Leto IV., štev. 235 V LtubVlanf, nedelja dne 7. oktobra (92? mmmmm^mam.t,'^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmamtmmmmm Poftntna paTiaOrana, Cena 1*50 dim Igw»l» ob * »>utra|. Stane meseiao 12-50 Din H inozemstvo 25-— a neobvezno Oglas* po tarifo. Uredništvo: jliidosičeva oesu st 16/L Telefon St. 72. Upravnlitvo» LJubljana, Proiernov* ul. 64. Telet, tt H, Podružnic*: Maribor, Barvarska nI V TeL it. 22. Celi«, Aleksandrova e. Račun pri poitn. čekati zavoda štev. 11,842. LJubljana, 0. oktobra. Včeraj smo priobčili glavne poteze velikega govora, ki ga je imel go-(pod Svetozar P ribiče vid v proračun-fy razpravi dne 2. m. m. Storili smo to, da predočimo, kako se noograni-feni patriotizem demokratske stranke jn njena ustavovernost lahko pravilno strinjata i odločnim opozicijonalnim etaiiščem. Po celem svojem programu, po tra-Jlciji in usposobljenju voditeljev je demokratska stranka od prvega po-f/tka bila tipična državna stranka. Če jo prišla v opozicijo, je bilo njeno [tališče drugačno od stališča ostale opozicije. Ko pa je sodelovala v vladi, je bila njena vloga posebno težka. Kosila je odgovornost in odij za vse, te tudi ni šlo niti na pol po njenih (eljah. Razširjena v vsej državi, je nase potegnila puščice in zlobno zavist z vseh strani. Dasi je bila nosite-Ijica celokupnega socijalnega zako-nodajstva, ji je usoda naklonila tra-pično dolžnost, razračunati z moskovskim komunizmom. To uslugo državi tplačdia s krvjo svojega voditelja brada Draškovida. Po prvem navdušenju osvobojenja je začel proces strojenja države. Z nialosposobnim činovniškim aparatom to vse vlade prvih let brez razlike, ali je v njej sodelovala JDS ali ne, moji« izvršiti le del onega, kar je ljud-ika nezadovoljnost zahtevala. Sličen elementaren proces je bilo opazovati v vsej Evropi, kjer so vojne rane po iklenitvi miru zakrvavele vsak dan v novih oblikah. Pri nas je proces kom-plieirala še ljubosumnost plemen in pa povsem različna upravna struktura predkumanovske Srbije in novih krajev. Pri vseh teh težavah se lahko reče, Ia se je grešilo pri vseh plemenih itotra ct extra muros». Nihče ni bil demokratski stranki Svaležen za n.ieno vzdržnost. Od vseh itrani so padli po njej in demagogija t povsod zmagovito prodirala. Kleri-[jlizem, grajajoč izrastke srbijanske birokracije, se je trudil na vso moč, potisniti odgovornost zanjo demokratom. Z demagogijo je imel uspeh. Pa I udi napredne vrste niso vzdržale. Mi tu je demagogija vzplamtela. VI-lek je dosegla ta bolezen v znanem tafrrebškem konsrresu in pri občinskih volitvah v Ljubljani. Pod geslom revizije ustave in negacije narodnega tdinstva in vse uničujočo kritike so f!i celo napredni ljudje v boj brez pomisleka, kaj pride jutri. Prišel je kot odgovor na to izdaj-itvo radikalski režim. Vsaka vlada je obraz skupine, na katero se opira. Radikalska vlada se opira na poslance, ki so do male izjeme radikalski Srbijanci, poleg tega pa na Nomce in Turke. Vsled tesra in vsled posebno lagrizenega partizanstva radikalov, so irngi kraji takorekoč brez iastopstva. Klerikalci so dali wo moč iz rok, ko so za skledo leče omogočili samoradikalsko vlado, kateri treba samo, da zapreti klerikal-tem s Pribičevičem in Žerjavom, pa 10 že mirni. Nečuvene upravne zlora-be, preganjanje neradikalov, slaba gospodarska politika, pogreške v zunanji politiki nas silijo v ostro kritiko. Zlasti pa nas razburja neprestano paktiranje z K e m e i, ki so jih radikali zopet sprani na noge. V tem položaju je JDS primorana ibirati ostre strune proti vladi. A vla-if. in radikalci niso država. Radikali Srbstvo in tudi ne srbijanstvo. Ritega zaupanja v Jugoslavijo, naše pujli^zni do nje ni v stanu omajati no-Hii sila. Država je že močna in je V o več mogoče razrušiti. Niti stra-bovili? napake koruptne in plemenske flMifl, ki jo imamo danes, niso to v fenir. A če hočemo remeduro, ne moremo' več molčati. In končno morajo preft položiti tja. kjer je bolezen, fe borzen separatizma, ozkih pogledov in .malenkostne sebičnosti ni razširjena rnmo pri nas Slovencih in tlr-Ja'il), ona je zašla tudi v rbstv^O. Njen izraz jo današnje MikalstvuA ki jo šlo v tej napaki ta-ko daleč, tla za zavezništvo z Nemci ® Turki Rr odaja obmejne nacijonalno »terese. ,'mamo u."j tavo in preboleli smo tudi jjono kriza. Danes že vsakdo vidi, la ni premet nlia ustave aktualna. Tre- 11 so je vrt\či na revizijo vse-'a_ upravnega sistema, ki " je izvedljiv a v okviru ustave. Za to ev>zijo pa je potrebno, da se odkrito Ogovorimo ot pogreškah, na katerih poleg Velehl 'vatstva in domišljave-« Samoslovens tva krivo tudi ono Pogajanjja z Italijo MUSSOLINI VZTRAJA NA SVOJIH PREDLOGIH IN PONUJA KONCESIJE. Rekonstrukcija nemške Rim, 6. oktobra, r. Vesti, po katerih bi paritetna komisija skoro začela s svojrra delom, se no potrjujejo. Kakor se doznava iz Beograda, jo predsednik te« komisije dr. Otokar Rybar prav te dni odšel na daljši dopust. Razgovori 6'o bodo vršili neposredno med obema vladama. Italijanska vlada doslej nI Izpremenila svojih predlogov ter vztraja nadalje na stališču, da se mora sporazum doseči na podlagi Mussolin\jevega načrta, s katerim bi se delini,'ivno ukinil rapallskl dogovor. Italija je pripravljena pristati na korekture meje v bližini Kastavščine in razpravljati tudi o drugih koncesi- jah. S posebnim trgovinskim dogovorom bi ise uredila uporaba baroškega in reškega pristanišča za obe državi. KONFERENCA MED DAVIDOVIČEM IN NINCIČEM. Beograit, 3. oktobra, r. Ljuba Davidovič je Imol z ministrom zunanjih poslov dr. Ninčičtln daljšo konforenco. Govorila sta o nadaljevanju razgovorom z Italijo. Zatrjuje so, da so razgovori obnovo v najkrajšem čnsu, in sicer na podlagi, ki jo je opozicija v narodni skupščini nedavno najodločneje napadla. Iver ja bil tačas Ljuba Davidovič šef opozicionalne-ga bloka, hoča dr. Ninčič sedaj čuti njegovo mišljenje o reškem problemu. Se"a narodne skupščine AVTOMOBILI ZA KVORUM. — IZIGRAVANJE ZAKONSKIH PREDLOGOV. — PRISTO.ID1NSKA DEBATA. Beograd, 6. (j.ktobra. r. Nekaj prod deveto uro je bfli otvorjena današnja Beja Narodno skupščine. Po prečitanju zapisnika zadnjo seje je zahteval demokratski poslaneo Mayiojlo Sokič, naj se v zapisniku ugotovi,,,da so na včerajšnji seji zemljoradniki 'zapustili zbornico. Tajnik je sprejel ta ptopravek, nakar jo predsednik izjavil, da je zapisnik sprejet. Toda demokrat IAera Markovi«! Jo zahteval, naj skupščina, glasuje o zapisniku in naj bo prej ugotov.i kvorum. Predsednik je na njegovo zahtevo odredil prozivko. Ko je tajnik čital imena poslancev, so radikalci svoje poilanc« v avtomobilih vozili v skupščino, »tako da si je vlada ra ta način naposlefi le omogočila kvorum. Zapisnik jo bil nato sprejet > pripombami g. Sokiča. Predsednik jo daljei priobčil, da «o »e konstituirali odbori za konvencijo z Avstrijo in za ustavitev .agrarnih pravd v Dalmaciji. Minister pravde je zahteval, naj se nekateri poslanci Izroča sodišču, nakar je prelsednik odgovarjal na vprašanja Ljubo Davidoviča, zakaj ne posluje odbor za narodno priznanje vojvodoma Putniku in Mišidu. Izjavil jo, da bo sklical odbor, ki naj svo'je delo čimprej dovrši. Hkrati je dal bosedo poslancu Žarku Miladinoviču kot predsedniku tega odbora. Miladinovič jo izjavil, da jo o zakonskom načrtu obvestil predsodni-ka vlade, ki pa mu >e naznanil, da tudi vlada pripravlja načrt, ki bo predložen Narodni skupščini. Zato da je čakal s o sklicanjem odbora. Ljuba Davidovič ni bil zadovoljen > Itn odgovorom ln jo ostro grajal, da vlada izigrava ta zakonski predlog, enako kakor predlog posl. Voje Lazita, o podpori oškodovancom po toči. Skupščina je nato prešla na dnevni red: nadaljevanje raz p ta v o zakona o taksah. Prvi jo govoril ploročovaleo Vlajko Kock', za njim pa posl. Svetozar Gjor-gjovič, ki jo polemiziral b Kocičem. Demokrat Miloš Sairčič jo poudarjal, kako je finančna politika sedanje vlado škodljiva pridobitnem slojem, Z vzgledi jo dokazoval, da bodo vse takse, ki se n, ki javlja, da je na Portugalskem izbruhnila resna revolucija in da jo bilo v Oportu proglašeno obsedno stanje. Močni oddelki pehoto in konjenice patrolirajo po mestu. Na progah južDe železnice je bila proglašena splošna stavka. Kot vzrok upora 6e navaja opozicija konzervativcev proti predsedniku Gomožu. V Lizboni je bilo vrženih več bomb. Vso telefonske, brzojavne ter železniške zveze so prekinjeno. TURŠKA REPUBLIKA. , Pariz, 6. oktobra, j. Vesti Agcnce Ha-vas Iz Angoro javljajo, da bo novo ime Turčije »Turška republika« in ilieno glav mesto Andora. Brsozesrnke borze CURIII: Berlin 0.00000085, New-YorW 550, London 25.47, Pariz 33.10, Milan 25.20, Praga 16.50, Budimpešta 0.03, Bukarešta 2.57, Beograd 6.45, Solija 5.45, Varšava 0.0007, Dunaj 0.0079. TRST: Beograd 25.30 do 25.50, Pari« 131.75 do 132.25, London 101 do 101.25, New-York 22.10 do 22.25, Dunaj 0.031 do 0.032, dinarji 25.35 do 25.60, carinski franki (20) 85.75 do 86.50. LONDON: Berlin 206.000,000.000. Cu-rih 25.47 do 25.52, Pragn 153.75 da 154.50, Dunaj 310.000 do 325.000, Beograd 387 do 407. NE\Y-YORK: Beograd 115.50, Londoi 455, Pariz 590.50, Berlin 0.000010, Milal 450. Curih 3931. Praga 296.50, Dunaj 0.H i Budimpešta 0.54, Bukarešta 46.50. Na napalni poti , Nemški poslanci so od ministra notranjih tlel izsilili ostrejši ferman proti »Orjuni«. Šefe politične upravo poživlja najnovejši ministrov ukaz na )>rezobziren boj proti »Orjuni«. Vlada ln Nemci pa so na napačni poti. S silo se taka gibanja zatreti no dajo. Nacijonalna objestnost, vračajoča se nadutost večine Nemcev, njihova borba proti domačinom kot uslužbencem (v industriji s tujim kapitalom daje vsak dan nove hrano odporu in kar danes zadušite, bo jutri samo ob sebi zopet vstalo. Nemška opasnost ni fraza. Naše mejo morajo biti v redu. Naši sinovi morajo predvsem imeti kruh na domačih tleh. Gosp. Vujičič nima pojma o naših prilikah, da ne pade vlada, mora delati nemško politiko. To pa je novo 6eme za bojno organizacijo. Kdor hoče odpraviti borbene nastope, mora sajiirati vzroke. Prvi korak je potrebea pri vladi sami. Če bo ona na mestu, bo marsikaj Šlo gladko, kar mora zdaj iti z bolečinami. Drugi vzrok je ošabnp držanje Nemštva, kl zlorablja občo enakopravnost pred zakonom in skuša negirati posebno stališče in pravice državnega naroda. Nemci so med nami vrini tega samo diaspora. Tretji vzrok, ki se naj f.inira, je obča mlačnost, ki je posledica separatizma. Ko bo v teh treh smereh vse korakalo pravilno, tedaj bo gosp. Vujičič lahko mirno spal. Incidentov ne bo in ne bo mu treba alarmirati državni aparat zoper najboljše državljane! Zato mu svetujemo: pustite nas v miru z izjemnimi naredbami. Bodite Vi in ves narod dosledno nacijonalni, pa bo vse v redu. Politične beležke + Zborovanje JDS v Šoštanju. Krajevna organizacija v Šoštanju ima danes v nedelio ob 15. občni zbor, združen s sestankom zaupnikov Iz okraja Soštanl-Slovenjgradec. Sestanka se udeleži za načelstvo demokratske stranke dr. Reisman iz Maribora. + Štefanov ič contra I.ukan. Olav-nl tajnrk radikalske stranke g. Emil Šte-fanovič je začel hud boj proti vel. županu g. Lukanu in avstrijskemu »Treu-handlerjua. dr. Ažmanu. «Orjuna» objavlja »strogo povcrljivo« pismo g. Štefano-viča ministru Vujičiču In predsedniku skupščine Jovanoviču, v katerem se »iz ljuba vi prema stvari sami I prema Interesu naše partije, opisujejo razni grehi g. Lukana. Spor, o katerem smo že poročali, je stem postal javen. Obrača se tudi proti »Jadranski banki., ki ji očita, da je diskreditlrala ves radikalski po-kret v Sloveniji. + »Akcijski odbor«. Na ljubljanskem magisratu delule klika, ki se zove »akcijski odbor.. V mestnem štatutu zaman iščeš, kai pomeni ta institucija. Akcijski odbor si lasti, dasi nima zakonite podlage, vse mogoče pravice. On imenuje In odstavlja, on daje dopuste, sklepa pogodbe. V resnici ie to tisti organ, ki župana Perica spreminja v klerikalno marijoneto. Mi opozarjmo vlado r.a ta famoznl »akcijski odbor, in izjavljamo, da niega sklepi za nas ne ekslstl-rajo. Kar bo ta odbor ukrenil, zato naj si sam pripiše odgovornost. Župana pa energično opominjamo, da se drži zakona in obstoječih opravilnih redov. Za škodo nam bo on osebno odgovoren, potem pa naj išče pomoči pri »akcijskem odboru«. Samo pravilno storjeni pravo-močni sklepi občinskega sveta razbremenjujejo odgovornost župana. Vse drugo, posebno pa imenovanja brez pravilnih sklepov, na mesta, ki niso predvidena v proračunu, ali celo sistemizirana niso, ve bo držalo. Tisti, ki ali so ali bodo tako imenovani, pojdejo kmalu po Plačo k g. Periču, ne pa v mestno bla-eajno! + Mesto tigrov — 23 klerikalnih kulukcev. Po slavnostni zmagi SLS v Sloveniji, ko ie 18. marca dobilo 21 klerikalnih poslancev od vseh 26 poslancev iz Slovenije, od ljudstva zaupanje ter nalogo, da zastopa tudi interese naše pokrajine v narodni skupščini, je klerikalna dclegacija dosegla poleg drugih ta največji uspeh, da je bil sklenjen tudi za Slovenijo kuluk. Ni treba, da jo volilec posebno brihten, pa takoj vidi, da je klerikalna politika zavožena, obupna in da ie narodu prinesla mesto obljubljenih nebes neskončno gorjp. Vsi, ki so spustili, krogijico v klerikalno volilno skrinjico vidijo sedaj, da so bili osleparjeni in ociganjeni. Svoje nesposobnosti in iirezvplivnosti se zavedajo tudi klerikalni poslanci in marsikak pošten In odkrit pristaš SLS nam ie priznal: «Strašno so ea polomili!