a , ZHutàx 'V*. v Posamezn Naročena I 18 din., četr ■ (........._ Celo leto 6 . ...od au an oznanila se zaračunajo po dogovoru ; pri večkratnem Inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban štev. 113. 30. itev. STRAŽA I NEODVISEN POLITIČEN UST B SLOVENSKO UUDSTVO Mapibop, dne 13. rnavon 1823, Poštnina v državi SHS pavšalirana. „Straža“ izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta štev. 5. - Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon inierurban štev. 113. Letnik XIV. Kako površno fatelo zakone v Beogradu. (Govor narodnega poslanika Fr. Žebota). V torek, 7. marca je zakonodajni odbor pričel razpravo o «načrtu zakona o opšti upravi«, to je, občni upravi. Zakonski načrt je veliki nestvor, velika površnost, znak j. srednjeveškega nazadnjaštva. Debate so se udeležili vsi člani Jugoslovanskega kluba, ki so v zakonodajnem odboru. Govorili so: dr. Hohnjec, prof. Sušnik, dr. Dulibič in Fr. Žebot. V naslednjem prinašamo govor poslanca Žebota. Gospodje narodni poslanci! O predloženem zakonskem načrtu hočem reči v kratkem samo to, da je pomanjkljiv, površen in da nima nič modernega na sebi. Da je ta zakonski načrt pomanjkljiv, nam kaže že obrazloženje na koncu tega načrta. Zakonodajec sam je v svojem obrazloženju povedal, da ni mogel ustvariti natančnega, točnega in dobrega zakonskega načrta. On sam je (za- j konski načrt namreč) siromašna svedočba, ponavljam si» 1 romašna svedočba, za predloženi zakonski načrt. V ob-razioženjih bi pričakovali, da bi to bilo ne samo obrazloženje, nego tudi utemeljevanje, zakaj se glase zakonska določila tako, kakor so predložena. Zakaj ta zakonski načrt ne pokaže prav nič bistvenega in tudi prav nič ne utemeljuje tega, kar bi pričakovali pri načrtu. Mi bi pričakovali, da bi nam ta zakonski načrt povedal, kakšne zakone in ■ kakšne zakonske načrte so ustvarili v drugih modernih in naprednejših državah, kakor smo mi.Tega vsega nam : zakonodajec ne pove, ne v načrtu, ne v obrazloženju. ! Zakonodajec nam dalje tudi prav nič ne pove o ureditvi j splošne uprave, ampak je ves ta zakonski načrt, kakor sta j naglašala že predgovornika dr. Hohnjec in prof. Sušnik in kakor sem tudi jaz to prej povdarjal, smešna svedočba j", površnosti. Pričakovali bi tudi, kaj uči upravno-pravna ve-j da v novejših časih o vprašanjih, ki pridejo pri ureditvi I splošne uprave v poštev. Zakonotvorec sam kliče: «Mea culpa«. Ta zakonski načrt nam nadalje tudi nič ne pove, kako naj se uredi n- pr. srezka in oblastna uprava v podrob-I nem, ampak vsebuje samo splošne fraze. Obrazloženje samo nam pravi: Mea culpa, moja krivda; krivda predlaga- I telja, krivda zakonotvorca je, da je ta zakonski načrt po-, manjkljiv in nedostaten. Tako se n. pr. glasi v obrazložen- II ju na zadnji strani: «Najtežje je rešen je pitanja, kako da se ustanovi j nadležnost srezke i oblastne upravne vlasti. Težišče celo-: kupne administracije mora se svakako nalaziti u onom S nadleštvu, koje je narodu najbližje to je u srezkoj uprav-i noj vlasti. Kod viših upravnih vlasti (okruga), treba, da so j zdržni smo oni poslovi, koji prelaze teritorijano nadležnost nižjih i koji su osobite bilo političke ekonomske važnosti. ! Te poslove u ovom načrtu nije mogućno nabrojati; mo-I rali bi se o tome cilju pregledati svi zakoni, naredbe itd., koji su' u važnosti u državi. Zbog toga ustavljeno je budu-j,-čim specijalnim zakonima, da postupno izjednače kompetenciju srezkih upravnih vlasti, a za sada moramo se za-f dovoljiti jednim opštim propisom, prema kojem se nadležnost srezkè upravne vlasti odredjuje po postojećem zakonodajstvu.