Inserati so sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. če so tiska dvakrat, 15 če so tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dieija na mestnem trgu h. štov. 9, II. nadstropje.
Vrcdništvoje na mestnem trgu h. št. 9, v II. nadstropji.
Političen list za slovenski narod
l*o pošti prejemali velja:
Za celo leto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt lota . . 4 „ — „ Za on mesec . . 1 „ 40 „
V	administraciji velja:
Za celo leto . . 13 gl. — kr Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 „
V	Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto.
Izhaja vsak dan, izvzemši delje in praznike, ob 1/4C pop^nftJ^T/t
§
Deželni zbor kranjski
je pričel svojo današnjo 8. sejo zopet ob 1Ji12. uri. Prej so se vršile obravnave zarad potrditve velikih posestnikov in premoinbe volilnega reda. Tudi poverilni odsek se je sošel h kratki seji, v kteri jo sklenil priporočati potrditev volitve velikih posestnikov ter za poročevalca izbral gosp. Kersnika.
Predsedoval je v začetku deželnega glavarja namestnik gosp. G ras seli i. Ko se je potrdil zapisnik zadnje seje ter razdelile došle peticije, poročal je gosp. Kersnik o volitvah v velikem posestvu tako-le:
»Slavni zbor! Ko je bilo odsokovo poročilo o potrditvi volitev velikih posestnikov že razdeleno, došlo je deželnemu zboru pismo g. grofa Lichtenberga, ki sicer no v formalnem pač pa meritoričnem oziru more opravičiti od posestnikov krlovske grajščine oddana glasova.
Tudi o glasu, ki ga je prva avstrijska hranilnica na Dunaji oddala za Poganico, je odsek pozneje zvedel okoliščine, ki mogo postavno pravico tega zavoda za glasovanje opravičiti, akoravno ne morejo odpraviti pomanjkljivosti te pooblastnice.
Te reči, gospoda moja, so nas pripravile, da smo volilni akt vnovič pretresali, in pooblaščen sem, Vam naznaniti, da je odsek preme-nil svoj prejšnji sklep ter sedaj soglasno priporoča potrditev vseh volitev velikega posestva.
Temu pristavljam še odkritosrčno željo, da zdaj, ko je krog političnih razprav primerno omejen, med seboj delimo zaslugo, da bodemo s premembami v posameznih strokah lastne uprave in z gospodarskimi naredbami pospeševali blagostanje našo deželo."
I) r. Zarnik oporeka poročevalcu, da bi bil dotični sklep storjen soglasno, ker je on tudi ud poverilnega odseka, pa nič ne ve o tem novem sklepu. Tudi zahteva, naj se prebere prvo poročilo o volitvah velikega posestva.
Za njim se oglasi baron A p f a 11 r e r n ter izraža svoje veselje zarad novega nasveta in v daljšem govoru opravičuje ravnanje volilne komisije. Omenja, da bi bili veliki posestniki morda primorani zapustiti zbornico, kar bi bilo pa gotovo v škodo deželi kranjski.
Dr. Vošnjak od g. predsednika zahteva, da naj se drži opravilnega reda ter poročilo veli natisniti in poslancem razdeliti, da ga vsaj 48 ur prej obravnavo dobe v roke.
Profesor Šuklje govori za potrditev volitve, češ, da so se pri nji pač godile nektere nepravilnosti, kakor se gode skoro povsod, a zavoljo tega volitev ni neveljavna; tudi pravi, da po tem vednom prepiru trpi kranjski narod (dr. Vošnjak in Zarnik vmes: „Mi poznamo le slovenski narodi"), toraj se mora temu konec storiti. — (Ob koncu govora done od nekodi ironični »Dobro, Šuklje!")
Predsednik gosp. Grasselli hoče zdaj dati na glasovanje to, ali se naj o tem predlogu obravnava danes, ali pa naj se prej da v tisk. — Dr. Zarnik se sklicuje na § 29. opravilnega reda, po kterem mora vsak predlog biti najmanj 24 ur prej v rokah poslancev. Potem se obrne proti prof. Šukljeju, in pravi, da je to sramota, kar je govoril. (Pohvala z galerij.) — Predsednik gosp. Grasselli ojstro pokara galerijo in tudi dr. Zarnika zavoljo Sukljeju rečene besede. — Gosp. Klun predlaga konec debate; oporekanje od dr. Zarnika in dr. Vošnjaka; Svetec opomni predsednika, naj se drži opravilnega reda; baron Apfaltrern podpira še poročevalčev predlog, češ, da se je že večkrat zgodilo, da se je namesto tiskanega poročila obravnavalo samo o ustnem, slednjič dobi besedo gosp. Kersnik kot poročevalec, ki ostane pri svojem predlogu.
Glasuje se potem ustmeno, ali so obravnava o tem predlogu ali ne, in predlog se sprejme s 24 glasovi proti 7; 6 poslancev se je vzdržalo glasovanja ali pa niso bili navzoči. Za predlog so glasovali: Apfaltrern, Blagaj, Bleiweis, Dežman, Deu, Grasselli, Gutmannsthal, Klun, Kersnik, Lukman, Mauer, Moše, Murnik, Pakiž, Papež, Pfeifer, Poklukar, Šnajd, Sraj, Žvegelj, Strbenec, Šuklje, Taufferer, Zois; zoper predlog: Mohar, Robič, Rudež, Vošnjak, Zarnik, Svetec, Dolenec; — nenavzoči: Braune, Detela, Lavrenčič, Samec, Thurn in knezoškof.
Na to vstane deželni predsednik baron Winkler in se v imenu vlade zahvali zbornici za to glasovanje.	(Konec prili.)
Politični pregled.
V L j u b 1 j a n i, 6. oktobra.
Avstrijske dežele.
