Franjo Vodovnik, Lončarska 2.
Krojašk. pomočnika
sprejmem takoj. .lakab Mavcc, Ig pri Ljubljani.
Trgovino
z drobnarijami, dobro ido-čo prodam radi odpoto-vanja v inozemstvo. Stanovanje 2 sob in kuhinja. Cena 20.000 Din. Ponudbe na agenturo Obad — Zagreb, Ilica 28.
Eivši orožnik
z dobrimi spričevali, želi primerne službe v kakem večjem podjetju. Cenjene ponudbe na upravo lista pod šifro »Poštenje«.
N. Sadlučki
Hirozof, psihografolog in fizionomist — sprejema vsak dan od 9—12fciin od 14—19. Celje, Hote) »Evropa , soba št. 14, I. n
Vaš došri prijatelj doma, v družbi ali na izletu
je dober gramofon. Seveda pride v poštev le dobra kakovost. Zato stopite takoj k znani solidni in najstarejši domači tvrdki RASBERGER. Ta ima na zalogi najboljše gramofone, med temi tudi svetovno znano znamko »His Master*s Voice«. Aparat te znamke, ki je stal poprej Din 2500"— dobite sedaj žo za Oin iOOO"-. — Pri Rasbergerju dobite tudi vse plošče, ki jih želite, umetniške, nabožne, narodne i. t. d. Pomnite, da ima Rasberger svojo specijalno trgovino samo na
Miklošičevi cesti 34
Gramofon
fl. Rasberger
Liubljjana
Centrala za sploš. gramofonijo

vešč vseh manipulacijskih del na večji žagi, tehnične izrabe lesa ter predvsem popravil vseh vrst žagarskih strojev, se sprejme, -Ponudbe s spričevali na:
lesna industrija, Šk. Loka.
Za stavbe
po znižanih cenah vsakovrsten suh, tesan in žagan les. Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa. Dostava tudi na stavbo.
FRAN ŠUŠTAR,
lesna industrija in trgovina, parna žaga, Ljubljana, Dolenjska cesta 12, Ljubljana.
f
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da jc naš iskreno-ljubljeni soprog ozir. oče, stari oče, tast in stric, gospod
Ivan Tsviar star.
zasebnik
v soboto 18. maja 1929 ob 5, po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 87. letu svoje dobe, boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v ponedeljek 20. maja 1929 ob 16 iz hiše žalosti, Kopališka ullica 11, na ,5 mestno pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana 21. maja 1929 ob pol 9 v župni cerkvi sv. Marije v Mariboru.
Maribor, Selce, Novi Sad, Perles, Tuzla, 18. maja 1920.
Ana Tavčar roj. Heinrikar, soproga. Janko, Franjo, Anton, Luka, Mihael, Josip, sinovi. S. M. Lina Tavčar, Agneza Frkovič roj. Tavčar, hčerki. Ivana, Josipina, Francika, Draga, sinahe. Dr. Nikola Frkovič, upravni sodnik, zet. Vsi vnuki, vnukinje in sorodniki.
Brez posebnega obvestila.	Mest. pogr, zav. Maribor.
»»i