« Razume se, da je radi neuspehov klerikalne politiko na delu ves aparat SLS, ki bi rad znova natresel vo-lilcem v oči peska, da bl ne videli resnice. Noben neuspeh pa klerikalcev tako ne boli kot kuluk, ki le pravi bič ne le za klerikalne volilce, marveč tudi za njihove družine ter vse ljudi od 18. — 50. leta. Da bl klerikalci zabrisali svoj naglavni greh, ki ga imajo radi kuluka, pripoveduje sedaj včerajšnji »Slovcncc«, kako so se kakor tigri borili klerikalni poslanci proti kuluku. Sama larbarijal Kuluk so klerikalci dejansko odobrili in spreleti že v Zagrebu, ko so podpisali samoradikal ski režim. Da bi Markovega protokola ne bilo, bi tudi — vsaj za Slovenijo — kuluka ne bilo. »Slovenec« se včeraj sklicuje tudi na posl. Vclikoviča. ki ie govo- ril, da ie stanje cest v Srbllt dane« tafco, da so pri tamošnjein ljudstvu poiavlja misel, da je treba ceste popraviti In če ne drugače tudi s kulukoni. Posl. Veljkovič Je govoril v imenu volllccv svojega srbl-janskega okraja, klerikalci pa — kl so vzeli Slovenijo v zakup — niti tega niso povedali, da se pri nas plačujejo cestne doklade. Naravnost smešno pa Je, da včerajšnji »Slovenec« spravlja v zvezo s kuhvkom tudi dr. Žerjava in Puclja ter ustavo. Zakaj klerikalci niso pred volitvami ljudem povedali, da bodo po volitvah v Beogradu radi ustave le dljete spravljali, da pa ne bodo mogli preprečiti niti kuluka. Volilci naj sami presodijo, če so klerikalni poslanci tigri, ali so pa le ponižni in pohlevni kulukovcl, ki tudi za zidanje cerkva ln župnišč ter za bero tirjajo od ljudstva kuluk. Iz 'kleši kuluka, gospodje, ne boste ušli! + Klerikalci pred volitvami In po volitvah. Notorična stvar le, da ni večjih varallc ljudstva kot so naši klerikalci. Žalostno Je le to, da ljudstvo pri nas nima dovolj političnega pregleda, da bl moglo njihovim prevaram slediti; kajti če bl to ne bilo tako, bl duhovščina že zdavnaj bila potisnjena nazaj v cerkev, kamor spada In ne bl z zlorabo vere ln cerkve uganjala najgrše politične grdo-blje. Zanimivo ie listati nazaj po starih številkah »Slovenca., kjer je mogoče na vsaki strani ugotoviti stvari, ki potrju-|e|o pravilnost naše sodbe o klerikalcih. Posebno zanimivo Je kako stališče so kle rikalcl zavzemali napram Tadikaicem pred volitvami In kaj so potem storili po volitvah. »Slovenec, z dno 15. marca t. L piše med drugim o radikalcih: »V Srbiji vlada radikalna stranka, katera je slovenskemu ljudstvu popolnoma tuja... Tuj nam je njen program, tuje njene metode, tuji njeni cilji... Srbska radikalna stranka pa nI samo strogo plemenska, ampak tudi strogo napredna, stranka ta-kozvane porodice... Ona Je miselnosti Slovencev ne samo tuja, ampak naravnost nasprotna. Našo upravo, kl je bila do zadnjega na glasu, da Je vestna, nepodkupljiva in poštena, so v najkrajšem času spravili ob ves kredit... Kmalu bodo Iz naše dežele napravili — Galicijo. Še Je čas, da se Slovenija reši te gnjllo-be, ki se skuša vgnezditi v naše zdravo telo.. 13. aprila t. i., torej še ne poln mesec nato, so pa klerikalci sedeli v Zagrebu skupaj z radikalcl ter so napravili ž njimi s takozvanlm Markovim zapisnikom sporazum, po katerem se Je SLS ob vezala, da bo omogočila saiuoradlkalsko vlado, izvolitev radikalskcga predsednika parlamenta ter uvedbo čisto Tadikalske-ga režima brez demokratskih, ali zemljo-radniških Srbov ter brez vsakega Slovenca in Hrvata. V enem mesecu so torej •klerikalci vse to, kar so 15. marca, pred volitvami, volllcem slikali kot največje zlo in gnilobo, sami odobrili, omogočili in osedlali. Ko so imeli 21 mandatov Iz Slovenije v žepu, so piskall na svoje obljube pred volitvami. V tem se pač vidi tista najostudnejša politična nemorala, katere so sposobni samo klerikalci. Po svetu — Not sovjetski poslanik t Londonu. V nedeljo je dospel v London novi poslanik sovjetske Rusije Rakovskij v spremstvu svojega prednika Krasina. Kakor znano je trajal skoro pol leta spor med Rusijo in Anglijo radi osebe Rakov-skega. Angleški državni tajnik za zunanje zadeve lord Curzon je trdil, da je Rakov-skij vodil protiangleško politiko na daljnem vzhodu in se je zato upiral njegovemu imenovanju za London. Sele po izmenjavi številnih diplomatičnih not je angleška vlada pristala na to, da pride Rakovskij kot Krasinov naslednik v London. Rakovskij je rodom Bolgar ter je igral veliko vlogo na konferenci v Genovi in Haagu. — Honiatije t grško-pravoslavni cerkvi. Svojčas smo poročali, da je moral ca-rigrajski patriarh Meletios, vrhovni poglavar vseh pravoslavnih vernikov, na zahtevo Turkov zapustiti Carigrad. Naselil se je na Atos, a je formalno ostal patriarh še naprej. Sedaj poročajo iz Carigrada, da jo grški cerkveni glavar Anatolije Papa Eltime, eksponent Ke-malpaše, prisilil v Carigradu zborujoči sveti sinod, da ga proglasi za patrijarha. — Časopisje lorda Uothcrmcro. «Ma-tin» poroča iz Londona, da je sedanji lastnik «Timesa» lord Rothermere kupil v angleški prestolici osem novih dnevnikov in nekaj tednikov. Lord Rothermere zasleduje politiko sporazumno s Francijo in je to svoje stališče v svojih listih doslej konsekventno izvajal. — Protest bolgarskih poslancev-bcgun-cct. Beograjsko cVreme> je prejelo iz Niša naslednjo protestno izjavo bolgarskih beguncev: Ljubljanska opera. Nedelja, 7.: »Nlkola Sublc ZrinJsSi«. Oostovanje baritonista R. Prlmf^Ka iz Zagreba. Izv. Pondeljek, 8.: Zaprto. Torek, 9.: »Seviljskl brivec«. Gostovanje ge. Wesel Polla iz Zagreba. Sreda, 10.: »Alda«. E. Četrtek, 11.: »Seviljskl brivec«*. Oostova-nje ge. Wesel Polla. A. Petek, 12.: »EvgenlJ Onjegta«; P. Sobota, 13.: »Novela od Strmca«, »Za-pečatencl«. C. / Nedelia, 14.: »Alda«. Irv. šentjakobski gledalski oder Nedelja, 7.: «2enltev«. Mariborsko gledrilliče. Nedelia, 7.: »Oeorge Dandin« ali »Pre- varjenl soprog«. Izv. Mestno gledališče t Celju. Nodelja, 7. oktobra: »Kctzarec vode«. Izv. Začetek ob 90. uri. Ljubljanska drama. Ivo Vojnovlč: »Smrt majke Jugovida«. (Repriza). Kolik napredek! Dne 18. jim. 1919. smo končno tudi na našem odru mogli uprizoriti to Vojnovičovo risovo posem ljubezni do domovine. Prvič so jo igrali v Beogradu že leta 1905., -v; Zagrebu leta 1906.; le Slovenci je nismo smeli uživati, dokler ni prišla svoboda. Naša premiera je bila slovenska; Vojnovičev divni dra-matski spe? o umskem junaštvu in žrtvovanju na Koeovem smo gledali leta 1919. v Jos. Weetrovem prevodu. Sinoči pa smo poslušali. »Smrt majke Jugoviča« prvič v klasično krasnem izvirniku. Užitek je bil tem večji, vtisk tem globlji. Kakor noviteta je učinkovala na nas ter nas pretresla do vseh globin duše in srca. Velika je Vojnovičeva impresionistična umetnost in ubranost te mojstrovine jo pogojena v tej simbolistični duševni drami z brezprimerno učinkovitostjo. V treh kratkih spevih jo znal Vojnovič izraziti občutje srbskih mater in žen v času, ko se je pripravljala in izvršila velika tragedija na Koso vem, ter je zaključil svoje slike z močno vero, da Golgotl mora slediti vstajenje. Njegova proroška vera so je čudovito uresničila: Kosovo je rodilo Jugoslavijo. G. rež. Rogoz jo uprizoril Vojno vide? silni umotvor prekrasno ter je igral Damjana z najglobljim uspehom. Prelepi stihi so zveneli iz njegovih ust nepopisno sladko in pretresljivo. Majko je igrala ga. R o g o z o -v a vseskoz z močno dramatičnostjo, presunljivo simpatično ter z rastočo učinkovitostjo do smrti. ?.iva poezija je bila Andjelija ge. Saričeve; prav dobra je bila Kosovska devojka ge. B a 1 a t k o-ve, in g. Skrbinšek, ki je nastopal kar v treh dram. novitetah z večjimi vlogami, je podal guslarja-slepca v vsakem pogledu vzorno. Vso priznanje zaslužijo snaho, med njimi specialno ga. Medvedova, dalje izvrstna babica ga. J.uvanova, njen vnučič g. Tavčar, deček gdč. Gorjupova ter končno junaška glasnika gg. Vek. D r e n o -vec in Sanein. Skratka: predstava je bila po uprizoritvi in igranju tako lepa, da si želimo samo takih tudi v bodoče. Zal, da je bilo gledališče skoraj prazno. I. Intimni večer «Glazbenega zavoda« v Zagrebu se je vršil dne 5. oktobra. Dvorana jo bila razprodana, publika s kon. certom zelo zadovoljna. Na sporedu so bile klasične Schubortove skladbe, ki jih jo izvajal mladi, novoustanovljeni kvintet. Razstavo «Pro!jetneoa salona« v Zagrebu, ki so zatvori dne 14. oktobra, jo obiskalo doslej 5000 ljudi. Jugoslovanske narodne pesmi za moški ln mešani zbor. V samozaložbi na-biratelja in harmonlzatorja narodnih pesmi Oskarja Deva je izšlo 30 narodnih pesmi v ličnem zvezku priročne oblike. Zvezki, ki sicer niso naprodaj po knjigar nah, se dobivajo v Matični knjigarni na. Kongresnem trgu. Pev-sko zbore in prijatelje petia vabimo za nakup. Zvezek stano 22 Din. jjrtdana rnei mladinskima moStVoma Prt-' morja In SK. Vardar. Odhod prvega moštva v Celje z opoldanskim vlakom. Točno ob 11.45 pred kolodvoToan! Beogradske avtomobllne dirke, (d so bile razpisane za 14. t. m., so odgodene na prihodnje leto, ker se je za letos prijavilo premalo število udeležencev. Japonski prispevek pri športnih vstopnicah. LNP nam sporoča: Z oziram nato, da pobirajo danes po celi državi prispevke za žrtve Japonskega potresa.. Je sklenil LNP. povišati ceno za vse vstopnice pri nogometnih tekmah za 1, Din. Ta denar se bo potem nakazal glavnemu odboru Rdečega križa v Beogradu. Službene objave LNP. JNS Je sklenil na seji 24. septembra, da se kli/bl, ki na opetovane In nujne pozive ne .za-dostijo svojim financljelnlm obveznostim do saveza, na prihodnji seji črtajf> lz članstva. — SK. Primorje se kaznvJe z globo 250 Din v prid Olimp, fondu, ker ni sodelovalo v propagandni štafeti na Olimpiiskl dan 16. septembra. — Odbile se protest SK. Ptuja proti vetff&aciji prv. tekme Svoboda : Ptuj z dne 16. septembra ter se usvoji tozadevni predlog PO Maribor z dne 21. septembra. — Na temelju sodniškega referata o tc/sml Maribor : Ptuj z dne 23. septembra se Je uvedlo postopanje proti SK. Ptuju radi mlstiflkaclje sodnika ln podsaveza ter radi nediscipliniranega nastopanja proti PO. Maribor. — PO Maribor se zaslgu-ra materljelna podpora za razpisani lah-koatletični miting mariborskih klubov v mejah financ, sredstev podsa veza. S prebitkom Olimpijskega dne razpolaga JNS in ga podsavez zato ne mpre staviti na razpolago PO. — Tajnik. Sporf Prvenstvena nogometna tekma Ilirija : Jadran se vrši danes ob 15.30 na igrišču Ilirije. Ilirija nastopi s kompletnim prvim moštvom. Gotovo bo napela vse sile, da bl Izšla s sigurno zroago s polja. Kljub temu, da Ji ie zmaga skoraj zagotovljena, ne sme podcenjevati Ja-dranovega moštva, kl Je znano po svoji ambicioznosti In agilnostl. Predtekma rezerv Je ob 13.45. Cene vstopnicam se zvišajo za 1 Din v korist »Japonskemu dnevu«. Ljubljansko »Prlmorle» gostuje danes v Celju, kjer odigra prijaielisko tekmo s tamošnjlml Atletiki. Izgledi za dober uspeh so za Primorje slabi, ker nastopi najbrž brez branilca Birse. S. K. Primorje v LlUblJanl. Danes 1 ua ieriiču Primoria ob 13.30 (1.30 pop,) Objave X Društvo Kazino v ,'Ljubljani priredi svojim članom in po njih vpeljanim gostom v soboto dne 10. novembra Martinov večer i veselim sporedom. X S šestdesetletnice, ljubljanskega Sokola. Apelu brata staroste na slavnostnem občnem zboru v nedeljo dne 80. septembra 1928. za zbirjmje prispevkov za zgradbo Sokolskega doma, sta se kot prva odzvala vedno požrtvovalna brat Fran Ivrapež in njegova soproga ter poklonila društvu »Sokolski dom« znaten znesek 8000 Din kot jubilejni dar. Odbor Sokolskega društva v Ljubljani izreka plemenitima da.rovalcema najiskre-nejšo zahvalo vsot, ako se jih bo hotelo spraviti topet v red. Tega bo sedaj Bonkovifi laveda, tor sku&a zato vse stroške naprtiti posameznim že itak največjim d&vkoplačeval. com. Razumeti ne moremo, na kak način bi se dalo prisiliti le trgovoe in obrtni, ke, da plačajo vso popravo kot vzdria. vanjo cest z izrednimi prispevki, ko f.« druga bremena težko prenašajo. Omenili moramo, da presegajo izredni prispevki za cesto ponekod višino državnih dar. kov. Vprašamo fin. delegacijo, ali je r, skladu z zakonom, da se pobira za cest« poleg že zakonitih doklad še Izreden prispevek, ki znaša pri enem samem trgovcu polletno nad 7000 Din ter i tem ogroža davčno zmožnost istega, travno j«, da so trgovci ln obrtniki skflno ogorčen! ter da so proti takemu odiranju pri tozadevnem sestanku odločno protestirali. Ako že hoče okr. cestni odbor dohiti denar za popravo cest, nimamo nič proti temu, ako bi se ta pobiral od vsakega posestnika konj, koles in motornih vozil, no pa samo od približno 50 oseb v čelom okraju, katere so primorane posluževati bo železniških vagonov. Jasno je, da teh 50 oseb ne more s svojimi prhperkl vi-drževati vseh okrajnih cest, ako tudi se jim odvzame celo premoženja. Najvefje ogorčenje pa je povzročil Bonkovi{ i svojo pristransko odmero prispevkov, pri kateri se je uporabljal* dvojna mera. Nekateri plačajo le tO Din od vagona drugi 22, mnogi pa celo več. Po že izgo-tovljeni odmeri in izsuvitvi plačilnih na. logov, glasečib se le na zneske brez ka-! kih drugih podatkov, je okrajni cestni odbor ponujal ponokod celo 40 odst. popusta, ako «e prispevki takoj plačajo, Čemu dvojna mera in mešetarski popust, ako bazira odmera izrednih prispevke« na zakoniti podlagi. Davkoplačevalci i< navedenih razlogov temu predvojnom cestnemu odboru ne morejo več zaupati ter zato upravičeno zahtevajo, da vladi napravi red. Lahko naklada bromena tisti, ki jih sam ne nosi. ZAGORJE OB SAVI. V »Jutru« od 2t septombra je bil objavljen dopis, kise j* bavil s položajem po ponesrečeni stavki Prejeli smo v tem oziru več dopisov. 51 smo se o stvari podrobneje informiral in moramo poudariti, da je vsebina do pisa v glavnem povsem točna. Kar f pa tiče ravnatelja inž. Heutmanna, sm( dognali, da ni postopal nekorektno in si mu zlasti med stavko ni moglo niCesa očitati, ker je bil na dopustu. Morda j g. Heutmann preveč izpostavljen napač nim prišepetavanjem ljudi, ki imajo bvo jo posebne interese. Te vloge pa bo ni kakor ne more pripisovati, kakor se j storilo v našem dopisu, g. Adolfu Rai zingerju in je v tem oziru treba naš d< pis temeljito popraviti. G. Adolf Ranzii ger je bil Sokol že pred vojno. Kar e tiče ostalih v dopisu imenovanih gospi do v, je pač resnica, da se boljševil hvalijo, da so jim zaščitniki. Kako p prihajajo boljševiki do tega upanja, i jasno. Vsekakor imenovani gospodje 0( ločno zanikajo, da bi boljševikom da kakorkoli vzroka za njihovo trditve. 