Ir: deželnega zbora galiSkega. Deželni glavar nasvetuje naj se pošlje presvitlemu cesarju čestitka k Njega imendanu. Sprejme se z živim odobravanjem. Nasvet Marks-ov, da se preloži kupčijska zbornica iz Broda v Tar-nopol in nasvet Henzel-nov, da se privzamejo še nekteri paragrafi k občinskemu volilnemu redu, napotita se upravnemu odseku, a nasvet Merunovičev zastran vstanove kaznovalne naselbine pravoznanskemu odseku. Voli se potem davkovski odsek in zatem pride na vrsto pro-skušnja volitev. Poročevalec Pietruski nasvetuje v imenu deželnega odbora, da se potrdi volitev Oniskieviča za selski volitveni okraj Rohatin-Bursztin, od 184 veljavnih glasov jih je dobil 93, a rusinski kandidat P. Ogonovski jih je dobil 91. P. Siensinski dokazuje, da poročilo deželnega odbora ni natančno in da je bilo oddanih lo 177 veljavnih glasov. Od teh je dobil Oniskievič 87, a Ogonovski 90. Govornik nasvetuje, naj se volitev Oniskieviča zaveže, a v zbor pokliče Ogonovskija, kakti z večino izvoljen. Zavodski dokazuje iz volitvonili aktov, da je Oneskievič pravilno izvoljen tudi, ako se odštejejo nekteri glasovi. Autonievič se spušča v svojem govoru na politiško polje, deželni
glavar ga zavrača. Ko pa razžali jednega okrajlijJv^Stf * poglavarjev, ki je ud deželnemu zboru, predsednik pokara. Rusin P. Kovalski izjavi, da sedaj po besedah Antonievčovih hoče glasovati zoper njegovo prvo misel za volitev Oniskieviča. Govornik pravi, da hočejo rusinski kmetje v složnosti živeti s Poljaki. (Burna pohvala.) Leninski nasvetuje, naj se potrjenje odloži in se volitev še na dalje preiskuje. Poročevalec Pietruski dokazuje zopet pravilnost izvolitve, ki se potem potrdi z vsemi zoper 7 glasov. Prebere so še nadalje več nasvetov.
Avstrijski „1leichsverein" imel je 4. oktobra na Dunaji svojo sejo, kjer se jo jako izborno govorilo o p rep o trebili napravi zadruge krščanske stranke v A v s t r i j i in o prenaredbi javnih dražb. — Taka stranka naj bi osobito nad tem čula, da se v javnem življenji vse po krščanskih načelih godi; da se slabe razmere na gospodarskem polji zbolj-šajo, da se umazana židovska konkurenca spod-bije in zatare, da nektere osobe ne bodo na škodo davkoplačevalcev velikih pojedin naprav-Ijale, pri kterih so politika vganja, mesto da bi se dogovarjalo, kako bi se revežu lahko primerni kos kruha odrezal. — Prenaredba javnih dražb je pa zaradi tega potrebna, ker vsled današnjih njenih zakonov marsikdo na beraško palico pride, ki bi si drugače morebiti še pomagal, in vsled tega, ker misli, da 11 i nobene pravice več, državi in človeštvu nevaren postane. — V resnici lepe ideje, ako se bodo le vresničile.
Denarstveno ravnateljstvo v Zagrebu in vsi davkarski uradi so dobili nalog, naj davek previdno pobirajo, ljudi svare in poduče, a silo rabijo le tedaj, ako nočejo ljudje davka plačati, dasiravno so pripomočki za to. (Radi bi še slišali, da je vlada ukazala, naj se ljudem odpiše po krivici vpisan dolg, kar se tiče namreč goljufije javnih organov, ktero morajo kmetje plačati, morda se je to zgodilo?)
HrvaŠki poslanci zaslišavši odgovor Tiszin na njih trjatvo v konferenci v torek sklenili so, da se ne bodo vdeležili debat o grbih, kako se imajo dalje zadržati, hočejo poslušati odsek sedmerih. Ta odsek je predlagal resolucijo, ki so bistveno tako glasi: Ker je ministerski predsednik povdarjal, da hoče svoje storiti, da se uvedo zopet vstavile razmere, kakor si to želi Ogrsko in Hrvaško, ker je to obema na korist, hrvaški poslanci ne vidijo zapreke, da bi se vdeleževali posvetovanj splošnega državnega zbora, ako se postavni grbi zopet naravnajo, ker tako vdeleževanje le uve-denje vstavnih razmer pospešuje. Ta resolucija je bila sprejeta v včerajšnji konferenci. Poslanec Karol Mihalovič je rekel na to, da odloži svoj mandat kot poslanec ogerske zbornice. Tudi dva druga poslanca hočeta odstopiti, a več poslancev je kazalo na to, da se to ne zlaga s sklepi, storjenimi v Zagrebu, ker tam so poudarjali solidarnost vseh hrvaških poslancev, a sedaj pa hočejo to solidarnost skrhati.
O Csango-Madjarih se žalostne reči iz, Budapešte »Tribttni" poročajo. Govori se, da je prejšnji vladni komisar poslanec Jurij Nagy misel o nasolevanji Osaugov okoli Pan-csove iz tega namena sprožil, da bi bil 011-dašnjim podvzetnikom velikih jezov do cenili delavcev pripomogel. Sebičnost toraj provzro-čila je toliko trpljenja, bede in žalosti, kolikor so jo ti ubogi Bukovinski izseljenci prestati morali.
Vnanje države.
llolgarsko sobranje se bode po sprejetji žoleznične pogodbe in ruske odškodnine za mesec dni prenehalo; mnogo poslancev ima posla po vinogradih in koruznem polji, ker se je povsodi trgatev začela. Bolgari bodo želez-nično pogodbo sprejeli. Med trgatvo popotoval bode knez v Ruščuk, Sunilo, in Varno vojake pregledavat.