aviokopiei ummm-mli
naznanja da je od druge cone naprej za vsako cono znižala cene za Din 1'—. Udobna vožnja z najmodernejšim komfortnim avtobus, svetovnoznarie znamke AUSTRO-FIAT. Izrabite priliko čez Binkoštne praznike, ker se Vam nudijo h Vevč krasni izleti na vse strani.
Priporoča se 0. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11
Keramšiie in emailirane ploižice
bele in barvaste (Majolika) za oblaganje štedilnikov, kopalnic, mesnic itd.
dobavlja in polaga
po najnižjih cenah
Keramična zadruga
Ljubljana :: Tesarska 3
Oglejte si zalogo! — Zahtevajte vzorce!
0. S. Levic
..............................................................
..........,.,..........»»....m.....................................
načelnik ministrstva financ v pokoju, dosedaj finančni ekspert v finančnem in prometnem ministrstvu, daje strokovne nasvete in pojasnila v vseh finančnih in žeezniških zadevah. — Naslov: BEOORAD — KRALJA PETRA 60. - TELEFON 31-85.
Peči sistema „Luc"
vseh velikosti izdeluje tvrdka Sreboinjak & Golob, Ljubljana, Puharjeva ulica št. 3. Prevzema tudi v (»pravila in prezidavo vsakovrstne gori navedene peči in jih izvršuje strokovnjaško in po najnižjih cenah brez konkurence.
Prostoioljna mm dražbo
V ponedeljek 20. maja ob 3 popoldne se bo vršila na licu mesta prostovoljna javna dražba posestva št. 33 v Št. Vidu nad Ljubljano. Prodalo se bo stavbišče pare. št. 71 — 295 m2, vrtna parcela šl. 70 = 2636 ma, vrtna parcela št. 69 — 548 m-. Krasna solnčna lega, prahu prosta, 1 minuto od farne cerkve, šole in auto-postaje.
Jugoslov. kasaški derby meeting
na Teznu pri Mariboru
na binkoštno nedeljo in ponedeljek, dne 19. in 20. maja 1929. Pričetek ob pol 15. uri. — Velike kasaške in galopske dirke. Totalizator in ob vsakem vremenu.
Zavod usmiljenih sester >Leopoldinum* v Eggenbergu pri Gradcu (Avstrija), sprejme na
počitniški oddih
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
deklice-inozemke, ki se žele naučiti nemščine. Zavod obsega osnovno i 11 meščansko solo. gojenkam se nudi izobrazba v šivanju, tujih jezikih, glasbi, strojepisju, stenografiji, kuhanju. Zdrava lega, velik vrl; cene zmerne. Prospekt sc dobi pri vodstvu zavoda. - >ll»5
Stavbne
tik postaje, skupno 12.524 m;. se prodajo na prostovoljni javni dražbi dne 2. junija t. 1. ob 3 popoldne na licu mesta v Lescah, parcelc tvorijo eu kompleks med železniškim tirom postaje Lesce in glavno cesto Lesce -Bled.
Poleina moda
za mladenke in dame
\
Sandfczle/e
so zelo gibčni čevlji s popolno usnjato podlogo, lahka, elegantna in prijetna noša. — Dobe se samo v lastnih
trgovinah
Ljubljana / Zagreb I Beograd
Skoplje Sarajevo Karlovac Sušak
D
in
Spodnještajerska ljudska posojilnice
y MgfjbOfU Reglstrovana zadruga z neomeleno zaveze
Sprejema vloge | Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle
Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri ter ne odteguje vlagateljem rentnega davka
Naznanilo
Naznanjam gg. stavbnim podjetnikom in drugim interesentom, da sem začel izdelovati betonske izdelke, kakor: stopnice, terase-tlak, balustrade, vrtne ograje itd. V zalogi imam vsakovrstne cementne cevi. Naročila izvršujem točno in solidno po konkurenčnih cenah. Za cenj. naročila se najtopleje priporočam.
IVAN SEDEJ,
Rožna dolina, cesta VIII. št. 12.
Zahvala.
Podpisana se zahvaljujem tem potom podpornemu društvu
„Ljudska samopomoč" v Mariboru
za znatno podporo, katera se mi je takoj izplačala po smrti mojega moža g. Fortunata Flis, najiskreneje in priporočam to prekoristno društvo vsakomur v takojšnji pristop. Pobrežje pri Mariboru, dne 13. maja 1929.
Marija Flis
Zahtevajte cenik!
Zahtevajte cenik!
Sezona za vkuhavanje se pričenja!
Splošno znane WECK-ove priprave služijo v ta namen najboljše.
Tovarniška zaloga Weck pri tt Fructus
Ljubljana, Krekov trg 10
Zahvala
Ker sem toliko okreval, da lahko vršim zopet svoje stanovske posle v pisarni in na sodišču, si štejem v dolžnost, da se zahvalim vsem, ki so mi stali na strani tekom mojega zdravljenja, predvsem g. primariju dr. Pavliču, ki mi je spretno vravnal spahnjeno in nevarno zlomljeno nogo v členkih in s svojimi kirurgičnimi nasveti pripomogel, da sem irimeroma hitro shodil, dalje konventu Usmiljenih iratov v Kandiji za skrbno nego ter vsem prijateljem in znancem, ki so me tekom moje bolezni neštetokrat obiskovali.
Novo mesto, dne 17. majnika 1929.
Dr. Česnik Ivo 1. r.
b!
Cefir za srajce!
ZNajnovejši vzorčil
A. c^* E. Sfotbenie
LJUBLJAJSA
Za poletno sezijo
Velika izbira Foulard svile, Crepe de Chine enobarvno in vzorčasto. Surova svila v vseh modnih barvah in vzor-časta. Ia Kristalini po Din 34 — in Din 44—. Voile de laine, etamine, pralno blago in krepe v vseh kakovostih. Svila za plašče. Velika izbira ostankov po najnižjih cenah.
F. Mlchellfsch
Modna trgovina K nevesti"

Maribor, Gosposka ulica 14
Karofejte ,Slovenca*!
Zadružna gospodarska banka d. d.
Brzojavni naslov.' Gospobanka
Telefon št. 2057, 2470 in 2979
LjubSiana, Miklošičeva cesta 10
Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000,000 —, vloge nad Din 360,000.000 —
Podružnice;
Bled, Celie, Djakovo, SCocevie, Kranj, Haribor, Novi Sad, Sombor, Split, Si
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obve2nic 7% drž. invnst. posojila ter 2'/a0/o vojne odškodnino iu vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod ugodnimi pogoji.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.