0 de znanega nemškutarja MichelčiSa l pač že zdavnaj sklenjeni računi. Da ta mož danes radikal, nam ni treba p seboj omenjati, saj je ta stranka prai zavetišče nemškutarjev. G. Terpotitz ' obnaša kot Nemec in govori pretep nemško. Drži poleg sebe zagrize'^; Nemca Pocka. ki je popolnoma ne|jot ben. Kar se tiče g. inž. Miroslava TJ' cha, se zatrjuje, da je Čeh in člsa. i kola. Nas to samo veseli. Vendaj; ni g. inženjer no moro zameriti, če rflio i zaupni, ker tako v družini kakr^n v sami vedno nemško govori, vrhptega ima otroke v šolah v Gradcu fin to morda na visoki šoli, ampak v»*l}uds in srednjih šolah. Pod njim je. ostal službi boljševik Ledenik. Mi raxM priz mo vsakovrstne težave, vendty,c nam vsak objoktivni človek dal juav, če limo, da g. Ulrych z doskjlno p™ prepriča tudi najbolj nezau^toa o svo korektnem nacionalnem sfctlišču. V nadi mu radi dajemo s tem zadošče Kar so tiče g. Miroslava I/.amenšeka di vzamemo na znanje njigovo trdi da se boljševiki povsem neupravif hvalijo, da jih on ščiti. Končno d'^ mo, da bomo pazljivo merili razvoj godkov v Zagorju in saj no prosimo, se nas vsestransko pravilno informira tem pa uvažuje, da je n iS list nezav glasnik naših načel, ki zahteva od pristašev popolno dosl« dnost, 5e je včasih neprijetna. priloga „Jutru" /t. »SS, dn « 7. oktobra 1998, Dijaško življenje Ob pričetku visokošolskega leta Ko Je i zaključkom velike vojne in z oivoboje.ijorn nastopila doba obnove in notranje državne organizacije, ni bilo te-javo, kako zaposliti ljudi. Prorokovanje, da bo nastopila po vojni splošna brezpo-jelnost, se ni izpolnilo; nasprotno celo primanjkovalo bi kmalu delovnih sil. Seveda se imamo za to zahvaliti izrednim raimeram, ki bo nastopile z osvobojenem. V vsej Sloveniji, osobito pa v biv-jj Štajerski in v Prekmurju je bilo tre-1)1 zasesti vsa ona mesta, ki so postala prosta, ko Bmo odslovili tujerodne elemente. Sicer smo tu vsled italijansko okupacije v slovenskem Primorju v veliki meri zaposlili primorske rojako, ali vendar je ostalo šo dovolj prilike za eprejemanje številnega naraščaja, Sprva jaio celo v znatni meri zasedali mesta l;ven Slovenije, v Hrvatski, Vojvodini, Ci pr. v železničarski in finančnouprav-Bi stroki. Procoj naših ljudi je odšlo tudi v državne centrale. Navedeno ne velja le za uradniške ikupine, marveč po velikem delu tudi za delavske posle. Ta prva srečnejša doba velikega po-(ipraševanja po uslužbencih je sedaj minula. To je fakt, ki obstoja, broz ozira c, i težnjo, ki se je pojavila tekom zadrga leta, reducirati število uradništva v državni upravi na minimum. Ze brez fei ukcijskih stremljenj so bile nokatere panoge državno uprave napolnjene; redukcija pa je položaj še poostrila. Učiteljev novih že letos niso mogli Tieh . zaposliti na Slovenskem. S filozof-(ke fakultete na ljubljanski univerzi prihajajo vesti, da je naraščaja toliko, da je nadlj irodukcija v kratkem neizbežna. Juristi i so menda za enkrat še v ugodnejšem položaju; enako tudi druge stroke. Iz nave denega je jaBno, da Be bližajo lopet časj, ko bo treba voditi statistiko o rentabtfjfcisti poklicev in ko no bo od-ločalo edtojode prirojeno veselje in nag-nenje za izh uro študija. Danes, ko je domala ves visokošolski študij koncentriran v Ljublji ni, bo to izdatno lažje, ne-o pred vojno. Najpreje je«treba opozoriti, katere »trote naj računa jo na potrebo, iskati zaposlitve izven \ Slovenije, da se pravočasno priučijo srbo hrvaščini v zadostni meri. Tu bo dobil« • mimogrede rečeno, poglavje o avtono\uizmu jako Interesantno osvetljavo. Dalja se bo takoj pokazalo, da eo za realni .študij tehniških in gospodarskih skupil* bodisi v Sloveniji kot v drugih pokrajina b še dolgo dani najboljši pogoji. Studii te vrBte bo treba jako forsirati. Imeli smo zadnje . ifase vpogled v statistiko o narodnosti i o državljanstvu za-poslencev v industrijskih podjetjih Hrvatske, Vojvodine in Bosne. Povsod šo prevladuje tujerodec, p.9 le v inženjerski in uradniški skupini, marveč tudi med strokovnimi delavci in , nižjimi uradniki. Iu je treba pokazati bit lpr našim roditeljem, da ne bodo Bilili' svojih otrok v poklice, v katerih je pr^tSakovftti velike prenapolnjenosti, marveč v poklice, kjer se jim odpira sigurna boj Ročnost. S tem vršimo vrhutega tudi deld notranje nacionalizacije. Kongres demokratske ©mladine Letošnfl kongres demokratskih dija-Ikih omladinskih organizacij oe je vršil in 23. Beptembra v Paračitiu. Udeležilo se ga je nad 150 delegatom . kar pomeni velik napredek v primeri z lanskim zborovanjem, ki se je vršilo v Kragu-jevcu. Posebno številno so bili letošnjem kongresu zastopani delegati sagreb Bkega demokratskega kluba .Jugoslavija., ki so bili predmet živahnih Idvacij. Kongresu je predsedoval Milan , Rajič b Beograda, kot tajnik pa je f ui\ /ftral Frankovič, predsednik zagrebške .Jugoslavije«. Po poročilih centralnega odbora ki so bila soglasno odobrena, je kongres razpravljal o taktiki demokratske omla-dine. Glavni refcront o tem vprašanju jo ,bil Frankovič, ki je poročal o razmerah prečanskih krajih. Njogov govor, v ka-berem jo plediral za intogralno državno in narodno edinstvo, jo bil sprejet z velikim odobravanjom. Govoril je nadalje o političnih dogodkih od zagrebškega kongresa dalje in so zavzemal za to, da se čimproje skliče kongres stranke, na katerem naj bi bo odredila italna smor-nica strankine politike. Kot tretja točka dnovnega reda je bil refenit Brzakoviča o finansiranju omla-dinskiih organizacij. Na kongresu je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri demokratska omladina odločno protestira proti temu, da državne oblaBti ne znajo, odnoBno nočejo ščititi interesov in časti nagega edinstvonega naroda ln favorizirajo. elomente, ki delujejo proti državi. D0mokratska omladina prevzema nalogo, <(a » svojimi mladimi in Bveži-ml silamf nadaljuje boj proti vsem ne-prijateljeul stranke in države in da končno izvojuje zmago demokratičnim načelom. > ZagrebšUe Sole ob »klepu proSlega šolskega leta. Koncem šolskega leta 1922. — 23. ie bilo v Zagrebu na vsoh šolah 21.303 ilijaJcov in sicer 7875 dijakinj in 13.488 dijakov. Na vseučilišču in ostalih visokih šolah je bilo 3927 dijakov (3446 slušateljev in 481 slušateljic); na Brednjih 6oUh je bilo 4530 dijakov {8098 dijakov In 148! dijakinj); m ((rokovnik šolah 1113 dijakov (603 dijaki in 610 dijakinj); višje ljudske Šolo jo obiskovalo 1467 dijakov (1439 dijakinj ln 28 učencev); obrtno-nadaljovalne šole 2996 dijakov (2716 moških In 280 žensk); ljudsko šole jo posečalo 3384 deklic iu 3322 dečkov ter končno glasbeno akademijo 624 dijakov (349 dijakinj in 275 dijakov). Ameriški dijaki In naš Ferljalnl Sa-vez. Neko čikaško akademsko kulturno društvo se je obrnilo na naš Ferijalni Savoz s prošnjo, da »o mu pošljejo točne informacije o delu in cilju našoga Fo-rijalnega Saveza, s katerim želi društvo stopiti v tesno zvezo. Lužlško - srbsko dijaštvo. .Sorbski Študent., ki izhaja v Budišinu priobču-jo zanimive podrobnosti o dijaštvu srb-ske narodnosti, ki študira na Saškem ln v Gornji Lužici. Iz statističnih podatkov izhaja, da študira v Nemčiji ln na Češkem okoli 300 lužiških Srbov. Na Češkem podpira dijaštvo češko-lužiško društvo »Adolf Cerny», v Budišinu pa obstoja društvo «Pomocy Btudovvacich Serbow t Budišine., ki podpira lužiško omladino na Brednjih in visokih šolah. Lužiško-srbsko dijaštvo izdaja Bvoj organ »Serbski Študent., ki bo bavi osobito z dijaškimi prilikami lužiških Srbov. Posebno vneto ee opisujejo priprave in poročilo z glavnega ferijalnega Bestan-ka, ki se vrši vsako leto v bližini Bu-dlšina. Na teh sestankih se referira in razpravlja o bodočnosti dijaštva in celega lužiško-narodnega pokreta. To jc pravi mali narodni praznik, na katerem se slavijo narodni jubileji in kjor dobiva omladina lopo pobudo za svoje nadaljnjo narodno delo. Lužiško dijaštvo obiskujo poBobno rado Prago, kjor se mu nudi znatna moralna podpora za narodno delo. Iz življenja in sveta Kraljestvo mode Modni razgovor — Veš ljuba M^aruška, da te komaj razumem, ko vedno ln vedno študiraš modna poročila po vseh listih, naših, nemških in francoskih, katere potem vedno primerjaš s poročili ln natura. Zanimalo bi me pa vajeno, kaj je temu pravi vzroki Izhaja li-to lz tvoje noči-mernoBti, lepomiselnos;tl ali iščeš r tem protislovij? — Vse skupaj, dragi'. Majdkal Najbolj pa mo zanima primerjati naša modna poročila » tujimi. Reči moram s zanosom, da naša iurnalistlka v kolikor bo bavi z modo, čisto nič ne zaostaja za tujo. In če ti če povem, da sem na podlagi svojih opazovanj in potovanj dognala, da se tudi Ljubljančanke, dasi ne vse, zelo dobro spoznajo na vsak .dernier crie». Povem ti pa Majdka, da bi mi bi-.0 v popolno zadoščenje, ko bi so število teh naših, tekočo modo ree dobro po-znavajočih, velikomestno, a povsem umerjeno elegantno oblečenih dam kolikor mogoče pomnožilo. Skušala bom k temu pripomoči, ko ae vrnem b »vojega potovanja. Perilo neveste nekdaj in sedaj Naše babice ln prababice so zlagale svojo balo v skrinjo. Njih perilo je bilo iz platna In bombažne tkanine. Po številu je daleč presegalo balo današnjih nevest: imele so vsega po štiri, šest in več tucatov. Namiznega In posteljnega perila so jim dali od hiše toliko, da ga rabijo še njihove vnukinje, če so jim bile matere varčne. Nogavice so bile trpežne, pletene z roko. Segale so samo do podkolen. Zato pa so bile hlačke tem daljše. Nočne ko-šulje so bile pod vratom zapete. Dnevne so imele nekoliko večje Izrezke. Spodnja krila so se nosila dvoina aH celo trojna. Neveste so jih imele do štirideset. Spodnje krilo je bilo kratko ta so ga imenovali po naših krajih .anštandsrok«. Drugo krilo je bilo daljše ta obšito z bogatimi čipkami. Matere so opremljale svoje hčere s to- likim številom perila ker so menile, da •perila molji ne snedo«. Še danes hvalijo potomke to hvalevredno nazlranje svojih prednic. In še danes Jih živi mnogo, ki lz starih spodnjih kril minulih dob kroje hlačice in košulle, iz preostalih platnenih rjuh pa poletne kostume ta obleke. Glede današnjih bal morem reči, da Jih najbrž ne bo deležno potomstvo v tej obliki ta v takem številu kakor Je to bilo v preteklosti. Skrlnle so prišle lz mode, nadomestile so jih ozke in tesne omare za perilo, v katerih Je precejšen del prostora odmerjen klobukom. Vsota, ki se danes potroši za nevestino opremo, bi zadoščala v prejšnilh časih za naravnost knežje razkošno balo. Dandanašnja bala znaša tucat aH dva tucata kosov. Neveste, ki lma|o platneno posteljno perilo, so že redke. Za telesno perilo se uporablja največ tenak šlion in batist. Spodnja krila so docela Izginila iz pcrilne omare. Srajčke so kratke in imajo samo dve ozki naramnici. Tudi hlačke so kratke. Najbolj priljubljena Je tako zvana .kombineša. lz batista, okrašena z vstavki. Kombineša le malone prosojna. Da pa ne zagrešim pikantne indiskretnosti, bodi povedano, da se nosijo pod temi kombinešaml tenke prav kratke pletene hlačice, nalik moškim plavalnim hlačkam. Nogavice so svilene ta napol svilene ter segajo visoko nad kolena. Zares bogata in rafinirana veliko-meščanka pa si poleg tega vloži v oma ro tudi svileno perilo iz bele pongis ali crep de Chine. To perilo nI belo, temveč v vseh mogočih niansah, svctlomodro, roza, rumeno, lila itd. Srečen Je ženin ki dobi v roke toliko lepega I —sko. Največja mesta na svetu Kakor kažojo najnovejše povojne statistike, jo Newyork še vodno največjo mesto na svetu. Leta 1921. je štel London 7,446.000 probivalcov; Newyork pa, glavno mesto sovoroamoriSkih Združenih držav, samo 5,620.000. Vendarle jo treba upoštovati, da obsega londonska sta-tistika tkzv. policijsko mesto, v katerem se nahajajo tudi vsa prodmostja. Ce bi prišteli Nowyorku predmestja, bi Število njegovih prebivalcev narastlo za 2 milijona ljudi. Sedaj lahko z mirnim srcem trdimo, da je namesto Londona prvak sveta Newyork, in to ne lo po številu prebivalstva, ampak tudi kot centrum svetovnega kredita In financ. Za tretje mesto se borita Pariz ia Berlin. Nemški statističarji trdijo, da jo Etr lin tretje mesto na svetu, francoski pa, dajejo prednost Parizu. V čen je mesnica bomo takoj videli iz njihovih lastnih podatkov. Stovilo pre1 ivalstva v pravrm Berlinu (broz ptfdtr«s'ij) znjAn po nem ški statistiki 1 '/03.000 ljudi, s predmestji vrod pa 3,830.000. Te številke datira jo iz ljudskega štetja 8. oktobra 1919. Za Pariz pa pravijo francoski uradni podat-ki, ki so bili dognani v splošnem ljudskem štotju v celi Franciji in kolonijah 6. marca 1921., da je prebivalstvo štelo 2,906.000 duš. Če pa prištojomo k temu šo prebivalstvo prodmestij (to jo ves do-partement Soino), pridemo do številke 4,406.000 prebivalcev. Iz tega sledi jasno, da jo Pariz trotje mesto na Bvotu, Berlin pa četrto. Za tomi mesti sledi Ci-kago v 60ver0ameriških Združenih državah z (leta 1920.) 2,702.000 prebivalci. Šesto mesto je bilo Tokio (1920.) z 2,173.000 ljudi. Na 7. mestu bo nahaja kitajsko mesto Ningpo (1919. 2,172.000 ljudi), glede katerega velja isto pravilo kakor za vsa kitajska mesta. Število prebivalstva se da ugotoviti tu le na podlagi cenitve, ki je večkrat skrajno zmotna ln zato nezanosljiva. Na osmem mestu imamo Dunaj, ki je imel letos 1,86-1.000 prebivalcev. Druga milijonska mesta na svetu so: Filadelfija (v Združenih državah 1,824.000 oseb). Vančov (Kitajska), Buenos Aires (Argen-tinija) 1,667.000 prebivalcev, potem če-tvorica kitajskih meBt Sangaj, Fučov, Peking in Cangša. Kalkuta v Indiji ima 1,263.000 prebivalcev, Oaaka na Japon skem 1,252.000, Carigrad v Turčiji ima 1,200.000 preb., Budimpešta na Madžarskem 1,18-1.000, Bombay v Indiji 1,179.000 Rio de Janeiro v Braziliji 1,158.000, Mehiko ▼ Mehiki 1,080.000, Glaagow na Škotskem 1,034.000, MoBkva v Rusiji šteje 1,028.000 duš ter zaključuje vrsto milijonskih mest na Bvetu. Naj navedemo še podatke za 4 naša najvažnejša mosta v državi: 8ubotie,a ima 118.000, Beograd 111.000, Zagreb 108.000, Sarajevo 68.000, Ljubljana 53.000 prebivaleov. Naša največja mesta imajo komaj nekaj čez Btotisoč prebivalcev. Velemesta so morejo le razvijati v velikih industrijskih državah, kar pa naša domovina ni. Praga v Češkoslovaški jo razmeroma majhno mesto s 676.000 prebivalci. V Italiji je največjo mesto Napoli (1. 1921. 