Novo srbsko nt in istersteo. Predsednik C h r i s t i č je rojen Avstrijanec (Gra-ničar) iz Sirmije in je leta 1880 še v petro-varadinskein graničarskem polku služil. Pozneje prestopil je v Srbijo in dobil juridično službo. Star je sedaj nekako 60 let in strogo konservativen. — Minister zunanjih zadev, Milan Bogičevic, je bil do sedaj poslanec na dunajskem dvoru, je kraljev stričnik, zaupna oseba in konservativen'. — Izšolal se je v Parizu. — Vojni minister, .loža Petrovič, je polkovnik v generalštabu, bil je do sedaj stavbeni minister. Šolal se je na Francoskem iu Nemškem je jeden najodličnejih srbskih častnikov. — Minister pravosodja Jurij Pan-telii- je tudi v inostranstvu svoje študije dovršil in je bil do sedaj državni sovetnik. — Ministerstvo zgradeb prevzel je dosedanji kraljevi adjutaut, inženirski polkovnik, Konstatin Protic. — Ministerstvo financ je prevzel Aleksander Spasic, sekcijski načelnik v finančnem ministerstvu. Študije je dovršil v Heidel-bergu ter je služboval nekaj časa pri poslaništvih na Dunaji, v Carigradu in Bukarešti!. Tako so zdaj reči na Srbskem; kaj se bode iz tega izcimilo, bo prihodnost učila.
Srbske skupščine ni več! Komaj po branji kraljevega ukaza otvorjeno, je nekoliko minut pozneje zopet kraljev ukaz zatvoril in razpustil. To se je pa brž ko ne zaradi tega zgodilo, da ji ne Ido mogoče bivšega ministerstva Piročanac v zatožni stan spraviti. Predno pa se druga skupščina snide, se dozdevna krivda ministerstva po srbskih dotičnih postavah že zastara. Zeleznično pogodbo svršila bo vlada sama in jo bo pozneje enkrat bodoči skupščini na odobravanje predložila.
Pohorski m ustašem pošla je na Črni gori hrana in državna podpora. Zato so se že mislili zopet čez mejo podati in se avstrijski gosposki na milost izročiti. Črnogorci so si pa stvar premislili, ter so jim zopet živeža in podpore dali, vrh tega so jih pa še okoli Nikšiča naselili.
Helenski časniki jeli so se pečati z idejo, kako naj (irska postopa, da bode vstani Avstrijo od egejskega morja in Soluna zadrževati. Tu je zopet najbrž Bismarkova roka vodo skalila : kajti njemu je pred vsem na tem ležeče, Avstrijo proti iztoku razširiti. Bismark pa tega ne dela iz prijateljstva do nas, temveč iz prijateljstva do naših krasnih severoslovanskih pokrajin Ceske, Moravske in Slezije, kterih še, kakor so nedavno nemške novine same izrekle, Nemčiji manjka, da bi si meje „na okroglo" vravnale. Za odškodovanje naj se pa Avstrija proti jugu do — Soluna pomakne.
Paski „i rredentove i" in njihovi listi ne opuste nikakoršne priložnosti, da bi Avstrije razžaljivo ne napadali. Sedaj jim je v Florenci v glavo padlo prostovoljne doneske nabirati, da Avstriji stroške za Oderdankovo obsodbo in smrt povrnejo. Da v Italiji ni že nič več kaj nenavadnega, ako se naši državni grbi na poslaništvih in konzulatih z blatom iu drugo nesnago ometavajo, ve že celi svet; da se pa avstrijska državna čast od ljudi, ki niso pol grama smodnika vredni, na tak poniževajoč način žali, si pa vendar le nismo mislili, da bode laška vlada, ki si laska naša zaveznica biti, tukaj roke križem držala, ko njeni izvržki malopridnežev Avstriji naravnost v obraz pljujejo!! Res je, da se tudi na Laškem 110 manjka časopisov, ki tako postopanje javno grajajo in obsojajo, ali kaj pomaga, ako jim vlada vsako zanikrnost dopušča.
Nemški državni zvezni so vet izdal je naredbo, da medicinske študije, ki jih kdo izvan meje nemške države na kterikoli univerzi izvrši, za nemško državo niso veljavne. Aka-demični časnik „Deutsche llochschule" milo
solze toči, češ, kolika škoda bo to za Prago, in za nemško kulturo, ako 110 bo več nemških velikošolcev semkaj čez mojo. Mi in z nami izvestno vsi Cehi se pa tega odloka, ako jo resničen, le iz tega vzroka srčno veselimo, — ker so v Pragi v bodočnosti gotovo 110 bodo tolikokrat dijaški napadi ponavljali, kakor so se do sedaj.
Sjianjski minister zunanjih zadev pogovarjal se je dalj časa s korešpondentoin „Times"-nim, ter mu španjsko politiko glede zaslombo na Avstrijo in Nemčijo tolmačil. Pri daljšem pogovoru z Bismarkom, pravi minister, smo se pač tudi o medsebojnih interesih menili; avstrijski in nemški so čisto različni od španjskih. Mi potrebujemo kolonijalne politiko, ako se hočemo zopet do one stopinje vspeti, na kteri je naša domovina nekdaj bila, Avstriji in Nemčiji tega ni potreba. Iz tega namena mora pa Spanjolska kupčijskih zvez pri omenjenih dveh velesilah iskati, pred pustotovsko politiko nas pa Bog obvaruj!