780.000 prebivalcev), na drugem mestu jo Milan (718.000). Sele na tretjem mestu jo Rim, v katerem je živelo leta 1921. samo 689.000 duš. Ne samo v zrcalu. V treh možnostih, v katerih je smešnost in suženjstvo izključeno, je ženska lahko moderna. Prvič da prilagodi modo svoji individualnosti, drugič da prilagodi samo sebo modi, in tretjič, da spoji lastno individualnost in modo v eno pesnitev. Za vse to tri variante pa jo neobhodno potrebno poznanje same sebe — a ne Baino v zrcalu. že in v gotovem hipu naravnost vidi m(» škega, ki ravna baš nasprotno, kakor J« govoril. To trdi Richet čisto resno in navaj* dokaze. Stvar je za moške zelo lenanbul in opusnal K sreči priznava tudi Richet, da ni ta 6. čut pri vsoh ženskah razvit ali da je pomanjkljivo razvil. Gorje možu, ki ima ženo s popolnoma razvitim 0. čutom! Z energijo pn so da tudi nerazviti 6. čut popolniti in izoniikati, kakor vsak drugi čut. So ljudje, ki nikakor niso gluhi, a vzlio zdravim ušesom prav slabo slišijo. N. pr. dčkle, ki jih moraš vednq trikrat poklicati, predno čujejo; ali osebe, ki ne morejo razločiti več glasov obenem in reagirajo le na enega; aH gledališki obiskovalci, ki vidijo na odru le posamezne točke, ne pa vseh in slišijo Ie enega igralca, ne pa 09talih zvokov, ali posetnikl koncertov, ki čujejo le nekaj instrumentov itd. So ljudje, ki Imajo zelo kosmat vonj ali zelo grob okus ali čudno mrtev tip. Prav tako jo s 6. čutom. So ženske, ki nikdar ničesar ne slu-tijo, vse verjamejo ter bo vsak dan znova žrtev laži, hinavstva in licemerstva. Podobne so nemuzikalnim osebam, ki na razločujejo Ionov, ali Blepcem za barve< ki ne razločujejo barv. Toda taki bo me ški in ženske. Šesti čut pri ženski Pariški zdravnik profesor Richet trdi, da ima moški pet, ženska pa šest čutov. Vid, sluh, vonj, okus in tip bo čuti, ki jih jo prejel od narave moški; ženska Ima še 6. čut slutnje. Richet ima bajč ugled zarodi svojih uspehov na Bpiriti-stičuem polju, zato ga smatrajo za resnega znanstvenika. Ta zdravnik zatrjuje, da ima ženska čut, s katerim sluti, kaj se pripravlja. Zato odkrije vsako laž v hipu, ko jo sliši. Ženska takoj ve, kdaj se ji govori resnica, kdaj se ji napravi po-klon, kdaj se izgovori laž; celo tako razvit je ta čuvt, da vidi, kaj se godi daleč na strani. Ako jo moški nalaže, ve, da la- X Izdaje sv. pisma. Homerjeva <111, Jada. In .Odiseja, so prevedene na dvaj-i set jezikov, Shakespearieva dela so dožU vela večlo čast: prevedena so na 40 živih lezlkov. Toda kniiga, ki je doživela največje število izdaj in ki le prevedena na nalvečje število jezikov, jo sv. pismo, Samo angleško biblijsko društvo Jo Izdalo sv. pismo v 558 različnih Jezikih; v| celoti pa le sv. pismo prevedeno na okoli 800 Jezikov. X Kako postanem lepa? Neki ameriški list se obširno bavi z žensko lepota ta s skrbmi, ki Jih posveča ženski svel temu vprašanju. Pisec priporoča nežnemu spolu, naj ne uporabila nlkaklh sredstev za olepševanje ampak le avtosuge-stllo. Izgleda pa, da se ta avtosugestlvnl način olepševanja nI obncscl v praksi. Mar niste opazili raznih dam, kako zaman uporabllaio svolo energijo samo zato, da se ne smejejo, ker jim smeh na dene dobro? Ali kako se trudijo, da zaustavijo solze, da ne hI Imele rdečih oči?! AH vam niso znane ženske, ki stole ne, premično na enem mestu in to tudi dal{ časa, ker dobro vodo, da so iepe samo vj profilu? Ta sredstva pa ne zadovoljujejo, Izgleda, da je francoski način olepševanja mnogo ugodnejši. Način obstoji M tem, da žensko v začetku negujejo svojci telo, svojo moralo in svoj duh. Znano Je, da so si mnoge ženske pridobile slovesi lepotice s pomočjo gimnastike, duhovna kulture Itd. Le kar Je naravnega, Je lena bi plemenito! X Diplomatlčna afera radi zaušnice. Španski poslanik v Bukarešti vojvoda Atnalfiia le prišel pred nekaj dnevi M konflikt v nekim rumunsklm dijakom, ki bo gotovo hncl za posledico diplomatlč-no afero. Poslanik jc šel po ulici. Neki dijak mu |e slučajno stopil z blatnimi čevlji na nogo. To ie poslanika tako raz-togotilo, da le dijaku prisolil krepko zan ušnlco. Dijak pa tudi nI Imel posebnega respekta napram arogantnemu gospodu in mu |e zaušnico vrnil. Prišlo je do formalnega prepira, ki je končal z intervencijo policije. Poslanik je vložil pri ru-munskl vladi radi policijske intervencij pritožbo, češ da je bila s tem aktom kr< šena diplomatska intangibilitcta. X Lasjo pevke Eme Destinove. Co-ška pevka Ema Destinova je te dni vložila tožbo proti neki pariški firmi, ker si je z njenimi sredstvi za negovanje las pokvarila lase ter Jih tekom par tcdnoy malone popoloina izgubila. Destinova zahteva odškodnino deset tisoč čsl. kron, Glavna priča na tej zanimivi razpravi, ki se bo vršila pred okrajnim sodiščem v, Pragi, bo impresaril Destinovo Bartik, ki bo izjavil pred sodiščem, da mora imeti vsaka pevka dva pogoja, da uspe na odru: lep glas in lepe lase. I ROBERTSON: Sultan in vezir Sultan Mahmud je s svojimi neprespanimi vojnami v inozemstvu in s svojitn tiranstvom doma napolnil državo svoji),\ dedov s poginom ta obupom. V Perziji poklal malone vse prebivalstvo. Vezir tega velikega monarha Jo trdili ila se je pt! nekom dervlšu naučil govorico ptičev razumeti tako lahko, kakor da bi ptiči govorili njegov Jezik. NI ptiča, Je dejal, ki bi ga ne razumel, ako le odpre svoj kljun. Ne vemo, Je 11 vezir samo lagal, da 'ažurne ptičjo govorico aH pa se Je neumno domišljeval, da jo umeje; samo to lahko povemo, da so mu verjeli po vsem cesarstvu. Saj ve vsakdo, kako radi ver-lamejo v orljentu vse, kar Je čudovito. Nekega temnega večera sta sultan ta vezlr lezdila domov z lova. Mahmud, ki le videl bolje nego njegov vezir, Je za-Eledal dve sovi na drevesu, ki Je rastlo ^ kupa ruševin blizu zelenkastega sta 'eea zidovja. •Ali vidiš ptiča na drevesu, ki raste tle • Minla davkoai •> ImkiH vrtd t do 80 baatdl Din S'—, vttka »adal|n|a b.a.da 80 I, — PI(M M radM uprti (lahko tu« v sntrsfcahl, Na vpraieala odgovarja sprava la, akt |a *pral,"i" priloiana znamka aa odgovor Hr manlpalaoljaka pristojbina (1 Dla), " * (dobe) Služkinja zdrava, močna, do 80 let stara. k d rutini a tremi otroci, vajena deloma kuhanju ae »prejme s novembrom Naalov povo uprava „Jutra". 11802 Trgovska sotrudnica dobra moč, slovenskega ln nemškega jezika zmožna, ae sprejme za mefiano trgovino v Železni Kaplji, Korošno. Ponudbe pod ,,Zmožna" na upravo ..Jutra'1. 11TS0 Več prodajalk ki ae r&sumejo tudi &a Šivanje, t prej m t m takoj. J Ponudbe na Kocbek, Kranj, 11733 Iščemo potnika za dobro idoče blago pifitl visoki proviziji. ReflektAlitl morajo bltt vpeljani v spalre-rljskl In čovljarskl strofci v Sloveniji. Pismene poniflfte z navedbo dosedanjega *leJlo-vanja pod fiifro „Delavtg"na Aloma Company, LJubljana. 31658 Več mizar, pomočnikov tn vajencev a hrano ln stanovanjem, iBče Frano Naglic, mliar v Krikem. 11643 Kuharica (toltUrlca), te takoj »prejme v restavracij, hotela „81on" t Ljubljani. 11601 Dekla poftUat, znatna ln aa vsa litina dela, aa spj»Jme takoj k majhni d rutin'.. — Kmet. Trbovlje II. - 11550 Pomočnika vodovodnega IzvatAlaterJa, res dobrega delavera, sprejme v trajno delo takoj Jakob Bab-nlk, vodovodni! Instalater v Ljubljani, PolJJanska cesta S. 11468 Abs. w£it. kandidatka želi poučevati dečka ali deklico oanovne Bole. Cenjene ponudb« blagovolite poalatl na upnjvo „Jutra" pod fiifro ., Učitelji io»". 11823 dolarski učenec iz dot>e hlle, ki Ima veselje do oja-tl, teli dobrega mojstra. Janes Straus, posost-nlk. Plecko, Hrastnik. 11850 Apnar pi-iovrztna moč a 15 le to o pVakao v postavljanju ln žganju poljskih ln aldonlb ajmenlc, aprejmt delo kjerkoli v Sloveniji. — Ponudbe ■pod ,,Apnar" na upravništvo i, Jutra". 11031 Kontoristinja .vešča vseh pisarniških del lil samostojnega knjigovodstva a daljšo prakso, lfiče službo v LJubljani za takoj ali pozneje. Verzlrana Je v elektrotehnični atrokl. Ponudbe na upravo „Jutra" pod Ilfro ,.Elektrotehnika". 11839 Trgovski pomočnik mešane stroke, 85 let atar, a letnimi spričevali ln dobrimi referencami. Išče »talno službo za takoj kot potnik. skladllčnlk ali vodja podrutnlce. Cenjeno ponudbe pod „Agilen" na podružnico „Jutra" v Mariboru. 11720 Gospodična a znanje™ alovenak. ln nem. Jezika, korespondence, strojepisja ter nekoliko knjigovodstva, želi primernega mesta. ConJ. ponudbe pod fiifro ,,Poštena" na upr, „Jutra", 11095 Strojnik tsM tudi električnih naprav at aprejmt itakoj. — Ponudbe pri prostem stanovanju, kurjavi In razsvetljavi na upr. „Jutra" pod lltro ..Strojnik" 11446 Krojaški pomočnik za velika dela, tt lfiče s hrano ln stanovanjem v hiši, drugo po dogovoru. Rudolf R I b 1 s a 1 J, krojač, Dol pri Hrastnik*!. 11861 Trije čevlj. pomočniki In tn vajenec se sprejmejo takoj. Štefan Cenčlč, čevljar Solca pri Skofj! Loki. 11S78 Vajenca in pomočnika sprejme takoj Matija Mlinar, čevljar, Motnik. Hrana ln stanovanje v hifii. 11883 Mlajša služkinja pridna, snažna ln pofitena, ee sprejme pri družini brez otrok. Naslov pove uprava „Jutra". 11037 Dekle staro 15—20 let, tudi z dežele, se sprejme kot pomoč pri gospodinjstvu v večjem Industrijskem kraju. Dobra plača in brana. Ponudbe na upravo „Jutra" pod šifro „Dekie". 11811 Spretna kuharica se »prejme, kakor tudi postrežnica za popoldansko težje delo. — Naslov povo uprava „Jutra". 11810 (iščejo) Absolventiiija dr!, dvorazr. trgovske Bole, Išče mesta kot praktlkantinja Ponudbe na upravo „Jutrn" POd „A. P. 716". 10058 Absolvent dvoletne kmetijsko Bole, z dobrimi šolskln-,1 spričevali ln večletno prakso, želi primerno službe,— Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod šifro ..Absolvent". 11767 Trgovski pomočnik mešane stroke, mlajša moč, l«e službo v mestu ali na deželi. Nastopi lahko takoj Cenjene ponudbo na naslov-Ivan PoJuu, OreSje pri Ptuju 11743 Ekonomski uradnik »tar SO let, samec, vešč vseh ekonomskih poslov, knjigovodstva ln korespondenco v slovenskem, srbohrvaškem In nemškem Jeziku, iBče za takojšen nastop primernega m?Bt."„~ G'° najraje kot oskrbnik na veleposestvo. — Prevzame tudi mesto kore-spondsnt* in strojepisca. — Cenjene ponudbe pod šifro ..Energičen" na upravništvo „Jutra . 11712 Zastopstvo Gospodična Izurjena v trg. t čevlji, teli premenltl službo, ev. takoj. — Nasloviti je na upravo ..Jutra" pod fiifro „Novem-ber". 11633 Gospodična srednje starosti, perfektna knjlgovodklnja (amerlk. ln dvojno), zmožna tudi aamo-atojne korespondence ln strojepisja, z dobrimi spričevali, želi stalnega mesta, najraje pri večjem Industrijskem podjetju v LJubljani. — Cenjene ponudbe pod ,,Samostojna" na upravo „Jutra". 11626 Trgovski pomočnik z Cobriml referencami, vo-Jaičlne prost, želi mesta takoj, kot skladiščnik ali prodajalec. Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Marljiv". 11613 Katero priv. podjetje bi so usmililo bivšega inteligentnega drž. poduradnika brez službo ter mu preskrbelo primerno mesto v pisarni ali kaj stičnega. Nastop s 1. novembrom ali takoj. Ponudbe na M. Znldar-šlč. poštnoležečo Tržič. 11607 Podčastnik ki Je aluill T vojaki In darmerljl 11 let na rariii krajih Slovenije ln HrV„ skt, zmoten slov., brvat i, nem. Jezika v govoru iQ" savl, iell alutbe kot p|,a,' nlška moč, akladlščar, ga, čuvaj, potnik ali kji podobnega. Cenjone ponudb, pod ..Vetten" na upr,,, ..Jutra", 11821 Angleščino poučuj« za nlakl honorar fina gosuo. dična. Naalov pove uprav, ,, Jutra". 11209 Knijgovodja-bilanclst z 121etno prakso na zaupnih, vodilnih mestih večjih krp. dltnlh, trgovskih ln produktivnih podjetij, perfektea i vseh vrstah knjigovodstva ir, hllanclranja, dober kalkulatii In organizator, teli vsl^i osebnih razmer premenltl službo v Istem avojstvu h kakemu večjemu podjetj. Po možnosti teli prazno st? novanje. Oenj. ponudbe pro,( na upravo „Jutra" pod £il,-„TraJno mesto". jif-. Krepko učenko rea dobro, s mefičanakq i* , ako Izobrazbo priporoma trgovsko učenko vodstvm na Koroški Bell, poU,, j,. vornlk. H837 Prodajalka vešča meAane ttroUr, lil, alutbe v mettu »11 ii iell. Ponudbe Ja "poslati >■ upravo „Jutra" ',rod ilfro „Vostna". 118(1 Mlade al č vtič angleščine., lfiče alulH kot plaarniška moč, sku, dlščnlk ali kaV etičnega. -Cenjent ponu-ih.a prn,| ti upravo ,,Jut m ' pod Ilir-..EmplormentA 11S;: Službe pri Upljšl družini kot vzgojite,Y|lcft otrok, lifi mlada izobrg žena gospodični Zna delati S sa tonska rortv dela ln U»^tl perilo. F« nudbe na upravo ..Jutra pod ..Prldtfa". 11691 Korespoi.' nt z večletno prakso ln znanjem.I nemščine, italijanščine, fran-4 coščlne, angleščine ln ma<7, žarfičlne, lfičo 3urno zaposlitev pri večjem podjetju t a Izvoz, Industriji ali bani,- i. Dopise pod ,,Akademlker" t a upravo „Jutra". 115f/l Absolvent mariborske vitiarske šole s popnftTi-lm znanjem Blot nemškimi in srbohrvstskegt Jezika v govoru in pisavi, t večletno prukso v vseh pa nogob gospodarstva, letu strok1/ ln knjigovodstvu, ie: odgovarjajočega mesta d večjem, posestvu, Industrij Bke-fn podjetju ali trgovini, Nastf>pi takoj aH pozneje,-Potiv.dbo pod ..Uporabljiv' na 'podružnico „Jutra". Mirit« .r. 118S3 Izprašan strojnik /tlftičavnlčar ln elektrikar i i\nljšo prakso, neoženjen ft t rezen, išče službe za nc-vernher. Oglase na uprava pod ,,Strojnik 92S' 1UII R Strojnik s strojarsko Bolo in dvslstno prakso, išče mesta. je tudi tehničnih del t pls arni. Ponudbe pod ,,Strojniki ' na upravo „Jutra". '11762 Knjigo vod jr^ s trgovsko, bančno 'in eks-portno prakso, bilan tfist, zmožen slovenščin« srl«> hrvaSči-ne, nemščine, ita fl Jinačine, francoščine in anghjj čine, želi premeniti mesto. Nasloviti Je na upravo tra" pod ..Inicijativa 666"., 11386 Službo gospodinje išče boljša gospodična. Ore k vdovcu z oti.^fi, event. k dobro situiran cmiu samskemu gospodu. Ofcj izvrstna in varčna gospoc^nja. Ponudbe na upravo ,,J'iJ.ra" pod Šifro MGoepodinja". 11906 Pisarniške uradnika veščega etreflopisja in izvež-banega v 19 ©Ijoknjižnlh in izvršilnih j/mdevah, iščem.— Plača po Nagovoru. Nastop takoj. Dr. Js.dam Ban, odvetnik v Ormožu. 11886 IJlodoficir pred Ytr\'dpom ▼ vojsko trgovski pc/noftnlk, vešč pisarniških jioslov, slov., srbo-brvatsk<«ja in nemškega jezika, i e primerne službe. Naslov ove uprava „Jutra". 11834 Tft'Štrukcijske ure za Y/rjxno ali tudi sa denar, daje -visokošolec (tehnik).— Nasjav pove uprava „Jutra". 11833 Trgovski pomočnik zeniesljlv, dobra moč, išče m* sta v gpoc., galanterijski ai| manufakturni stroki kot p.ifva moč. Ponudbe vposlati iM. upravo „Jutra" pod šifro op takoj". 11866 Praktikantlnja kake trgovske aH industrijsko tvrdko išče vsestransko na-obražen mlad, spreten potnik, izvežban v tej stroki. — /reSča strojepisja, knjigovod-Predmeti so indiferentnl. Po- / stva, slovenščine, italijanšči-tujem tudi iiveu Slovenije. I ;ne, francoščine ln nemščine, Cenjeno ponudbe na naslov: j, iSče službe. — Ponudbo pod Anton Kandorfer, pošta Pil-Jf ,.Jadran " •U&l. SlOTftnUft* \1700; U na upravo ,Jutra' 11872 Gospodična srednje Izobražena, želi slu! be pri enem ali dveh otroci! Najrajše pa gre kot druiab niča h kaki dami. Cenjeni ponudbe naj se pošljejo ci upravo „Jutra" pod Slfr „720". 1194' Orehovih hlodov 3 vagone, prlma, za tako! fin jo dobavo naprodaj. Cer po dogovoru. — Ponudbe ; poslati na upravo „Jutrs pod ,,Hlodi". 1163 Goveje meso 76—84 1 prima kvaliteta. Teletins I 110 K kg, kakor tudi v vrste prekajevalskih. izdelki so dobi pri. Antonu Sa meister, mesar in prekaj valeč, Kolodvorska cesta 15 LJubljana VII. 117 Vinsko posodo leževno kot transportno, pr daja vsled opustitve vins trgovine tvrdka J. Jelen LJubljana, Stara pot fit. 1-Ugodna prilika t a začetni vinskega trgovca, ker so < enem tudi kleti na razpois 116 Štedilnik majhen, iz litega železa, < bro ohranjen,, se ceno pro Poljanska cesta 60, II. n 11« 200 izolatorjev za električne vod6, nizke i petosti, skupno z opornic* na dva vijiika, se prodi. Ponudbe na upravo ,,Juti pod „Št. 3101923". 11' Ehre des Herzogt. Kti prav dobro ohranjeno, v deče platno vezano Krajf Izdajo, proda najvišjemu nudniku Joalpina Machori Metliki. H1 Gramofon predvojni, dobro obran zelo velik, polog tudi nj &lošč, se proda za 10001 aslov pove uprava Lepa spalnica (bukova), kuhinja ter p ntca za eno osebo, nizki ceni prodajo, OkI« ponedeljek in torek popo Na*'ov povo uprava .,-Tut Knjttne redkosS <) b a s e d o v, „Practlsche Pbllosophle", Dresden 1777, MbvcCeno carici Katarini 11. £ ) ..phllosophlsche Abhand-lun gen "> Clcero", Wlen ia02 3.) Cornellus Tacitua VVerke, 2 zvezka, W(en 1801. i ) Curtius Rufua ..Aleksan-J»r der Orosee, Wlen 1789. p knjig, skupaj 6000 Din.