Državniki povdarjajo enoglasno vest, da jo hladnokrvnost, razum in premišljenost španjskega kralja Alfonza ob času zasramovanja v Parizu po ondošnji poulični druhali Evropo pred veliko homatijo obvarovalo. Nerede francoski listi boljšega okusa javno in britko obžalujejo, da se je zgodilo ter so se tako stare in svete pravice gostoljubnosti na jako pomilovanja vreden način žalile. — „Rep. Franc." žalostne dogodke od sobote trdo obsoja, in pravi: „Evropa se nam bo pač čudila, da smo stare pravice gostoljubnosti z nogami teptali in tako slepo v past šli, ki nam jo je sovražnik nastavil. Ali je vredno, da se premagani in to smo dosedaj še vedno — na tak surov način s svojim domoljubjem ponašajo? No sikanje, ne krik, ne sramoten jo nedolžnih ne more Francoske osvetiti, pač pa nekaj druzega. V tolažbo nam bodi, da izrazi na kolodvoru niso izrazi celega naroda, in ona druhal ni Francija."
Kakor „Tribune" iz Pariza Poroča, španjski kralj ni ne 100, in ne 1000, temveč 10.000 frankov revežem v Parizu podaril, zato — ker so ga s sikanjem in truščem pozdravili!
Izvirni dopisi.
Iz ljubljanske okolice. Mesec oktober nam je prinesel mnogo dežja. To me opomni na jesensko nadlogo — blatna pota in ceste. Ker je to povsod, imenujemo jo tudi Jesensko nadlogo"; ali malo kje je vendar tako velika in nadležna kakor po cesti od Viča do Dobrove in dalje. Blata je tu toliko, da ne moreš ob kraju peš hoditi, ne tudi po sredi se voziti, kajti kolesa se udirajo in režejo blatno cesto, kakor plug njivo. Koliko trpi uboga živina, ki sopijahe komaj vleče, in za plačo jih še po nagi dobiva. Mar li ni trpinčenje živali prepovedano? Naj bi se pač kak društvenik zoper trpinčenje živine tu sem potrudil, dela bi imel dovolj. Kdor misli, da pretirujem, naj se sam potrudi ter pride cesto pogledat in poskusiti. Se ve, da o spomladanskem in jesenskem času ceste ne morejo biti gladke in brezblatne, a nekaj bi se pa vendar lahko storilo.
Naj toraj cestni odbor pazi, kdo in kako cesto posiplje. Večkrat so mi možje pripovedovali, da marsikteri gospodarji ceste več let no posipljejo, drugi pa jo posipljejo, ali kako? Brez da bi blato postrgali, navozijo malo ilov-castega peska, ki se hitro z starim blatom pomeša in razkroji iu — poslednjo za ceste je hujši, kakor prvo. Zraven tega imajo pa gotovo tudi dotični župani že po svoji skrbi in svojem poslu za srenjo dolžnost, ceste včasih malo pregledati ter potrebno vkreniti. Lepo prosimo — naj nam ne bodo treba več o tem
pisariti; pa tudi zdaj nas ni vodila druga misel, kakor le ta, da se ljudem in ubogi ži-vinici pomaga. Bode li Vaš vredniški „ru-dečkar" vrsticam prizanesel ali ne, ne vemo; mislimo pa, da bi prizanašanje ne bilo na pra-vem mestu.
D os t a ve k vrodništva: Bodi si — rudečkar naš ni tako škodoželjen, kot politični, rudeči rogovileži. Zanašamo se na popolno resnico, dalje vemo pa tudi za splošno potrebo takih opominov. Toraj vsi cestni odbori naj skrbijo: 1. da se ceste o pravem času popravljajo in 2. da poslednje nasutih cest ne bode hujše, kakor prvo.
Od Loke. 29. septembra. (Smrt dveh učiteljskih moči.) Videti je, kakor bi se bila nemila smrt letos posebno v učiteljstvu našega kranjskega šolskega okraja namenila izbirati si svojih žrtev. Spominjam se, da je bila letošnjo zimo v »Slovencu" naznanjena smrt čast. gospe M. Alojzije Kozina, ki je že od početka svojega samostanskega življenja z ravno tako veliko vnemo, kakor izvanredno dobrim vspehom, pod-učevala na zunanji dekliški šoli. Zopet ta teden ima omenjeni šolski okraj in tu posebej mesto Loka obžalovati zgubo dveh izvrstnih učiteljskih moči. Spremili smo namreč pretočeni torek 25. t. 111. k večnemu počitku častito uršulinko M. Kordulo Bartol, rojeno v Sodražici pri Ribnici. Bila je blaga ranjca skozi deset let učiteljica v IL razredu notranje samostanske šole, kjer je v odgojilnem zavodu vsestranko plodo-nosuo ter z blagoslovom delovala. — Pripovedoval mi je prijatelj, da se morajo v tukajšnjem samostanu vse, tudi ptuje gojenke, učiti slovenskega jezika, ktere so pri tem podučevanji razdeljene v tri oddelke. Ranjca se je bila koj v začetku z veliko ljubeznijo oklenila učenja slovenskega jezika, da bi ga poznala vsestransko, in pri vsem svojem drugem obilnem poslu znaia si je še časa za branje pridobiti. Ker si je bila na tak način — dasi tudi še mlada — prisvojila v resnici temeljito znanje svoje materinščine, postavili so jo tudi učiteljico tretjega slovenskega oddelka.
S svojo izobraženostjo, pa zraven ravno tako ponižnim in ljubeznjivim obnašanjem do vsakega, pridobila si je spoštovanje slehernega, ki jo je poznal, ter si v nenavadni meri srca svojih gojenk naklonila. Videlo se je to očitno pri pogrebnem sprevodu, kjer se jih mnogo ni moglo zdržati solz in jokanja, ko so zemeljske ostanke ljubljene učiteljice zagrnili v črno zemljo. Pokop je bil res ginljiv in sijajen; kajti tudi mestnjani so pokazali, kako hvaležno vedo ceniti trudapolno požrtvovalnost, s ktero se blage duše darujejo za lepo krščansko od-gojo in toraj tudi pravo omiko ženske mladine, ter se v jako obilnem številu vdeležili sprevoda na pokopališče. Enako ni manjkalo fantičev deške šole z njihovimi gg. učitelji. Omenil sem pa ravno rečeno nalašč, ker mnogi, ki mu razmere niso dovolj znane, nima ne pojma o tem, koliko delujejo ljudje, kterim je pri vsem početji ljubezen Božja vodnica — da, res neumorno delujejo in sicer menda vendar ne na škodo človeštvu! V taki delavnosti je tudi ravno v Bogu zaspala M. Kordula po sicer kratkem zemeljskem življenji — umrla je še le 27 let stara — vendar spolnila veliko število let. Nebeški ženin, kteri ji je bil tu ljubši kot posvetni, ji je v sv. raju gotovo že stoterno poplačal trud in ljubezen do učeče se mladine.
Pod roko mi spis postaja daljši kot sem mislil, tako, da se bojim, gosp. vrednik, postati
Vam nadležen s svojim pisarenjem,*) ker jemljem prostor v čislanem „Slovencu", kterega zlasti zdaj ob zasedanji še več deželnih zborov v obilniši meri potrebujete. Vendar priložnosti te ne smem zamuditi, da ne bi še prerano smrti nadučitelja in vodje tukajšnje ljudske deško šolo — gosp. Lovreta S a dar j a omenil.
Že ste jo v J40. „Slovenčevi" štev. naznanili njegovim znancem in prijateljem ter prav pristavili, da jo bil v učiteljskih krogih dobro znana oseba. Mož res zasluži, da se ga spominjamo, ko 011 že tamkaj zaupljivo vživa plačilo za svoj trud. Ker je podučeval nad dvajset let v Škofji Loki, je med tem marsi-kteri ondotnih njegovih učencev splezal višej; več jih je tudi že v duhovskom stanu, kteri se ga bodo gotovo kaj pred altarjem spominjali ter mu tako najbolj krepko hvaležnost skazovali.
Kolikor je meni znano, bil je rojen pri sv. Petru v Komendi — in spočetka služboval malo časa v Senožečah, Dobu, za tem par let na Koroški Beli in zdaj nad dvajset let v Škofji Loki, kjer je postal od onega časa, ko jo šolski poduk prešel v vladino roke, voditelj deške šole. Tu se mora na čast ranjkemu reči, da tudi takrat, ko je od mnogo šolstvu predpostavljenih oseb pihal katoliški cerkvi zelo nasproten veter, je on vendar v šoli odrejeval učence v krščanskem duhu, jih napeljeval k lepemu bogoljubnemu življenju ter pri vseh sicer drugačnih spremembah versko prepričanje globoko ohranil. To jo pokazal iu sicer prav spodbudno v svoji kratki, a žal, da smrtni bolezni. Pripovedovali so mi sorodniki in drugo mu bližej stoječe osebe o veliki skrb-Ijivosti njegovi, da je o pravem času prejel sv. zakramente za umirajoče, ter v potrpežljivosti se udal — kakor je sam rekel — v Božje neizvedljive naredbe.
Da je bil izurjen in čislan školnik in tudi v socijalnem življenji odlična oseba, je pa svedočil včerajšnji njegov pogreb. Prostor ne dopušča in tudi ni mogoče imenovati vseli vdeležencev pogrebne slovesnosti; kratko bodi navedeno, da je zraven učencev in učenk obeh ljudskih šol, nebrojnih domačih in zunanjih spremilo njegovo truplo k zadnjemu počitku 111 to pri deževnem vremenu in jako blatni cesti.
Med poslednimi videli smo gosp. okrajnega glavarja kranjskega, kot predsednika c. kr. okrajnega šolskega sveta, dalje: malo da ne vse gg. učitelje kranjskega šolskega okraja, deputacijo učiteljstva iz Ljubljane, radoljiškega okraja itd. Zbrani učitelji vzeli so od svojega tovarša slovo s tremi žalnimi, slovesnosti primernimi pesmami. Peli so pred hišo psalm: „ U s 1 i S i nas o Gospod", v farni cerkvi: „Blagor mu, ki so spočije", na grobu: „Jamica tiha". (Je slednjič še pristavim, da se je neslo več vencev pred rakvo, darovanih postavim od loških učiteljev, strelskega društva, požarne hrambe in drugih, so glavne točke povedane; drugače se nam pa zdi prav in primerno, da bi kdo njegovih tovarišev ali prijateljev, kteromu je bil ranjki po osebnih lastnostih in delovanji v šoli bolj natanjko znan, ga tudi kaj bolj na drobno hotel opisati ter na pr. v »Učiteljskemu Torarišu" njegovo delovanje narisati.
Na Vinici, 1. okt. Več let smo se tukaj prizadevali za dvorazredno ljudsko šolo. Morali
*) Gotovo n«; taki izgledi gotovo niso manj pod-uuljivi kakor besedne obravnavo, kterih sad so mora še le pokazati. In potem — spromen razveseljuje 1 Vredn.
smo v to svrlio šolsko poslopje zdatno razširiti, kar nas stane nad 5000 gld., zares velika svota za revno župnijo.
Poslopje je ravnokar zgotovljeno in čast dela Viničanom. Razpisali smo bili tudi učiteljski službi ter živeli v veseli nadi, da bosta že 16. vinotoka 1883 podučevala učitelja, toda prevarilo je nas. Dosedanji gosp. učitelj Josip Kavšck bil je 17. kiniovca izbran za nadučitelja. Revež vlegel se je že 1. malega srpana bolan v posteljo in ni več ozdravil. Danes 1. vinotoka, tedaj ravno po trimesečni bolezni, izdihnil je svojo dušo previden s sv. zakramenti.