— ^ n t o n T a n c , Maribor, jlučka cesta 36. 11854 Vsakovrstni ostanki [ za parilo, a« prodajalo po polovični ali zelo nizki ceni Važno la Šivilje ln gospodinja, ki naj na zamudijo igodn. priliko. — Resljeva esta 80, I. nadstr. desno. USio Koroška narodna noša (Zlljska), se poceni proda.— Naslov pove podrut. „Jutra" v Mariboru. 11894 Polhove kože ln vsa druge kože divjačine, kupuje skozi vse leto trgovina usnja !>, Zdravlč, LJuh-ljana, Sv. Florljaaa ulica S. 176 Volčji kožuh ,lnraj nov, dolg, ■ finim fornjlm suknom, se proda. Cena 6000 Din. Ponudba na vpravo .Jutra' pod „Ko2uh" 11899 Sode od masti ln loja i Železnimi In lesenimi obroči v velikosti 170 do 20 kg vsebino v popolnoma dobrem stanju k u-> u j e tvrdka Mlakar & branje, Zaloška cesta 27. 11738 Večja zbirka znamk Naslov se „ Jutra". 11867 K takoj proda. — polzve v upravi Dva bencin motorja (o 12 11 19 PH, ln 1 mali teotor z dlnamo za pogon male razsvetljave, malo rabljeni. se zelo ugodno prodajo J. Pučko, skladlfife poljedel. (trojev v Ptuju. 11729 r---------- Orehovih hlodov fmam za takoj prevzeti več • vagonov naprodaj. Blago je ].j-o od 25 cm debeline naprej. Naznani naj se ml najvišja cena za kub. mtr. vagon Slovenija pod ,,Orehovi hlodi" na upravo ..Jutra". 11740 Šivalni stroj «SInger» Kobro ohranjen, sa po nlikl ceni proda v Menglu It. 152 11804 V- Motorno kolo ,*teckaroulm" v najboljšem ■tanju, se proda za 43000 Din. Sp. Oameljne it. 17 pri Črnučah. 11806 Fotograllčnl aparat Kelsa-Teaiaf 9/12, ■ usnja-Um etuljetp, 6 kaaetaml, sta- tlvom ter vsemi potrebščinami, prodam. Naslov pove sprava „Jura". 11807 Moška zimska suknja la prevlečnlk za arednjo postavo, ae ugodno proda. -Trg Tabor Itev. 8, pritličje. 11841 Nov damakl plašč Naalov N proda. ..Jutra . upravi 11840 800 športnih čepic Is proda la prve roka po zelo ugodni ceni. — Ugodna prilika. Naalov pova uprava ..Jutra". 11830 Moško kolo Botro ohranjen in pes Ikot skl ovčar, dober čuvar, si proda. Naslov pova uprava ..Jutra". 1190: 300 delnic ..Slovenske banke" ln 130 delnic češke lndustrljalne ln gospodarske banke, ae proda Naslov pove uprava ..Jutra" 11875 Več vrat Vrokrllnlh, stanovanjskih In podstre&nlh oken, je naprodaj. — Naalov pove uprava „ Jutra". 11876 Fotografičnl aparat tEitra Rapld Apl.) 9 y 12 i šestimi kasetami v Jako dobrem stanju, se proda. — Cena 800 Din. Naalov pove "prava „Jutra". 11947 Gašper ček Vmala pečica) a cevmi ln Velika svetlika, sa proda Rožna ulica 83. Ogleda sc od 8—4 popoldne. 11935 Dve lokomobill 10 In 15 konjskih sil naj boljše angleške znamke, malo rabljene, ae prodajo. Prikladni ta vsak obrtniški obrat. Naslov pora uprava ..Jutra", 11826 Posestvu s hišo ln gospodarskim poslopjem, 50 oralov zemlje, od tega SO oralov gozda, drugo njive In travniki, pri Zagorju ob Savi, 1 uro od glavne ceate, pol ure od rudnika, se proda za .".20.000 K. Ponudbe pod ..Planina" na upravo „Jutra". 11552 Okna ln vrata sa trgovino In stanovanje, kupim. Ponudbe s navedbo cene ter velikosti na upravo .Jutra' pod Sltro „V dobrem stanju". 11771 Majhno sedlo In dobro ohranjeno moSko kolo, kupim. Ponudbe s navedbo cene na naslov: Ivan Smrke, krojač, Breza, Velika Loka, Dolenjsko. 11764 Suhe gobe plačuje najbolje M. Geržak & Komp. LJubljana, Kongresni trg 10, Elegantna boa ae kupi. Točen opla s navedbo cena na upravnIStvo ,.Jutra" pod „Boa". 11805 Akumulatorne baterije kompletne s tablo (t.ade-schalttafel), za 110 voltov, kupi „Drava" d. d., Zbelovo, poŠta Loče. 11737 Lanenega semena ter lepo sušenih orehov večjo količino prodam naj boljšemu ponudniku. Ponudbe z navedbo cena pod Sltro „Dobra kupčija" na upravo „Jutra". 11775 Prvovrstno banatsko moko razprodaja na vapone, vreče ln od 5 kg naprej po najnižji dnevni ceni M. Biellč, LJubljana, Miklošičeva cesta St. 36. 11664 Stavbena parcela Izmeri približno 1500 m' Ljubljani VII., Je ugodno naprodaj. Kje, pova uprava "jutra . «631 Sttuunmnja SI Gospod Inteligenten, ki ima lepo stanovanje v centrurou ter bi od Istega hotel odstopiti Inteligentni gospej r-razDo so-bo In kuhinjo — prevzela bi ga v popolno točno oskrbo t Izvrstno domačo brano. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ,,čistoča ln red". 11799 Restavracija ob (elainlcl a dnevnim prometom 15—25.000 kron. se odda v najem onemu, ki odstopi v centru Ljubljane stanovanje vsaj dveh sob in prltlklln. Ponudbe na Ueell-totno pisarno v Ljubljani. Poljanska cesta 12. 11818 Krasno posestvo v Ljubljani, obetoječe Iz enonadstropna hiše ln novo zidane vile, obdano s velikim vrtom ob katorem tete tudi voda. so radi odpotovanja v Inozemstvo takoj proda. — Stanovanje v vili t 7 sobami, kopalnico I. d. kupcu takoj na razpolago. Naalov pove uprava „Jutra". 11473 Opremljeno sobo sredini mesta, po motnosti s Beparlranlm vhodom, ISče boljša gospodična. Naslov v upr. ..Jutra". 11790 Sobo posebnim vhodom, lSčsm zase, event. tudi sa dva. — Najraje v bllilnl gledališča. Pod ,,Akademik" na upravo Jutra". 11740 Za 70.000 Din proda radi odpotovanja doblčkanosno podjetje c Inventarjem v LJubljani. Odstopim tudt opremljeno stanovanje sredi mesta 1 do 2 sobi. — Ponudbe pod Sltro ,,Podjetje 70.000' na upravo ,.Jutra". 11403 Mesečna soba Mostah se odda le samskemu moSkemu, prazna ali opremljena. Več pova uprava Jutra". 11692 Kot sostanovalka se sprejme gospodična. Kje, pova uprava ,.Jutra". 11652 Usnjarji ln lončarji! Prodam posestvo v Savinjski dolini, obstoječe ll petih poslopij ln vodno močjo. Več se polzve pri Mariji Boh, Trbovlje I. 11834 Soba za dva gospoda posebnim vhodom, če mo-oča v sredini mesta, se Sče ■ 16. oktobrom. Naslov pova uprava ..Jutra". 11619 Prodam hišo primerno ca eno druilno. 1 oral poBeatva, tri četrt ura od Celja aH 6 minut od postaje Pctrovče. V stanovanje se kupec lahko vseli. Interesenti naj vpošljejo svoje naslove pod Slfro „HlSa, Celje-Petrovče" na Aloma Com-pany v LJublJanL 10599 Čevljarji ln Izdelovalci torbic Veliko lepo hišo T ljubljanski okolici prodam pod ugodnimi pogoji za Din 285.000. L« resne ponudbe pod ,,Ada" na upr. ..Jutra". 11751 Posestvo 40 oralov, od tega 11 oralov vinograda, 17 Sume, ostanek travnik, sadni vrt, njive ; 3 stanovanja. 8 kleti, 90 hI vinske posode, brana, plug. celi Inventar, 2 krave, konj, 2 voza, se proda za K 1,500.000. Kamnlca It. 72-73 pri Mariboru. 11721 Pek arijo z novozldano hlSo v prometnem kraju v najlepši legi. se proda vsied družinskih razmer za 200.000 Din. -Pojasnila daje Realltetna pisarna, LJubljana. Poljanska ceeta 12. 11814 Banatsko prima pšenico razprodaja na vagone paritet vsaka stanlca Slovenija po n a j n 1 ž J 1 dnevni ceni M. Biellč, Ljubljana, Miklošičeva cesta 36. 11663 Koruza, oves, ajda, ri na vagone ln na vreča po najnižji dnevni ceni. — M. Biellč, Ljubljana, Miklošičeva cesta 36. 11667 Jabolka za prešatl tkakor tudi fina namizna Jabolka In lzbomega krompirja več vagonov naprodaj. — Natančneje pri ..Svetokrog", Vldem-KrSko. 11S95 V najem vzamem hišo z 2—3 sobami, na dve ln več let v zdravem kraju Slovenije, a pohištvom ln gospo-darsklip Inventarjem. — Po-nudbe na: S. Popovlč, učiteljica. Zagreb, Preradovlčeva ulica 25, I. kat. 11755 Hišo z vrtom, ■ 4 sobami, ▼ dobrem atanju, v trgu ob železnici, proda sa 40.000 Din Realltetna pisarna v Ljubljani, Poljanska cesta 12. 11815 Vila enonadstropna, 1000 m' vrta takoj prosto stanovanje, 15 minut od poŠte, naprodaj za 250.000 Din v Realitetnl pisarni, Ljubljana, Poljanska cesta 12. 11816 Posestvo 42 oralov, z zaraftčenlml gozdi, njivami ln travniki, 1 uro od postaje, z vsem živim in mrtvim inventarjem naprodaj za 225.000 Din i Realitetnl pisarni, Ljublja na, Poljanska cesta št. 12 11817 Avto 12/14 HP Laurin Klement S sedežen ▼ najboljšem sta-fcu ae ceno proda, nadalje en dinamo 'A B O 0.7 HP 110 Toltov, 860 vrtilnih obratov na minuto. Naslov pove uprava ».Jutra". 11827 Znana registrirana znamka likerja ..Triglav" Klauerse v. originalnim receptom se proda. Reflektlra se samo na *esne interesente, ker bi se *v. sedanji imejitelj soudcle-III. Ponudbe pod „Dobička-toosno" na upravo „Jutra". 11829 •ocjsjso TOVO RNC O/EDNE RabljeWE 3'GOREC UUBLJAMA tolACA L3*KRED*B' Hišo pri Mariboru četrt ure od glavnega trga, obstoječe 4 h, stanovanje, lepi vrt in brajdo, vodnjak in senčno uto, prodam. Kupec ima stanovanje z 2 sobama, kuhinjo in prltikll-naml takoj, na razpolago. — Cena 130.000 Din.— Naslov pove podružnica ,,Jutra" v Mariboru. 11724 Majhno posestvo v Trbovljabr obstoječe lz njiv, travnika, smrekovega gozda, hiše in drugih nepremičnin, v dobrem stanju, se proda. Poleg tega tudi 2500 kg sena, 2 voza in razno poljsko orodje. Oddaljeno je 20 minut od farne cerkve. Cena Din 180.000. Takoj plačljivi Imajo popust. Ivan VozelJ, Trbovlje, Planinska vas. 11718 Nova vila z velikim urejenim vrtom ln prostim stanovanjem, se ugodno proda. Ponudbe pod ,.Ugodna prilika" na upravo „Jutra". 1184" Opremljeno sobo ISče zakonski par bros otrok Plača do 2000 K mesečno. Ponudb« se prosi na upravo Jutra" pod „Bres otrok". 11585 Dve solnčni »ob! • prltikllnaml, m oddaš ta Stični boljfti stranki, event. brezplačno proti mali uslugi Naslov pov« uprava ,,Jutra". 11436 Malo gorko sobo llfi« gospod sa celo loto, hrano aH bros hrane. — Ponudb« pod „Celo leto" na upravo „Jutra". 11905 Lepa, opremljena soba svetla, « posebnim vhodom, se odda naj raj« dvema gospodoma. Naslov pove upr. .Jutra". 11868 Zamenjam stanovanje s eno sobo ln kuhinjo ▼ Mariboru s enakim, sventuclno večjim t Zidanem mostu aH Ratečah. Naslov pov« podružnica „Jutra" t Mariboru. 11723 Stanovanje najmanj 8 sob. Iščem. Na Jemnlno plačam po zahtevi in event. tudi za naprej. — Naslov pove uprava „Jutra". 11819 Prazno, zračno sobo električno razsvetljavo In posebnim vhodom, se odda Naslov por« uprava „Jutra" 11822 Stanovanje polno oskrbo sa 2 dijaka pri bolJSl rodbini, se ISče. Ponudbe pod „Dobro" na upravo MJ utra". 11848 Gostilna se llfte v najem na prometnem kraju s ali pa bres posestva. Naslov rov« uprava ..Jutra". H863 Gostilna na prometnem kraju v Mariboru takoj naprodaj. Vlcel, Glavni trg 5. 11722 Lokal blzu Južnega kolodvora, «e odda, pripraven tudi za pisarno. Naalov pov« uprava ..Jutra". H808 Trgovski lokal pisarn išk« prostor«, s* odda. Ponudb« pod „Lokal" na Aloma Company, LJubljana. 11813 Kupim trgovino meSanlm blagom, kakor tudt specljalno trgovino, bodisi v mestu aH na deželi. Posredovalci, ozlr. svetovalci dobijo v slučaju kupčije primeren zaslužek. Ponudbe na upravo .,Jutra" pod Šifro ..Agilen". 11888 Iščem lokal s velikimi Izložbami na prometni ulici v sredini LJubljane, sa neko veliko tvrdko Ponudbe pod ..Frekventen" na Aloma Companjr, Ljubljana. H936 Družabnik S katerim bi delil lokal ln mu Je na razpolago pisarna, se ISče Is stroke galanterije, pletenine, modno blago v več Jem mestu Slovenije. Ponudbe na „Rosno" na Aloma Companjr, Ljubljana. 11797 Za lukratlvno obrt s priključeno flno trgovino v LJubljani se 15č« družabnik ali dru?abnlca z razpoložljivimi ITiO.OOO do 200.000 Din Krasen lokal na razpolago. Takojšnjo natančne pismeno ponudbo pod ..Edlno tovrstno" na Aloma Company. LJubljana. 11765 SfTad gocpoff akad. isobraton, s lopo službo. Želi poznanja s poSteniin zdravim dekletom, ne čei 25 let staro in prijetne zunanjosti. ki Ima rmiael za domačnost In iskreno življenje ter primerno premoženje sli službo v Mariboru. Ponudbe podružnico ,, Jutra" v Mariboru pod ..Zaupanje". 11892 Dijak Simon Klimanc. Ljubljana, Selenburgova ul. 6. Vsakovrstno uniforme Izdelujem proti naročilu. V 7.1I0-gl so vbo vojaAke potrcbftčlne, volaSko blago ln epolete vseh vrst. 214 tfajflnejfi ftarmr lsvonskl hrast, oksottte«« roAnatl Jesen. mahAgosL beli Javor, amerlkanskf oreb. neparana In paran^ bukva ter hrastovo deoko* popolnoma suhe, 7 let. de-« belina 30 ln 40 mm, Im* odno v zalogi Tovarna sto-* lov Jos. Stadler, Ljubljana« Hodna ulica 11. 1182< Poglejte si zalogo stekla in kuhinjskih stvari, kaj vso se pri Vlcelnu dobi. Cene nizke, postrežba točna. Maribor, Glavni trg B. 191 le do novega leta v loll, star 20 let, želi znanja z gospodično. ki bi Imela veselje do trgovine, ker z novim letom prevzamem sam vodstvo trgovino. Ponudbo Jo poslati na upravo ,,Jutra" s sliko ln natančnim naslovom pod Slfro ..Vročekrven". — Tajnost za- . _ . .... . . ______ jamčena. 11919 »vrlujo na hitreje 'otograf Franc Marinko, Ljubljana. Poljanska cesta It. 13. 11684 zajamčono pristno, najbolj!« norveftke znamke dospelo. — -ekarna Bakarčlč, Karlov-ska cesta 6t. 2. — Plroktnl import lz Kristijanljo 1 1102« ------1 Slike za legitimacije Hrepeneča po sreči ln ljubezni žoll znanja trgovsko naobražena goBpodlč-na 1 bolJSlm gospodom. — Ponudbe s sliko na upravo Jutra" pod Slfro ,,Zlnka". 11857 Kdo bi listje grabil 231etno črnolasko v lepih Jesenskih dnevih. č'e bo dobro znal tudi v zimski dobi pred pmloom lvja. Pomnilni na upravo ..Jutra" pod filfro ..Cmolaska". 11011 Višji uradnik teli v svrho Kenltv. znanja z gospodično staro do 24 let. Prednost Imajo lepo črne ln brez premoženja. Neanonlm-nl dopisi na upravo „Jutra" pod IKro ..Kenltva". 11798 Iva filter Kongresni trg It. d. predaja vse klobuke In nakltja po znižanih cenah. Sprejema vsa nova ln stara dela ter izvršuje točno vse klobuke ln nakltja. 11219 Mod is tka □ orjano * Co., Ljubljana. Sv. Petra cesta It. 27, poleg hotela ..Tratnik" sprejema sakovrstna popravila baržu nastih In (Mi klobukov. — Postrežba točna. 11146 Novost I Novost l Čevljarsko lepilo Is gumijeve razstopnln. zi obrobljenjo gornjih delov Itd. razpošilja Oaranclja — J. Gsgel. Ljubljana, Sv. Petra cesta It. 7. 10589 DuSo ln telo bogat! gospodični ali vdovi, ki redi bede 241etnega, življenja željnega mladeniča. — Starost ln zunanjost ne odločuje. Neanonlmno na upr. ,,Jutra" pod „21vetl". 11605 Uradnik obenom tudi obrtnik, s večjim premoženjem, lSčem premožno gospodično aH vdovo v svrho takojšnje ženltve aH kot družabnik. Resni in ne-anonimni dopisi s sliko na upravo „Jutra" pod „Jeeen-skl dnevi". 11458 Kompanjonko ki bi Imela prikladno stanovanje, ISče dobro vpeljano strojuo pletilstvo. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod Slfro ..Pletilstvo 4". 11329 Kdo posodi 250.000 Din k dobro urejenemu večjemu mizarskemu podjetju ali vstopi kot družabnik. Tudi pristopim kot družabnik k večjemu stavbnemu podjetju. — Naslov v upravi „Jutra" pod „VečJo podjetje". 