Ranjki g. Josip Kavšek rodil se je 2. vinotoka 1. 1822 na Rudečem Kalu v župniji Št. Vid pri Zatični. Za učitelja je služboval v Ribnici, na Dolih in od leta 1860 do zdaj na Vinici. Šolsko mladino je marljivo podučeval, svoje dolžnosti kot katoličan vestno spolnoval, svoji družini bil je dober mož, skrben oče in varčen gospodar. Oskrbljeval je 23 let tudi natančno službo organista. Bil je veren katoličan, pošten narodnjak, ter po svojem premoženji podpiral domače časopise.
Za 2. učiteljsko službo dobimo 1. listopada gospodično učiteljico Frančiške Wrus iz Dra-gatuša. Nadučiteljska služba bo zopet razpisana. Bog daj, da bi dobili zopet vernega, marljivega in narodnega učitelja, ki bi prevzel tudi orgljarsko službo.
Farno cerkev bomo prihodnje leto popravili. Popravljanja je res tudi jako potrebna, vendar bo pa določena svota za potrebne popravke prepičla. Potres, ki nas je 10. kimovca ob 1. uri zjutraj iz spanja zbudil, je reve in nadloge farne cerkve še bolj očitne storil, ter so poprejšnje razpokline še večje postale. Župnijskemu poslopju tudi ni prizanesel, pokazal je svojo moč s tem, da tudi tukaj lahko gledamo nektere razpokline, ki vendar niso nevarne, ker je poslopje jako dobro vezano. V dveh letih sem tu že več potresov čul, ali tako hudega še nikoli v nobenem kraji, kakor zadnjega.
Most, ki ga delajo tukaj čez Jvulpo, bode še le k letu gotov. Letos je bilo pač jako dobro vreme za zidanje mosta, ker je bilo suho poletje; zdaj je pa že minul čas, zakaj lvulpa narašča in je tukaj precej dereča.
Vinsko trgatev smo tukaj imeli pretočeni teden. Vreme bilo jo izvrstno in za trgatev jako ugodno. Res je letos sploh manj mošta kakor lani, a to, kar je, je izvrstno. Lansko je bilo vodeno, ali letošnje bo šlo v glavo in lase. Vsled tega so ljudje letos z vinogradi zadovoljni.
Domače novice.
(Današnja seja deželnega zbora kranjskega) pričela se je prav pozno, še lo o poli dvanajstih, poslušalci, kterih je bilo veliko na obeh galerijah, so težko pričakovali začetka. Bila je zelo živahna, zbornica ločila se je v tri stranko, kakor kaže glasovanje. Rešila so je zadeva, po kteri je že vse popraševalo, namreč volitev velikega posestva s tom, da jo bila volitev potrjena s 24 glasovi, toraj tudi volitev Dežmaria, dr. Se h reja in dr. Mauerja. Izid glasovanja ni bil poslušalcem prav nič po volji. Trajala je seja do dveh popoludne, potem bila sklenjena in prenaredba deželnega volilnega reda ni prišla več na vrsto, ampak odložila se je za prihodnjo sejo.
Naše poročilo na prvi strani sega do prvega glasovanja; po tem so govorili dr.
Vošnjak, dr. Zamik, Svetec in dr. Dolenec zoper predlog; Svetec jo ostal pri prvem predlogu odseka in nasvetoval, da so volitev treh gori imenovanih zavrže. Suklje, Apfaltrern, dr. Poklukar in Krsnik govorili so za potrditev, deželni predsednik baron Winkler je objavil svojo vladno potrdilno misel in nazadnje bilo jo glasovanje ravno tako, kakor prej, Svetcev predlog se je zavrgel, volitev pa potrdila. — Prihodnja seja bo v torek 9. t. m.
(Poštne hranilnice) vedno enakomerno napredujejo. Konec avgusta je bilo 1,370.000 vlog na 5,383.742 gl. V septembru je k temu 111.939 vlog na 523.812 gld. prirastlo in je toraj sedaj skupnih vlog 1,482.365 na 5,907.555 gold. Povprečno se je meseca avgusta 4 gold. 41 kr. in meseca septembra pa 4 gold. 67 kr. vlagalo. Splošna povprečna številka od početka hranilnic je pa 3 gold 98 kr. na dan. Vzdignilo je novce v mescu septembra 16.452 strank za 268.862 gold. in je konec septembra gotovine za 4,206.157 gold. ostalo.
Razne reci.
—	Spremembe duhovščine v la-vantinski škofiji: O. g. Miha Rakoše je postal župnik v Bučah. — V duhovsko semenišče je sprejeto 16 dijakov v prvo leto, med temi dva Kranjca; vseh bogoslovcev vkup pa je v semenišči 47.
—	Presvitli cesar so darovali 250 gold. za šolo ^ pri sv. Miklavžu nad Laškem.
—	Na Štajarskem straši že več časa liberalni „Bauernverein" ter hoče juter zborovati pri sv. Kungoti, med Slovenci. — „Slov. Gospodar" dostavlja, da naj Nemci pri svojih ostanejo, ker Slovenci sami vedo, česa jim je treba. — „Slovenec" pa pravi pri tej priliki, da liberalnega „Bauernvereina" (liberalnega kmetijskega društva) tudi Nemcem treba ni, ker ga gojijo v lastno nesrečo. Kakega duha je ta „Bauernverein", je že večkrat pokazal, koliko jo pa dobrega storil? Naj bi to pomislili tudi marsikteri slovenski gospodje, ki nimajo nujnišega opravila, kakor kmetiški stan polibe-raliti. O njih slepoti ne moremo druzega kakor! „ Bog jim odpusti, ker ne vedo. kaj delajo". Kmet je že dovolj nesrečen, če je gospoda liberalna, pa vničen še ni; kdor ga pa hoče vničiti. naj ga liberalnega stori.