11808 Stanovanje s polno oskrbo za dijakinjo pri boljši rodbini, se išče. — Ponudbe pod „Dobro" na upravo „Jutra". 11849 Eleg. opremljeno sobo s planinom, ovent. s iSče uradnik, samec, nudbe na upravo , pod Slfro „N." hrano, — Po-.Jutra" 11851 Lepa soba s posebnim vhodom ln elektriko, se odda takoj solidnemu gospodu. Kje, pove upr. ..Jutra". 11915 Lepa zračna soba s posebnim vhodom, se odda za takoj. Novi Udmat, Rlb-niSka ulica 201. 11920 Družabnika. s katerim bi delil lokal ln pisarno, katero Že Imam, lSčem iz stroke galanterije, pletenine, modno blago, v večjem mestu Slovenije. Ponudbe pod „Resno" na Aloma Companj, Ljubljana. 11797 Kompanjon(ca) s 100.000 Din kapitala, se sprejme z aktivnim sodelovanjem, v novo in dobro vpeljano ezportno dobička nosno podjetje. Pismeno ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „Export". 11904 Znanja z gospodično ali vdovo od 25—30 lot «ell inteligentni, dobro sltulranl obrtnik veselega značaja, svrho takojšnje fenitve. nekaj gotovine aH posestvom ki bi mu s tem pomagala do osamosvojitve. — Cenjene ponudbe w prosijo s sliko na upravo „Jutra" pod Slfro ..Zvestoba". 11914 ženitvena ponudba. MladonlC ▼ starosti 24 lot krojač, z nekaj 1000 Din, želi znanja s gospodično ali vdovo do starosti 25 let koja Ima malo posestvo nli gostilno. Ponudbo na upravo „Jutra" pod ,,Mladenič 21 11831 Mlada vdova s premoženjem, žoll v svrho Ženltve s dobro sltulranim uradnikom aH trgovcem sto piti v dopisovanje. Rosne ponudbe s sliko v nemškem jeziku pod ,,Mlada vdova" nt podružnico „Jutra" v Mari boru. 11085 12.000 Din posodim za dobo 6 mesecev proti garanciji. Natančne ponudbe na upravo ,,Jutra" pod Šifro ,,Posojilo". 11946 Veliko posestvo na M u 11 ob državni cesti blizu postaje z gospodarskimi poslopji ln hlSo ter lepo vilo, Je naprodaj. Ob okrajni cesti velik gozd, travnik ln žaga ob močni Bistrici. Pripravno za večjo lesno trgovino. Oglasi na naslov: Ivan P r e g 1 a n, posestnik, Muta. 11856 Hiša v bližini Kranja, naprodaj. Kupec Ima takoj stanovanje ua razpolago. Natančneje se polzve pri Antonu Bidovc v Kranju. 11907 5 prostosledov za premog se proda po nizki ceni ln 5 prostosledov za železno rudo. Nahajajo se v Sloveniji, blizu kolodvora. — Prostosleda na razpolago ln na ogled. Osebno aH pismeno se zglasitl na naslov, ki se Izve ▼ upravi ..Jutra". 11715 Posestvo 42 oralov s vsem mrtvim ln živim Inventarjem, se radi družinskih razmer ugodno proda. Na3lov pove Realltetna pisarna v LJubljani, Poljanska cesta 12. 11578 Hiša s tremi stanovanji ln vr^om ▼ Ptuju, Ljutomerska 14, J« naprodaj. Polzve se tudi v Kolodvorski ulici 33 t Ljubljani. 11916 Posestvo 10 oralov na ravnem svetu, mlin, enonadstropna hiša, kleti, skladišče na prodaj za 750.000 Din. — Posestvo za industrijo na prometnem kraju, velika stavba, 800 tisoč Din. — Vinograd v bližini mesta z lepo hlSo. — Mala vila s zemljiščem, 90 tisoč kron. — Gostilna in kavarna. ISče se tudi kom-panljona. — Realltetna pisarna „Rapld", Maribor, Gosposka ulica 28. 11934 Na hrano in stanovanje se sprejme dijak k učiteljski rodbini. — Naslov pove uprava „Jutra". 11677 Pekarno iščem v nspm takoj aH pozneje, kjerkoli. Tudi odkupim aH položim kavcijo. Naalor povo uprava „Jutra". 11757 Manufakturna trgovina jako dobro vpeljana, se vsied družinskih razmer odda. — Reflektantl naj se pismeno javijo na upravo ..Jutra" pod Slfro ,.Solidna trgovina" 11741 Hiša lepa, na novo urejena, * gospodarskim poslopjem, vrtom, njivo ln sndnim vrtom, se proda v Trbovljah. Pismeue ponudbe pod ..Krasna lega" na upravo ..Jutra". 11RR4 Premogovnik se proda na Sp. Štajerskem, ki Je v obratu. Prvovrsten premog nad 5000 kalorij. Produkcija mogoča do 6 vagonov dnevno pri primerni Investiciji. Event. se sprejme tudi dru-žnhnlk. Rosni reflektantl naj po5!jcjo ponudbe pod ..Premogovnik" na Aloma Com-pany, Llubljana. 11669 Dobro vpeljano trgovino t; meSanlm blagom kupim na deželi aH v trgu.— Ponudbe pod ,.Gospodarsko poslopje" na upravo „Jutra". 11730 Kovačnico dam v najem dobremu kovaču, ki mora biti tudi dober podkovač. Radi stanovanjskih razmer imam raje samca. Orodja Je precej v ko-vačnlcl. Ferdo RoS, posestnik v Hrastniku. 11709 Prevzamem posojilo od 10—50.000 Din proti blagovnem prometu za dobo 6 mesecev. Plačam s visokimi obrestmi. — Novo upeljana obrt. — Naslov povo uprava 0 J utra". 11940 Iščem družabnika s katerim bi delil lokal ln pisarno, katero Že imam lz stroke galanterije, pletenine aH modno blago v večjem mestu Slovenije. Ponudbe pod Slfro ,,Resno" na Aloma Commpany, Ljubljana. 11897 Mlad uradnik dobro situlran, želi poznanstva z lepo mlado gospodično. Zenitev nI Izključena. Pisma pod ..Hrepenenje" na upravo „Jutra". 11832 Mlad umetnik lope zunanjosti, Išče v svrho takojšnje ženltve Idealno gospodično ali vdovo, ki bi mu materijelno pomagala, da si olajša pot do knrljero. Lo resne ponudbe pod ,,MIlan B/26" na upravo ,,Jutra 11844 Kdo nudi nepremožnl, pač pa prldn trgovsko naobraženl mla denkl roko v zakon? Dopise s sliko na upravo ,,Jutra'' pod „Jelena". 118 Klavir poučuj, gospodična po 10 Din od ure. Gre na dom. Vprašati Vožarskl pot 4. 116S0 Klavirje ln planine kupujem. Ponud-bo s označbo cene, marke dolgosti in notranje kon strukclje klavirja (t. j. da 11 klavir Ima znotraj okoli železno aH leseno ramo) naj so pošiljajo na S. F Cop, Zagreb, Mrazovlčeva ulica St. 12, III. nadstr- 10936 FrancoSčlno ln klavir poučuj, učiteljica, lzpraSana v Parizu. — Aneta Potočnik, Aleksandrova cesta Stev. 11, pritličje, levo. 10285 Opremo nevtst. Izdeluje točno In solidno novo otvorjena Ude-lovalnlca perila P. Jsnčlga) IteslJ.va cesta 29, I. nadstr. levo. 10231 K. Wldtnayer pri ..Solncu" sa vodo. Ve lika Izb.ra volnenih Jopic ln Ceplo. Haznovratno perilo. Svilnati ln drugI robci, Ser-pe. Manufaktur. blago. Obleke. ln prepasnlk.1. Vsa oprava sa novorojenčka. Ma je, nogavic, domačega Izdelka. Venčkl In Sopkl ra nevMte, odeje. Edina zaloga abtahov (peče) Itd. Na debelo primeren popust. 215 Prostovoljna dražba rasnega le rabljenega po-hlitva, POM.1J., žlmnlce. fl-nejfeo konjsko oprav., žične vrvi Itd, v skladišču „ltol kan", Dunajska cesta St. ;)3 dn. 8. t. m. ob P. dopoldne ln dalje, dokler je zaloga. 11874 Svojo brivnico priporočam. Prvovrstno brit Jo In Btrlženjo las. M. Bu kovčan. Kralja Petra eer.t 27. Celjo. 1101 Dobra zemlja brezplnčno s takojšnjim od vozom. Be dobi pri Jnkobu A c c e 11 o, stavbno podjetje, Tabor 2. 1182' Ribje olj« PERJE vodno vaalogl pri tvrdkl LJubljana Gostilniško koncesijo oddam v najem, event. iščem koinpanjona. Ilellektlra se samo na gospode. Ponudbe se prosi na upravo „Jutia" pod ..Gostilničar". 11825 Simon Klimanek Ljubljana, Rclcnburvova u!■ 6 Izdelujem obleke po meri in najnovejšem kroju. Jamčim za najelegantnejso Izdelavo. V zalogi angleško In češko blago. 214 Priložnostni nakup MOŠKE Se od 500 Din naprej DAMSRE jjT Obleke za deco TrikotaZa Kožuhovlna Ljubljana il^i^lffnnilrtiflil^lrl^t Mestni trg ftt.5-6 Kako naročiš ..Mali oglas" ..Jutra" — pismu napiši kdaj, koliko« krat in kaj želiš, da se tiska kot Tvoj ..MALI OGLAS". 7.% prvih 20 besed tega oglata moraš naprej poslati 5 Din, za vsako besedo od dvajset« naprej pa 50 par. Lahko plačaš tudi v zuumkah, ki JIH priložiš pismu. Dopisnico mesto pisma pISl. če polije! Istočasno po položnici denar. Naslov v vseh slučajih: Uprn va „Jutra" v Ljubljani. --» Ker prihaja na ..Male oglase" ,.Jutra" navadno vellkd ponudb, je najbolj pripravno, čo navedeS v svojem oglasil natančen naslov, na katerega Ti naj pošiljajo ponudbe. I Kdor hoči kaj prodali I Kdor hoče kaj kupili Kdor Iščo službe Itd. i na) inserlra i Jutru" i I Znanja želita dve gospodični z dvema boljšima gospodoma lepe zunanjosti, neomadeževane preteklosti v starosti 26—38 let. ženitev nI Izključena. Ponudbo n sliko na upravništvo ,,Jutra" pod ,,škrateljček" — „Angeljček". 11859 Primeren lokal za strojno mizarstvo aH tudi samo baraka za postavitev strojev se ISče. Naslov pove uprava ..Jutra". 11645 Trgovina na prometnem kraju, se vzame proti primerni kavciji v najet", vonudbe pod ■ ..Tesen 1923" na '^ravo .Jutra". 11836 Zimske večere bi si rade krajfiale. Kdor hoče korespondlratl z Lyo ln Mljo? Dopisi pod Slfro ,.Zimska sezona" na upravo ..Jutra". 11838 Trboveljčanki! Ne spominjam se. kdaj bi Vas dolžll zaljubljenosti, ki bi ml bila vsekakor Jako neprijetna. — Kar se pa tiče pozdravljanja — le toliko — da sem opustil to le lz obzirnosti. — Opa/.ll sem namreč navzlic visoko zapeti bluzi nedostatek na Vašem vratu, ki Vam otef.koča od-zdravljanje. Torej upoštevaj te vo« to ln hvaležni ml bo ste. — Domiiliavec. 11773 Glasovir dobro ohranjen, prodam radi pomanjkanja prostora, Istotam se proda novi oto-man. Naslov pove uprava Jutra". 11869 Glasovir za začetnike, dobro ohranjen se proda. Naslov po?o upr. ,,Jutra". 11853 Kratek glasovir ali planlr.-». se vzame v najem za Šolsko dobo. Ponudbe se prosi na upravo ..Jutra" pod „Klavir". 11840 Mlad volčji psiček se takoj proda. Pojasnila v trgovini Stftckl, Kongresni trg St. 2. 11951 Lovski pes resast Istrljan, 1 In pol leta star, čistokrven, zelo dober nos. se proda pri A. Molan. Uriuaseia, postaja Dolenjsko. 1157» Knjige za mladino: Fr. U i 12 i n s k i: Zgodba kraljeviča Marka, Vei. Din 18'—, po poŠti Dia 160 ve«. J. Šorlli Čirimurci. Poveit i slikami. BroS. Din 20'—, ves. Din 25 — po polti Din 1'60 več. Fr. Milčinaki: Tolovaj Mataj. Pravljica « lU-kami. II. natis. Cenabroš. Din 18' | , vei. Din 26'—, po poŠti Din 1-50 ve{. J.Sorll: Bob in TedL Dva nengnanca. Povest i slikami. BroS. Din 12—, vei. Din 18'—, po poŠti Din 1*26 vei. J. Wa>chtetovai Pravljice, z vefbarvnlml ilikamL Vez. Din 22'—, po poŠti Din 1'25 vei Čika Jova: Pisani oblakL Vei. Din 14'—, po poŠti Dia l'28 Te& Čika Jote: Ealamandarija. _ Vei. Din 12 —, po poŠti Din 1-— Tel Va« te knjig« ■a naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, PreSernova ulica itev. 54. Španska igra in njene skrivnosti Qospod Salomon X. |e bil strasten ša-filst. Z nemnorno, šahlstom lastno vztraj-nostlo ln marl]Ivost)o se ie povzpel od navadnega diletanta na šahlstovskean polju preko amaterstva tla do Častitljivega jnatadorstva.., Končno Je postal poklicni šalilst. Toda kakor v današnjih časih materialističnega solnca ne uspeva ugodno še tako bujna Idealna cvetka, tako ie tudi Salomonu prinesel šahovski poklic mar-siiako bridko razočaranje. In ko teb razočaranj nikakor ni hotelo fciti konec, a st je bil naš Salomon vendar v svestl, da tičijo v šahu brezdvom-110 zakopani najbogatejši zakladi, ki le čakajo na nekoga, da jih odkrije ln nato Vnovči, je pričel resnejše ugibati o načinu ln metodah, kako odkriti v plemeniti kraljevi Igri vire mastnejšega zaslužka.. Ko se ie neko iutro zbudil ln se še ves laspan praskal po kuštravl grivi — mu je šinila kakor blisk v iznajdljivo glavo nova plodovlta misel. Kakor da ie obseden, je planil za pisalno mizo in v naglih gostih črkah je pridobivala njegova Iznajdljiva misel v obliki črk na papirju konkretno obliko... V treh dneh ie bilo delo končano — flašel je zanje založnika — ln teden pozneje se je že blestela po Izložbenih oknih naših fcnjigotržcev v okusni obliki vezana lična knjižica z naslovom: »Spali ska Igra in njene skrivnosti«. Razpečavanjc knjige je prevzel seveda avtor Salomon sam. Od inesta do mesta Je potoval, posečal šahovske klube, a nI se tudi strašil potrkati na privatna vrata v stanovanjih šahovskih kapacitet, ki lih je naš Salomon poznal deloma osebno. a deloma le po Imenu. Prod nedavnim časom je posetil Salomon tudi Ljubljano. Nevtrudno je pre-lomal od knjigarne do knjigarne našo napredno stolico, toda našel je pri ljubljanskem občinstvu tako malo smisla za šahovsko muzo, da je bil naravnost razočaran. Po naključju je zvedel za naslov ša- hlsta, strastnejšega od nJega samega, ka-petana Markovlča. V mrzlični naglici ga je obiskal v yo)ašnlci In so mu predstavil: »Salomon X..., sluga ponižni, gospod kapetan, Šahovski mojster Itd.!«... ««S čim Vam morem služiti?!«* • Oospod kapetan, kot šlroin Jugoslavije znamenit šahlst, se gotovo zanimate za skrivnost šahovske umetuosti... Evo Vam razpravo o špansici Igri...» • •Oprostite — toda v vojašnici ml služba ne dovoljuje privatnih razgovorov ...» «Da, da, vsekakor — razumem — alt oprostite, kral ml je neznan In ne poznam Vaiega privatnega naslova I Sploh pa, sem menil — malenkostna vso-tlca 50 Din, od katerih odpade 10 odst. v prid Invalidom ta vojnim sirotam — pri šahlstu in visokemu častniku ne mo-re)o igrati velike vloge!...»» Častnik je sika! nejevolinostl nad Salomonovo vsiljivostjo. Spoznal Je, da je edini Izhod, da se ga odkrlža — nakup pouudenega mu Izvoda... ««Pa vzamem 1 Izvod — moja soproga se nekaj peča s tole neumnostjo...»» in Salomon se je zadovoljen poslovil... Pri Izhodu je srečal vojaka. •Al! poznaš, brate, gospodtna kapeta-na Markovlča?« ga ie nagovoril. • •Kaj ga nebi?!« •AH veš kje stanuje?« • •Kako da nebi? V Bohoričevi ulic! št. 56...»» •Zahvaljcn!« In Salomon lo je odku-rll. Tekom dobrih 5 intnut je potrkal v Bohoričevi ul. 56 na vrata g. kapetana Markovlča: •Poklon, milostljlva, govori se, da ste edina dama v vsej Jugoslaviji, ki je naklonjena vzvišeni duševni tn plemeniti šahovski Igri... Ponudil bi Vam za skromno ceno 50 Din res dovršeno, mojstrsko šahovsko razpravo!...« •Jaz sicer — moram Vam po pravici prtnrea — m poznam laha nit! nisem Imela zanj nikdar smisla, ne simpatij... Toda mol mož, ti pošto.., postopnl-cah... ko odliaja... v sobi... v kuhinji.., med jedjo... vedno šahira, da, zanj morda, da ga veselo presenetim. Spoštljivo se Je Salomon poklonil ln še pri odhodu mllostljlvl naročil: «Qospodu soprogu Izrazite moje najgloblje spoštovanje! ... Gospod Markovlč sc je seveda »pogledal s svolo boljšo polovico, ko se je vrnil lz vojašnice In medtem ko si je Salomon pri zasluženem obedu zadovoljno gladil svoj trebušček, sta zakonca v Bohoričevi ulici št. 56 Izrekla najostrejšo obsodbo židovski In španski teoriji. Seveda se razburjenost tudi še ni polegla, ko je g. kapetan po obedu zopet slonel ob ofcnti svoje pisarne v vojašnici In nervozno pihal dim skozi na stežal odprto okno, v bajno pomladno popoldne. Hipoma je zadržal v usta vdahnjenl dim. Očesne mišice so se mu napele kakor da je dvignil sam sovražnik nad njegovo glavo bridki meč, da zdajci zamahne. V valu prahu, ki ga je bil ravno dvignil veter po zaprašeni ulici pred vojašnico, je zazrlo kakor fata-morgano niegovo bistro oko ostro Izraženo obliko Salomonove hiteče postavlce. •Da bi te bes!