—	Iz Celja se nam piše: 4. oktobra je došel od najvikše sodnije ukaz do celjske okrožne sodnije, da se imajo sromeljski trtoušni uporniki nemudoma izpustili iz ječe domu. S tem stvar še ni vsa poravnana; kajti namesto pred porotniki se bodo ti nesrečneži najbrž sodili od navadne sodnije. Dobro je vsakako, da so možje zdaj ob času trgatve in setve doma, kjer jih krvavo potrebujejo pri obilnem delu. — Mogoče bi pa vendar-le tudi bilo, da se ustavi nadaljna preiskava zoper te sicer skozi in skozi poštene ljudi. Verjetno je, da so za-dobili možje svojo prostost vsled posredovanja štajarskih slovenskih državnih poslancev, ki so bili za to od zbora „slovenskega društva" v Sevnici naprošeni.
—	Prenaredbe po vjetniščili so dan danes na dnevnem redu. Najvažneja, ki se pri nas sedaj z njo pečajo, je ta, da se pri novih vjetniščili, ki se v Mariboru in Pragi zidate, za mladostne hudodelce posebni oddelki napravijo, ki bodo mladostne prvikrat kazni zapadle nesrečnike poplono od zastara-nih, hudobiji vže vdanih nepoboljšljivih zločincev ločili. Imeli bodo svoje hodnike, spavnice, dvorišča, vrt, kapelico, šolo in kuhinjo. Dalje se bode pri mladostnih hudodelcih odpravila celična osnova, kajti skušnje, ki so jih jetniška opravništva na tem polji pridobila, so jako žalostne. Zato so bodo skupne delavšnice za nje napravile, kjer bodo pod strogim nadzorstvom po dnevu drug z drugim občevali. Ob enem odpravila so se pa tudi skupna spavališča in na njihovo mesto pridejo posamezno celice,
kjer ima le jeden kaznjenec prostor in ležišče. Umna naprava tudi po noči paznike omogoči kaznjenca opazovati.
— V P ulj i so pred štirnajstimi dnevi, okoli 15. septembra trdnjavski topničarji imeli svoje lastno strelne vaje na morji. Streljali so iz Krupovega topa, ki ima 38 cm. široko ustje, na oklopno ploščo 40 cm. debelo, za ktero je bilo 35 cm. debelo tramov, za temi pa zopet druga oklopna plošča 25 cm. debela, ki je bila s prvo z jeglicami zvezana. Krogla je bila 345 kg. težka in se je na 70 metrov oddaljeno tarčo 106 kilogramov prizmatičnega smodnika nabasalo. Streljali so večkrat. Krupov projektil prebil je obo oklopni plošči z leseno vlogo vred gladko in se zadej še šest metrov globoko v nasip zaril. Drug projektil, ki je bil v Ternitz-i vlit, prebil je le prvi oklop in lesnino, ter se v drugi oklop le še 15 cm globoko zaril. Navadno pa tak projektil na daljavo 2500 metrov 42 cm. debel oklop gladko prebije.
Telegrami „Slovenen".
Dunaj. 0. okt. Uradni listi dunajski in peštanski objavljajo cesarjevo ročno pismo Kalnokvu. Taaffeju in Tiszi, da ste delegaciji sklicani na 2:}. dan t. m. na Dunaj.
Budapešt. 5. oktobra. Madjarska neodvisna stranka je imela sejo. Helfy je predlagal: 1. Postopanje vlade nasproti Hrvatom se odločno graja. 2. Vsled sporazumljenja morajo se grbi z madjarskimi in hrvaškimi napisi obdržati. 3. Nujna je potreba pregledanja sporazumnega zakona (Ausgleichsgesetz) in to za to. ker so se grbi za povod neredov po Hrvaškem smatrali. Prva točka sprejela se je brez debate, druga in tretja po kratki debati. (Tu se pač jasno vitli, česa so madjarski fanatiki še vsega zmožni: velika sreča, da drevje ne dosega v nebes! Vr.)
Budapešt. 6. okt. Tisza naznanja sklic delegacij na 23. dan t. m. Iranyi vtemeljuje predlog o izseljenji Csangov. Helfv vtemeljuje v daljem govoru znani svoj nasprotni predlog o vprašanji hrvaškem.
Budapešt. (5. okt. Majlathovi morilci Rponga, Pitelv in Berecz so bili k smrti obsojeni. Vsi so se pritožili.
Petrograd. 0. okt. ..Petersb. Journal" preklicu je govorico o zasačenji več častnikov, o najdenji dinamitnih zalog kakor tudi o kaki vstaji kmetov v južni Rusiji, ker bil je le neki grajščinski oskrbnik umorjen in neki urar oropan.
Pariz. o. okt. Napetost med Francosko in Španjsko se je zavoljo po Grevvu sprejetega odpusta Tbibaudina popolnem polegla. Španjsko poslanstvo včeraj ministru vnanjih zadev ni podalo nič pisem. Ustmene izjave Nunezove bile so zato. ker se demonstranti niso prijeli
m
Orrevvevi izgovori
ne
proglasili
uradnem listu. Odgovor Ohallemelov jo tak. da bo po njem prišlo lahko do sporazumljenja.
Carigrad. 5. okt. Porta odpošlje danes ratifikacije o zvezi železnice na Dunaj.
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 liklt. 9 gl. 10 kr., — domača 7 gl. 70 kr. — Kž 5 gl. 50 kr. —
Ječmen 4 gl. 45 kr. — Ajda
Proso 5 gl. 35 kr. — Turšica 5 gld. 50 kr. — Oves 3 gl. — kr.