« ie siknil a hkrati že na vso moč kričal Ime svojega sluge, k! Je z naglico pritekel. •Vidiš tam-le, Joco, za onlmle cestnim oglom ie izginil mali židovski škrlc, s potlačenim klobukom, mršavih dolgih kocin ob ušesih, ter z zlatimi ščipalnikl na zakrivljenem nosu. Da ml ga takoj priti raš semle — pa urno — predno jo odpihne Iz Ljubljane — s svolo špansko teorijo!« Joco sicer smisla zadnjih besed ni prav razumel, vendar mu )e bilo lasno Iz ukaza svojega vojaškega predstoinika, da gre tu za stvar, katere odlašanje ne bi rodilo niti Joči najugodnejših posledic. Zato se je dolgokrakl Joco požurll In bi! |e ničesar hudega slutečemu Salomonu za petami preje, nego so je le-ta zavedel ... ••Oospod 9rrfc!»» — talno g« je na tovor 11 ves zasopel: »»gospod kapetan le v velikem strahu, da Jo ne popiha iz LJubljane, predno se niste obrnili do nJega v zelo nulnl zadevi!...»» Salomon se |e popraskal za ušesi ln takoj obvladal zapleteni položaj: »A, tvoj dobri gospod kapetan —- moj prijatelj Markovlč! Kako, da bi pozabil nanj! Vem, razumem — aH ti je Izročil tudi 50 Din? I Gotovo je v naglici pozabil — dasl sem mu izrecno naročil. Toda H, — kako ti ie kme, — Joco, — Joco torej, ti gotovo ustrežeš svojemu dobremu kapetanu, za kar ti bo gotovo obilo hvaležen In mu posodiš 50 Din, s katerimi želi odkupiti tole velevaino knjižico!...» In ko se je Joco nekaj ofcoro obotavljal, Je zgovorni Salomon So pristavil: »Sicer pa — kakor misliš — moj vlak odhaja In se nimam več časa dalje muditi — a točo nevolje, ki se Izlije nate, ako se vrneš brez knjige — si prlplšeS sam!...» Zdaj pa »e Joco nI več dalje premlšljaL Naglo Je naštel Salomonu zahtevane de-narco In prejel zanje Učno vezani Izvod »Španske partije In njenih skrivnosti«. »Pa pozdravi ml prav prisrčno vrlega gospoda kapetana!« je še čul Izza vogla, za katerim ie bil urno izginil ikrlc Salomonovega fraka. Kako Je sprejel gospod kapetan Marko vič svojega uslužnega slugo, ml nI znano; o Salomonu pa mi je le toliko znano, da je sedeč v kupeju vlaka, ki ga Je vozil Iz našega mesta, sam pri sebi za-inrmral: »Od bele Ljubljane — Abraham ml Je priča — p« vendar nisem pričakoval toliko smisla za — šalil.. .»• kupite najooaeje pri in Dražbi ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. - Tal. 930. Stavbenik ™ RUD. ROČAK v Trbovljah Izvršuje vsa stavbena dala. Lastno tesališčs. hdtlotaiji stopale, Tcraco-tlak. BrozkonkuronAn* cen*. IfsšSflt? Premog Iz rudnika Trcavije cement stalno r zalogi pri H. P e! tr i c letuj Gosposvutska cista !6 j nasproti Kollzo;u. MII7 Iti^t r i P 7 r v p » • •: t i i' , ti > t; i; Jj * «f | Priporoča veliko zalogo zlatnms, src-brnine, China sre-bra. ur itd. I iMiffl Celje, Gosposka ul. 14. lastna psuraifljalnica. i Poročne prstane po meri tekom 4 ur. 6218 --- Na prostovoljni MAZSTAVA MODERNE MOŠKE KONFEKCIJE 6281 6310 PRI JOS. ROJIM, ALEKSANDROVA 3. ee proda II. t. m, po::ostvo pod vložuo št. 3D6, Zdinja vas, Trška gora "ri Novem mestu, obstoječe iz: parccle 1230/1 vinograd, » 1231/2 vinograd, > 868/3 stavliišče štev. 36, 1234/4 gozd, i letoSnjo trgatvijo. Dražba se vrši v pisarni notarja BletwEt»a, Novo mesto. 6190 Glavno ravnateljstvo na podlagi 61. 9, zakona o organizaciji tega državnega dobra, izvrši potom direktno pogodbe prodajo divjačine iz na-■topajo6e lovske sezono, ki začno kmalu. Predvidena so naslednja števila: Nekoliko stotin zajcev, nekoliko komadov srn, 200 jelenov v povprečni težš okelu H2.C00 kgr. in 40 do 60 komadov divjih praSifcev. Prodaja po kilogramu, Iranko žel. postaja ravnateljstva državnega dobra Belje v Belem Manastiru. Zainteresiranci se pozivajo, da 6voje ponudbo, predpisano kol-kovane, blagovolijo dostaviti tej direkciji v čim krajšem roku. Iz glavne direkcije drž, dobra Belje št. 10.092, 2. oktobra 1923. Kaeaevo (Baranja), 6312 Ravnateljstvo državne imovine . Belje" v Kneževu (Baraoja) želi potem ofertalne — pismene — licitacije nabaviti Licitacija ho dne 20. oktobra 1323 ob 11. uri dopoldne pri ravnateljstvu v Kneževu. Pogoji so naslednji: 1) 150 vagonov otrobov naj se dobavi v mesecih novembru in decembru 1923. 1. in v januarju, februarju in marcu 1924. 1. mesečno po 20 vagonov, ostanek 50 vagonov pa vsakega naslednjega meseca po 10 vagonov. 2.) Cene je umeti franko postaja Beli Ma-nastir, brutto za netto. 3.) Plača se osem dni po sprejema fakture in duplikata tovornih listov. 4.) Licitacija je za dražbenike obvezna takoj, za ravnateljstvo pa, čim jo odobri gospod minister za finance. Jamčevina 5 % za naše in 10 % za tuje državljane od ponujene cene se polaga v gotovini , vrednostnih papirjih ali garancijskih listih, ki morajo biti registrirani pri generalnem inšpektoratu do dne licitacije do 11. ure dopoldne pri blagajni ravnateljstva. Ponudba mora biti kolkovana z 20 dinarji. iz pisarne fene i due 2. oktobra 1923, št. 10.900. r NajstarejSa slovenska ' pleskai ska ln liCarska delavnica js Ivan BrlcelJ K! Dunajska cesta (O Uirf*C ne priporoča. IzvrSItev točna. Cona znirne. ®{|i!ll{{)|}l!lll!}!l!!l!fll!!!illHI|{HM Velika izbira najnovejših modelov in klobukov od klobučine (fib) Žalni klobuki vedno v 3alogi :-; tooo Kupim vsako množino Trboveljskega kosovnega premoga za takojšnjo dobavo, ker ni mogoče doseči neposredno dobavo premoga za domačo industrija Cenj. ponudbo z navedbo dobavnega roka in cene na ravn. M. ROZMANA, tovarna cementa, Zidani most 6297 2K: ' 5304 IV 871/93 v modnem salonu v /3 ;!>» L Jda Sk°f~~ naslednica JLjubljana, Pod Jrančo šiev. 2 S 7očna postrežba/ Predelovanje in preoblikovanje damskih in moških klobukov - Prignano solidne cene/ MHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM^ fri Prostovoljna Javna % dražba nepremičnine. S Na prošnjo lastnikov gg. Ivana KNEZA, H Antonije GOGALOVE in Alojzija KNKZA iz Sr Ljubljane je vsled sklepa okrajnega sodišča v S Ljubljani naprodaj po prostovoljni javni dražbi §£ nepremičnina pod vi. št. 418 d. o. Spodnja Šiška, st se6toječa iz pare. št. 72, dvonadstropna hiša S it. 62 in dvorišče na Jernejevi cesti, na vogalu Jernejeve in Celovške ceste, nasproti cerkve. Dražba se vrši na licu mesta, Spodnja Si-e Ska, Jernejeva cesta št. 62 » gfiboto dni 13. oktobra 1923 o!) 10. uri dopoldne. Izklicna cena, pod katero se ne prodaja, znaša 375.000 Din. Vadij znaša 37.500 Din. Prodajalci si pridržijo osemdnevni rok za pomislek. Dražbeni pogoji »e lahko pregledajo v pisarni podpisanega, Sodna ulica št 6. ALEKSANDER HUDOVERNIK, notar v Ljubljani kat sodni komisar. yJ J ^ w" Jt iS .J ® > &&v? i? iS 5? SrtFtrtJ I Med. univ. df. II. flinil specijalist za otroško zdravstvo | se le preselil lliM I. llJSStf. 1 «/2 3h-4\ 1 Mil Naznanilo. Podpisana naznanjam cenjenemn občinstva, da bom tndi r bodoče vodila po nmrlem soprogo Alberta Derganaa t lastnem imena še r nadalje brlvntoo in trgovino • starinami ter ta dosedanjim gg. obiskovalcem in eenjenomn občinstvu najtopleje priporočam. Marija Derganc, 5309 vdova po brivskem mojstru in starinarjn. lompanjonka 8 300.000 kronami za dobro Idočo kolodvorsko restavracijo se Išče. Znesek se more vknjižiti. Naslov: 6303 Restavracija Dolin Kraljevac. Specialna trgovina j a fino damsko in moško perilo v Jfed. $arc Ljubljana, Selenburgova ulica 5 Platno j a rjuha, Sifoni, namizno perilo itd. najboljših znamk Pralnica in svetlohkatnica jim /Najmodernejše urejeno 3E POZOR! TRGOVCI iN TOVARNARJI V JUGOSLAVIJI Začel sem Izdelovati različne zaboje pc naročilu, po primerni ceni po dogovoru Se ppipopoča t 6286 TVRDKA FRAN SVIGELJ, lesna Industrija na Bregu, poita Borovnico n030P! TprOBUH H TBOpHHMap* ===== y JyrocjiaBiijH. ===== rioieo caM HspatjHnaTH pasJiHHHTe caHflyKe n HapyH6HHH, ya npniwepeHy neHy npeMa floro Bopy. — ripenopy4a ce TBpiKa 4>PA! LLIBIirEJb, HHflycTpnja AP^enHHa na Eper: nouita EoDOBHHua. 62« Domače vesti KRATKA PA DOBRA! ♦Mozart! — Ta mož, Nemec po rodu, je bil veren katolik, Marijin družbenik! V tem oziru: čast mu! blagor mu! — Bil pa jo tudi — glasbenik (komponist)! Kot takomu mu poje slavo — Celi svet! Svet šteje Mozarta med — največje glasbenike vsega sveta! Naj bo! Pa vendar — pogum! Povejmo resnico! Kot glasbenik ni dobrotnik Človeštva! Njegove skladbo so tisočerim in tisočerim umetnikom — živce ubile, stoterim in stoterim vročile legitimacijo za v — blaznlco. Ko bi bil Mozart postal — kozji pastir, bi bil človeštvu storil večjo uslugo! Mozarta slišati enkrat: imaš dosti za 25 let! Tisti večno so ponavljajoči banalni akordi, ne, to je za normalno čutečega človeka več ko preveč! Pristno cerkvenega duha v njegovih tudi corkvonih skladbah ni niti za — on gram! —In če se taki oceni posmehuje tudi — celi svet, jo to ravno dokaz, da jo moderni svet — pomilovanja vreden!« Tako jo svoj »confitcor* povedal ♦Glasnik presv. Srca Jezusovega*, letošnja septembrska - oktobrska številka (9/10, 1923, XXII). V isti številki pove, da Imamo tri papeže, — belega (»ta prav'ga»), pa črnega (generala jezuitov) in rdečega fprefekta kongregacije de propaganda fide). Beli jo glavni, druga dva pa stebra. Potem pove isti Glasnik tudi, da fmajo Albanci tudi takšno revijo, ki se ji pravi »Lajmtari* in izhaja v Shkodri, ln izraža možnost, da si pri nas kdo naroči tudi ta albanski »Lajni-Uri*. Saj Tes! Klerikalci imajo za vsakogar kaj pripravljeno, kakor sv. Miklavž. »Slovenec*, »Dom in Svot »Domoljub*, »Glasnik*; in vsakdo najde svojo slamo tam, kjer naj bi bil en hlev, ena čreda in en kuluk. M. A. C • * Pokojni Danici Hrlstlčevl prirede slovenska ženska društva danes nedeljo ob 11. dopoldne parastos v Ljubljani v kapeli vojašnice vojvode Mišica. Po srbskih cerkvenih obredih se vrši zadušnica vedno 40 dni po smrti. Tudi srbska, oziroma hrvatska ženska društva imajo svoj parastos \ Beogradu in Zagrebu. * Naš prometni minister v Franciji, Minister saobračaja dr. Velizar Jankovi č je za tri tedne odpotoval v Francijo. Za dobo njegove odsotnosti ga bo zastopal minister za gradbe Nl-kola Uzunovič. * 45. pešpo!': se vrne v Slovenijo. Mariborski »Tabor* je prejel iz Skop-Ija brzojavno obvestilo, da so domači pešpolk št, 45 vrne zopet v Maribor. * Ljubljanski novinarji in tiskovni zakon. Ljubljanska sekcija Jugoslo-venskega novinarskega udruženja je na svojem članskem sestanku v Ljubljani dne 4. oktobra po pretresu načrta zakona o štampi zaključila soglasno, da je projekt tako iz stanovskih kakor iz juridtfnih ozirov kot nepo-polen iu reakcijonaren nesprejemljiv. Ljubljanska sekcija JNU zahteva, da so v smislu svoječasnega sklepa centralne uprave JNU vpokliče v komisijo za zakon o štampi paritetno zastopstvo novinarskih strokovnjakov, ki jih določi centralna uprava JNU, kakor tudi strokovne poznavalce dosedaj v vseh delih države veljavnih tiskovnih zakonov in kazenskega prava. Odločno zahteva, da se v zakon unese socijalno - ekonomsko pravo novinarskega stanu, pri čemer naj se ozira na novi češkoslovaški in reformiram avstrijski tiskovni zakon. * Šola za otroke češkoslovaških državljanov v Ljubljani. Danes dopoldne ob 10. se otvori na mestnem dekliškem liceju šola, oziroma kurz, v katereip se bodo učili ljubljanski češkoslovaški otroci svojega materinskega jezika, ker .jim naše osnovne Jole tega pouka no morejo nuditi. * Tudi slovenski srednji šoli v Idriji odpravljeni. Tržaški »Piccolo* objavlja skrajno zvito sestavljeno ofici-jelno poročilo, ki se glasi: »Tiskovni urad izredne komisije za furlansko pokrajino razglaša: Kraljeva izredna komisija za upravo furlanske pokrajine je vzela na znanje, da se je dovolil tečaj nižjega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom (tečaj obsega. štiri nižje razrede novega tehničnega zavoda) na Tehničnem zavodu v Vidmu in si pridržal sklepanje o tozadevnih izdatkih za poznejši čas.* Tako se je glasilo nedolžno, a perfid.no poročilo. Nikjer namreč ni omenjeno, da je v tem zapečatena usoda obeh srednjih šol v Idriji. Namesto dveh popolnih srednjih šol se obeta Slovencem nižji tečaj na italijanski srednji šoli in še to v —Vidmu. * Kdo je ukinil prvi razred slovenskih ljudskih šol v Italiji? Slovenski državni poslanec dr. Wilfan jo pri šolskem skrbniku v Trstu protestiral zaradi postopanja šolskega oblastva proti slovenskim ljudskim šolani. Šolski skrbnik je poslancu izjavil, da se je prvi razred slovenskih ljudskih šol poitalijančil po njegovi liarcdbi, ki jo je izdal na, svojo lastno pobudo. Ta ukrep da je napravil zato, da se s temi DredDrinravami olaiša izvajanje novega zakona o ljudskih šolah, ki ga je izdelal naučili minister Gentilo In ki bo v kratkem objavljen. Tržaška Edinost* upravičeno poudarja, da ta izjava stavlja gonjo proti slovenski šoli šo v gršo luč. Knko se moro šolski skrbnik drzniti, da »po lastni pobudi* izpreminja obstoječi šolski zakon! S svojo gorostasno izjavo jo šolski skrbnik sam priznal nezakonitost in samovoljnost svojega postopanja. Noben državljan so ni dolžan pokoravati protizakonitim ukrepom! * Grozni očitki proti šefu socijalne-ga oddelka dr. Goršiču. Včerajšnji »Slovenec* objavlja pod naslovom «Socijaluo delovanje* in niottom: »Ste pripravljeni dati nagrado? Ste pripravljeni dati veliko nagrado?* tiiko strašne očitke zoper čast šefa soeijaluega oddelka dr. G o r š i č a kot predsednika stanovanjskega sodišča, da stvar pač ne moro ostati broz najtesnejših posledic. Članek je pisan v takem tonu, da so je odgovorni urednik gotovo zavedal posledic. Ako jo res, kur se v članku očita, ne sme g. Goršič niti minute ostati na svojem mestu. * Baron Glesl — jugoslovanski državljan. Baronica Giesl von Gicslin-gen, soproga bivšega avstroogrskega poslanika, ki jo leta 1914. izročil Srbiji ultimatum, je bila te dni sprejeta viri ministrskem predsedniku Pašiču. Zanimivo je, da sta sedaj ona in njen mož jugoslovanska državljana. * Preiskava proti Paskljevlču končana. Kakor javljajo zagrebški listi, je dolgotrajna preiskava proti Paslu-jeviču zaradi dvojnega umora končana ter so spisi izročeni državnemu odvetništvu. Razprava se bo vršila koncem oktobra, * Mariborske afere. Včerajšnja številka «Volksstimmo», glasilo mariborskega župana Grčarja, priznava, da je bilo »Jutrovo* poročilo glede zagonetne prodaje plinovega motorja v mestni plinarni povsem točno. Občina jo dobila za motor 150.000 kron, kupila pogodba je bila sklenjena na 210 tisoč kron, dejansko pa se je baje plačalo za motor celo krog 230.000 Iv. Ničesar pa »Volksstimme* 110 zine o dobavi masti iz mestno klavnice. Zadevo bo treba torej pojasniti v občinskem svetu. — V aferi dr. Lajnšič-dr. Pfeifer je prizadet tudi policijski nadsvetnik g. Keršovan, proti kateremu jo dr. Lainšič tudi vložil tožbo radi žaljenja časti. On se jo namreč udeleževal preiskave, ki so jo vodili v Mariboru v odsotnosti dr. Lajnšiča. * Kriza v tržaškem fašistovskem časopisju. »Popolo di Triesto* od 5. t. m. poroča, da jo odstopil njegov politični ravnatelj ing. Giovanni Me-nesini. Pravijo, da pomeni ta odstop skorajšnjo smrt fašistovskega glasila v Trstu. * Železniška zveza pri Indjiji. Beograjska direkcija državnih želcznic je to dni končala, predpriprave za posebno železniško zvezo pri Indjiji. V prvem času naj bi se posluževali te zveze samo vlaki orient-ekspresa ter eventualno tudi direktni vlaki Ljubljana - Beograd. * Ljubljanska medicinska fakulteta. Prejeli smo: Kakor poroča beograjski cNovl list», bo te dni predložil prosvetni minister ministrskemu svetu zakon o vseučiliščih. S tem pride vprašanje naših univerz zopet enkrat na dnevni red. Kei se bo pri tej priliki odločevala usoda ljubljanske medicinske fakultete, o kateri se je zadnji čas pisalo, da obstoje tendence, ukiniti jo iz finančnih razlogov s tem, da se ji odtegne kredit, se mi zdi umestno, opozoriti slovensko javnost in zastopnike slovenskega naroda v narodni skupščini na vsote, ki jih jo prejela ljubljanska medicinska fakulteta dosedaj od države. V šolskem letu 1919.