Dunajska borza.
5. oktobra.
Papirna renta po 100 gld. Sreberna „ „ „ „ 4 "jo avstr. zlata renta, davka Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta 6%
11	,»	», * /o
„ papirna renta 5% Kreditne akeije Akcije anglo-avstr. banko „ avstr.-ogorske banko „ Liinderbanke „ avst.-oger. Lloyda v ' „ državne železnice . ., Tramway-društva velj. Prior. oblig. Klizabetine zap.
., „ Ferdinandove se\ 4% državno srečke iz 1. 185'
^ /0	D	i,
Državne srečke iz
1800 1. 1864
...... 1S64
Kreditno srečke Ljubljanske srečke . Hudolfove srečke 5% štajersko zemljišč, odv London Srebro Ces. cekini Francoski napoleond. Nemške marke .
	78 gl. 60			kr.
	79	n	—	n
prosta .	99 92	n	70	V
		»	90	v
	119	n	60	n
	87	„	35	»
	86	n	05	
160 gld.'	291	»i	80	»
120 gld.	108	n	75	ji
	841	n	—	n
	103	n	25	
Prstu	639	n	—	
	318		20	M
170 gl. '.	227	n	25	u
železnice	103	n	15	H
H	105	ii	—	H
t 250 gl.	120	ti	—	»J
• 500 „	132	t.	75	J?
100 „	167	ti	25	r»
50 „	166	n	75	
100 „	168	ii	50	r
20 „	23	M	—	v
10 „	18	n	50	»T
obligae.	104	ii	—	«
	119	ii	90	M
	5	n n	66	H
	9	n	50'	2 M
	58		70	J'
Št. 13378.
Razpis službe.
to
Pri ljubljanskem mestnem magistratu je izpraznjena služba 1. mestnega inženirja z letno plačo 1400 gld. pa dvema, v pokojnino vštevnima 10% petletnicama.
Ta služba, eventuvaluo ona druzega mestnega inženirja z letno plačo 1000 gold. in dvema, v pokojnino vštevnima 10% petletnicama se ima na novo popolniti.
Prosilcem za ti službeni mesti je prošnje, kterim morajo priložena biti dokazila o starosti in o sposobnosti, ki je potrebna za više državno stavbarsko službovanje, dalje dokazila o do-zdanjem poslovanji in o polnem znanji slovenskega in nemškega jezika,
do 25. dne oktobra t. 1.
izročiti pri podpisanem magistratu, in sicer, če je prosilec v javni službi nameščen, potom do-tične predstoječe gospodske.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 15. septembra 1883.
Zupan: Grasselli.
o gl. 80 kr.
(lospotlu (lithrijHu Piccoli.
lekarju
v
Jti.B OB |» | Js«» l.
Veliko let ozdravljam razno bolezni edino le z Vašo „Francovo esenco" in to z najboljšim vspehom. Prosim vas še za 12 steklenic.
Trst. meseca septembra 1883.
Dr. Pardo, praktičen zdravnik.
Vaša „Francova ene n ca, - oprostila me je izvrstno in popolnoma hudo nad dve leti trajajočo bolezni. Izrekam Vam kakor izumniku tega zdravila svojo najtoplejšo zahvalo.
Eakovac na Hrvaškem blizo Karlovca.
Ivan Pufič.
Podpisani potrdim, daje „Francova esenca" gosp. Gabrijela Piccoli mojo župnijane od marsi-kake bolezni temeljito ozdravila in se je ljudje z najboljšim vspehom poslužujejo.
Fianona v Istriji meseca oktobra 1882.
Anton Vlassich, župnik - kanonik.
Prosim Vas zopet za 24 steklenic vaše „Fran-cove esence1', ki jo za bolezni v želodcu bolje od vsakega druzega zdravila. Tudi naš tovarniški zdravnik jo priporoča.
A. A u gesth alor, (1)	monter v tovarni za stroje g. Korosi
v Gradci.
„Francova esenca" je pomagala že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem. ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast. trebušno in prehajalno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico itd., ki so vso nevarne, ako se o pravom času ne ozdravijo. Steklenica velja 10 kr.
Varstvena znamka.
Urez to varstvene znamke, postavno zavarovano, ima so to zdravilo po dr. Mahžu smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje,
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper protiii ter rermatizem, trganje po udih. bolečine r križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa čo so rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
^Ks® Ea	8;a.
Gospodu J. pl. Trnkoczjju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na prolinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ivo je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maflčcv protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeli, da so so po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protin-ski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši bla-gorodnosti pa izrekam najprlsrcnišo zalivalo, z vsem spoštovanjem udani
Franc Jug,
(2)	posestnik v Šmarji p. Celji.
111
111
l
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine ; 1 stoki. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuliljevo ( Dorseh)
najboljše vrste, izborilo zoper bramore. pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Saliciiiia ustna voda.
aromatična. vpliva oživljajoče, zapreel pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
c. It. jn-iv.,
ne smele bi se v nijednom gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zaba-sanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih. skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo.
Naročila iz dežele izvršč se takoj
v lekarni pri ,,samorogu" J ul. pl. Trnkoczy-ja
na mestnem trgu v Ljubljani.
Priznano nepokvarjene, izvrstne
fiiiili sveče
izdelujeta	(1)
P. tV: H. Kceimmn v Ljubljani.
Blatter Jer Brinnerong
(o
an dio
im September 1883 in Wien abgehaltene
kircMiche Sacnlarfeier
der
Rettuiig Wiens aus cler Tiirkcn-iiotli im Jalire 1083.
Cena 40 kr. Po pošti 4."> kr. Dobiva se v
Katoliški b a kvarni.