-20. je znašal redni prispevek 9235 Din, izredni 187.239 Din; v letu 1920.-21. redni 50.612 dinarjev, izredni 230.682 Din; v letu 1921.-22. redni 69.012 Din, izredni letu 1922.-23. redni 80.208, izredni 229.166 dinarjev, 6kupaj torej 856.154 dinarjev. Poleg tega je prispevala država za zgradbo novega anatomsko-fiziološkega instituta v letu 1920.-21. z vsoto 125.000 Din in dovolila za leto 1923.-24. znesek 750.000 dinarjev. V štirih letih svojega obstanka je porabila torej fakulteta 981.154 dinarjev, vsoto, ki ne znaša niti enega milijona in vsled tega tudi pri najozkosrčnej-šem štedenju ne more priti resno v poštev. Dr. Alfred šerko. • Osebna vest. Poslanik češkoslovaške republike v Beogradu gospod Jan Šeba, je 4. t. m. odpotoval na Češko k pogrebu svojega nagloma umrlega očeta. * Himen. Včeraj se je poročil v Bohinju g. Pavel Šmid, veleposestnik na Ga-šteju pri Kranju, z gospo MicI Ažman, roj. Ješe, iz znane narodne rodbine v Stražišču. Bilo srečno I ♦ Not zdravnik t St. Jurju. V St. Jurju ob južni železnici se je naselil zdravnik dr. Svetina iz znane narodne rodbine na Vranskem, oz. v Pliberku na Koroškem. • Tečaj slovenskega jezika na praški univerzi. Na Karlovi univerzi v Pragi bo za prihodnje študijsko leto aktiviran tečaj za slovenski jezik. Predaval bo lektor Josip Skrbinšek. * Pravilnik za prevoz pošte in potnikov. Ker je bil v Sloveniji, Dalmaciji, v južni Srbiji in drugih pokrajinah, kjer je bilo zavladalo pomanjkanje prevoznih sredstev. uveden avtomobilski noštni 111 oot- niSki promet, se Je pojavila potreba, da moč Je bila Izključena. Zločin Je bil po-[nt zdravnik Je podal mnenje, da Je takq se uveljavi pravilnik, ki bi urodil pravi- sledica pričkanja v kantini, zalo je bilo ] mleko zdravju škodljivo brez ozira na» Ion prevoz pošte in potnikov. Poštni svot tudi aretiranih več rudarjev, ki so pred lo, da je ta način konserviranja prepo- prevoz pošte in potnikov, jo že izdelal tozadevni pravilnik, ki stopi s 1. novembrom v veljavo. * Zamenava avstro-ogrsklh bankovcev naših državljanov v Zadru. V Snnta-Mar-gheritski konvenciji se jo kraljevina Italija zavezala, da bo zamenjala avstro-ogrske novčanice, ki so nahajajo v posesti naših državljanov, nastanjenih v Zadru, in ki ob priliki zamenjave leta 1921. niso bilo zamenjane. Sporazum se nanaša samo na naše državljane. Zalo jo ital. vlada odredila, da bo morala vsaka oseba, ki bo v roku, kateri se bo v kratkem določil med našo in italijansko vlado, zahtevala zamenjavo, dokazati državljanstvo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ako bodo stranke radi zamenjave denarja potovale svojčas v Zader, naj dokumente vzamejo s seboj. Ako so se že ali pa se bodo obrnile radi zamene na naš konzulat v Zadru, naj dokumente pošljejo konzulatu. ubojem bili v kantini v konfliktu z La-bnclierjem. Vendar pravi krivec doslej šo ni dognali. Aretirane! »o bili oddani okrajnemu sodišču v Sevnici, ki vodi podrobno preiskavo. * Roparski napad. V okolici Berčka v Bosni je skupina razbojnikov v vojaških uniformah napadla hišo bogatega veleposestnika Henrika Pfaffa. Ker napadaneu nI imel denarja doma, bo ga roparji os-kortirali k premožnemu mlinarju Subo-tiču, kjer jo moral v svojem imenu najeli posojilo 60.000 dinarjev ter so zavezati, da vrne posojilo najpozneje v treh lneh. Izposojeni znesek so roparji zaple vedan po veljavnem kodeksu Aliuienta-riusa. Okrajno sodišče Je Hernharda znto obsodilo radi prestopka zakona o živilih na K! lisoč kron ali 80 dni zapora. Kaj poreče k temu še obrtna oblast? 1'redno gre v Ameriko, šivilja Fran-čiMia G. je zlorabila zaupljivost svoja gospodinje, pri kateri jc stanovala in Izmaknila »redi julija zlato zapeslno uro. Vrh lega si jc od neke druge znanke »izposodila* zlat prstan in ponaredila učno izpričevalo. Ljubljansko deželno sodiščo ji jo prisodilo H tednov težko ječo. Ker namerava Franca v kratkem v Ameriko za fantom, jo prosila, naj bi so ji zaporna nili ter potem izginili v gozdu. Orožnlška | kazen izpremenlla v denarno, kar pa postaja jo bila sicer takoj obveščena o dogodku, vendar je zuslodovanjo roparjev oslalo doslej brezuspešno. X Tombola Udruženja vojnih Invalidov v Mariboru so vrši dne 14. oktobra na Glacncm trgu ob 2. uri popoldne no 7. oktobra, kakor jo bilo prvotno poroJ.i-no. Vsi p. n. pridobitni sloji so naprošajo, da pomagajo vsak po svoji možnosti z različnimi dobitki itd., ker so gro v ;u-dar za vo,',ue žrtve, ki so zgubile v sve-to\nl vojni svoje ude, zdravje, eksijten-co ter sploh svojo blagostanje, ki so ga preje imole. — Udruženjo vojnih invalidov, podružnica Maribor. X Kino «Ideal» v Ljubljani predvaja od pondeljka dne 8. do vštevši sredo dne 10. oktobra velezanimiro dramo »Kriljati konjenik*. IH. del. Predvajanje III. dela tega filma nam kaže najrazličnejše pustolovščine, posebno zanimivo pa je videti drzno jahanje spretnih ameriških jahačev. * Nova stavba t Ljubljani. Prejeli smo: Gre v tem slučaju za stavbo, ki jo res v dveh ozirih nova. Poleg tega, da se bo stuvba gradila po najmodernejšem principu in bo glede notranje razdelitve stanovanj najmodernejša — o čemer pove več oglas v današnjem listu — je način finansiranja stavbe modern in vsaj za Ljubljano popolnoma nov. Na Aleksandrovi cesti poleg Ljubljanske kreditne banke bo postavil na parceli prve naše pohištvene tvrdke J. J. Naglas poseben konzorcij, ki ga je sestavil dr. Ivan Cer-ne, lastnik gospodarske pisarne v Ljubljani, trgovsko in stanovanjsko hišo. Hiša bo štirinadstropna in, kakor omenjeno, financirana tako, da bodo posamezni konzorcisti lastniki svojih stanovanj, oziroma lokalov in njihovi deleži vknjiženi v zemljiški knjigi. Vsled današnjih visokih cen gradbe, je možnost, da posamezni zgradi v mestu 3 do 4 nadstropno hišo, skoro izključena ter je verjetno, da se bo v bodočnosti gradilo le še po tem vzorcu, razen v slučajih, kjer grade velike delniške družbe. Vsekakor je podjetnost konzorcija pozdraviti najtopleje, ker bo s tem naša najlepša cesta v sredini mesta pridobila. * Trboveljska družba ne Bprejme uredništva. Trboveljska premogokopna družba nas naproša za objavo sledeče notice: in da o-leg nje pri klavirju, kl jo zadnje čase tudi povsem zapuščen ... Ko prebita Laurence brzojavko, jo zmečka v kepo in vrže v ogenj . . . Potsra se spusti v jok . . . silen krčevit jok ..» Solze zableste na očeh gospe Paill, pa jih brž obriše z robcem. Z desnico seže preko čela, kakor da si hoče umiriti razbeljeno glavo, in z muko nadaljuje: »Kar groza me je »preletela, lahko «i mislite . . . ,Kaj pa ti vendar je, Laurence?' zavpijem vsa v strahu. ,Ah, nič, ljuba mati, nič . . . Bkrbi... brezpomembne skrbi ... saj bo kmalu dobro . . . Pusti me, mati, prosim te. ne sprašuj me! . . .' Odšla sem iz salona, da zakrijem rvoje lastne solze, in šla v svojo sobo. Začela sem moliti, misli pa so ml neprestano uhajale h hčeri . . . Celo uro sem ostiila v sobi, nato pa — ura je kazala tri četrt na šest, še prav dobro se spomnim — m vrnem v ta-lon. Laurence nikjer. Tudi not, vaših not, gospod L.vsor ni bilo nikjer • . . Grem v Laurencino sobo: prazna ... V kopalnici nikopar . . . Vprašam kuharico, obe sobarici, pokličem šoferja: nobeden ne ve nič, nihče ni videl Laurence . . . Mislila sem, da zblaznim. Začnem stikati . . . morda vsaj k&ko pismo, listič papirja . . . nič. Pa tudi njen novi žametasti klobuk in bobrov kožuh, v katerih je vedno hodila v gledišče, tudi klobuk in kožuh sta izginila . . . Z vsem naj>orom volje se vsaj na runaj pomirim, ogrnem plašč in odidem . . . Pred vratarjevo ložo obstar nem ln kakor mimogTede vprafiam vratarja, da-li ve, kam je odšla Laurence. ,Pa da v gledališče, ni še prav dolgo tega.' Brž (»okličem mimo voz oč auto in se odpeljem proti gledališču. Odprem njeno sobo — ključ sem imela tudi jaz — prazna . . . Sluga mi pove, tla ni videl Laurence . . . Tedaj sem se spomnila na vas, gospod Lerond . . . Pa mi je padlo na um, da ni dobro prenagliti se, znala bi osramotiti svojo hčer . , . Koncem koncev: mar ni Laurence popolnoma svobodna, mar ne sme iti, kamor hoče? Ona preživlja mene, jaz nimam ničesar ... pa je vondar najnežnejša hčerka. Se nikdar mi ni dala prilike, da se nad njo pritegujem . . . Kako naj imarn pravico, da se vtikam v njone skrivnosti? . . . Tako in podobno opravičujoč »vojo hčerko zavrnem od sebe neljube slutnjo, bojazen ln strah, ter se odločim, da še nekaj časa počakam . . . Nekoliko pomirjena se vrnem domov. Kor se s služinčadjo dobro razumemo in smo kakor ena družina, jim odkrijem svoje srce in jim povem vse, kar si malo prej nisem drznila povedati vam. gospod Lerond ... Celo noč smo prebdell in čakali, da se Laurence vrne. BrezuspeSno ... In davi... glejte, kaj sem dobila ... In odločila sem se, da telefoniram po vas...» Nesrečna mati vzame 1* predala pisalne mize maj moder papir, čez pol prekanjen, in ga proži gospodu Le-rondu. Obupana žena ne more več zadržati solz, ki ji lijo po licu in izgubljajo v gubah okoli ustnic. Komponist se skloni h gospodu Lerondu in oba čitata čudno pismo, na obrazih pa se jima bere nema gTOza. Pisava je bila zelo značilna, brez vsakega dvoma Laurencina. »Srčno ljubljena mati! Oprosti ml, da sem Te tako nenadoma zapustila. Morala sem — morda za delj časa — odpotovati. Več Ti ne morem, ne smem povedati, ker bi i Tebi in i meni prizadelo velike neprijetnosti. V moji pisalni mizi — ključ imag —• boš nažla zvezek čekov, ki sem jih že podpisala; treba Ti je le napisati vbo-to, ki si jo želiš in iti v banko, pa dobiš denar. Če gospod Lerond zahteva, mu plačaj zapadlo kavcijo, ker sem kršila pogodbo. Oprosti me, prosim, pri gospodu Ootavu Ly8orju, da nem mu odnesla note. Ker pa Ima doma še en izvod, upam, da mu nisem napravila prove-likih sitnosti. Skoda, velika škoda le, da ne bom mogla peti v njegovi operi! Ljuba, predraga mati, ne dvomi o svoji hčerki! Verjemi mi, da za mojim korakom ne tiči nikaka ljubezen, T i si edina, ki sem To ljubila! Ne misli, da som po lastni volji storila, kar som storila! Ne! Pa saj se ne smora jasneje izraziti, prepovedano mi jo ... Prosim Te, da ne govoriš o mojem odhodu nikomur, in zahtevaj to tudi od gg. Leronda in Lysorja, kl jima boš pač morala omeniti... Paili ostane na veke Tvoja mala Laurence. Vrnem se, kmalu «11 8ei dolgo, vrnem se gotovo, ljuba mati! Ne obupuj in čakaj name in ohrani mi Bvojo ljubezen in spoštovanje! Mama, mama... Kako sem nesrečna!.,, Laurenoe.» IV. Le NyctaIope To jutro je Jeana de Sainciair nenadoma prijelo, da bi šel zajtrkovat v kak restavrant v saint^cloudskem parku. Majsko jutro je prelestno, nebo jasno, le tupatam plavajo lahni oblački, solnce milo in prijetno, lahen vetrič ziblje zrak. ki je poln čudovito dehte-čega pomladnega vonja ... Jean de Sainclair-le Nyctalope!... Kdo ne pozna tega po vsem širnem svetu zaslovolega imena? ... Včasih je bil častnik, zdaj pa je ponajveč blodil po neznanih deželah Afrike in Azije, Amerike in Avstralije ter iskal prigod. O n je bil tisti, kl je pripravil sam samcat in na lastne stroške veliko ekspe-dicijo v južni Maroko in prisilil on-dotne vstaše, da so se podali na milost in nemilost 0 n je našel in osvobodil španskega kralja, ki so pa anarhisti ujeli in zaprli na skriven kraj. In Jean de Sainciair je bil tisti, ki se je na Kitajskem b tridesetimi prostovoljci polastil triumvirata treh norih ljudi, ki so po Ljeninovem vzgle- du hotel! tudi na KJtaJsltem a vesti ruski sistem ter vladati v krvi in b krvjo. Šo v mnogo večji meri pa Je Jean de Sainciair zaslovel po čudovitem svoj-stvu, vslod katerega baS je dobil pridevek Nyctalopo. Bil je Jean srednje postave, vitek pa mižičast, močan pa gibčen, z eno besedo: popoln atlet; v profilu je nali-koval starim Galcem, samo da je bil brez brk — obrit Vercingetoris —, skratka človek zrele moške lepote. In njegove oči, di, njegove čudovite oči! Kakšne barve so bile te oči? Težko bi bilo reči: običajno bo bile črne, včasih tudi zelne, di celo rumene! V temi se jim jo zenica razširila in Jean de Sainciair je videl v noči, temni kot v rogu, ne sicer kakor pri dnevni svetlobi, vsekakor pa toliko, kakor vsak Alžirec poleti v mraku, ko zatone solnce ln priplava na nebo luna: dovolj, da je lahko čitai brez napora navadni tisk. V somraku je videl Sainciair Se bolje in bolj natančno kakor opoldne. Ta čudoviti človek sploh nI poznal tome, razen seveda kadar je zaklopil oči. Baš tej svoji bajni lastnosti — nycta-lopiji — je Sainciair v največji meri dolgoval uspehe, kl jih je dosegel v svojih drznih avanturah, ki bi ga sicor gotovo stale življenje. Danos, 7. maja, je točno petintrideset let, kar je Jean de Sainciair, na-zvan Nyctalope, zagledal luč »veta. Imel je navado trditi, da uživa človek najbolj In najbolje v samoti: b a m samcat, če mu je srce prosto, s a m z deklico, če je zaljubljen. In Sainciair, ki se je povrnil iz Sudana pred še ne desetind dnevi in od tedaj še ni utegnil priti med svet, on, ki je prej štirinajst mosecov potoval ln begal po svetu, da bi ubil v svojem Brcu bol ob izgubi nadvse drage matere; Sainciair je nosil Se vedno tugo v srcu in užival samoto lc sam. DaneB zjutraj pa »e ga je takoj, ko se jo prebudil, polastil mogočen občutek, da so vrača pomlad tn svožost v njegovo Brce, kakor da želi draga po-kojnica sama, da začne njen Bin, ki ji je s svojim zadnjim poljubom na čelo izpil ugašajoče življenje, znova živeti, znova uživati lepote pomladi. In zaželel si je malega izprehoda v Saint-Cloud. »Danes Je pone