« Centralistični Beograd nima modernih zakonotvorcev. Gospodje poslanci! Najtežje je torej vprašanje, kako naj se fiksira kompetenca oblasten in srezke uprave in ka-; ko jo je opredeliti, to se prepušča novim zakonom. Gospodje, to kaže, da je ta načrt zakona o splošni upravi površen, da ni točen, da ga zakonodajec ni izvedel tako, ka-i kor bi ga izvedel moderni zakonodajec. To tudi kaže, da nimamo tu v centralističnem Beogradu zakonodajcev, ki bi dali naši državi, kakor sem prej povdarjal, res modem ; in točen zakon, ampak so nam dali samo nekako skrpucalo. V zakonskem načrtu nič podrobnega. ; V onem obrazloženju pravi zakonotvorec: Mi se moramo zadovoljiti jednim opštim propisom«. Vidite gospod-; je, te besede ra no kažejo, da je ta zakonski načrt povr-I šen. Splošni predpisi imajo svoje mesto v ustavi, nimajo pa mesta v okvirnih zakonih in prav posebno pa ne v specijalnih zakonih, kakor je zakonski načrt o splošni upravi. Prosim gospode narodne poslance, da upoštevajo to dejstvo, da se ono, kar je kvarljivo in površno, kar ni točno v zakonskem načrtu, popravi, da se izdela boljši zakon, j Nadalje pravi ono obrazloženje še to-le: «Nabrojati sve one poslove, koji treba, da su izuzeti 12 oblasne nadležnosti i zadržani za centralnu upravu, zna-j čilo hi pregledati vse pravne propise, koji važe u našoj državi. U vremenu, koje je bilo na razpoloženju, to nije bilo moguće. Pošto treba, da se prema zakonskom načrtu o centralnej upravi nadležnost i ustrojstvo pojedinih ministarstva peguliše osobenim zakonima, smatralo se za najpođesnije da se onda na svako ministarstvo opšte uprave posledice nabroje oni poslovi, koji su izuzeti iz oblasne nadležnosti i zadižani za kompetenciju ministara. Tako bi se u ovim zakonima pro praeterito odredila kompetencija centralne uprave i time revidirali svi dosadašnji zakoni, koji često puta suviše uskogrudno za-državajo poslove za ministrovo rešavanje, koji se mogu ostaviti oblastima bez štete za celokupno administraciju«. Zakonotvorec ni maral dobrega in modernega zakona. Gospodje! Iz tega obrazloženja se kaže, da zakonodajec tukaj ni gledal na to, da bi nam dal dober in moderni zakon. Posebno značilen je v tem tekstu stavek: «U vremenu, koje je bilo na razpoloženju, to nije bilo moguče«. Zakaj se potem forsira s tako splošnimi frazami, kakor jih imamo tukaj, ako ni časa, da se izdelajo dobri, točni in upravljivi zakoni? Mislim, da mi g. minister na to odgovori. Jaz bi zahteval od g. ministra/' da me malo posluša in mi odgovori na to vprašanje. Mi zahtevamo solidne zakonske načrte. Ni. prvo naglica in brzina, po kateri naj bi se izdelali dobii, točni in moderni zakoni, ampak prvo je, da se dobro in natančno dela. Jaz mislim, da bo naša država, da bo j Jugoslavija tedaj rešena, kadar bodo zakonotvorci svoje j delo vršili solidno in ne tako površno, kakor so ga vršili ] pri tem načrtu zakona o splošni upravi. { Niti v petih mesecih niso izdelali dobrega zakonskega S načrta. ! Ta zakonski načrt je bil predložen narodni skupščini j j 27. oktobra 1921. Od tega časa so pretekli mesci novem-I ber, december, januar, februar, sedaj teče že peti mesec, j a vendar pravi zakonotvorec v obrazloženju, da ni bilo čaji sa, da bi bil izdelal ta zakonski načrt bolj točno, boljše in j moderno. Gospodje! Kdo bo verjel zakonodajcu, če pravi, j da v petih mesecih ni mogelizdelati boljšega in moder-I nejšega zakonskega načrta! Vprašal bi vlado, kaj je delala med tem časom, kaj t je delal zakonotvorec, ki je bil referent za ta zakonski na-I črt, da ni mogel izdelati boljšega, točnejšega in modernej-f šega zakonskega načrta. Ako pa je kaj takega izdelanega, j potem pa prosim vlado in g. predsednika, da nam predloži podrobnejši in boljši zakonski načrt nego je ta. Posebno pa zahtevam, da se nam predložijo specijelni zakonski predlogi o splošni upravi. Centralizem v Beogradu totalno nesposoben. Ako jih pa zakonodajec ni izdelal, je to znamenje največje malomarnosti, znamenje največje nedelavnosti v centrali. To je najboljši dokaz, da je centralizem v Beogradu nesposoben, totalno nesposoben, da vodi tako obširno in veliko državo, kakor je naša. Polovičarsko delo beograjskih zakonotvorcev. Člen 6. tega zakonskega načrta ,katerega je, kakor se mi zdi, pododbor črtal, a stoji vkljub temu v tem zakonskem načrtu in je v diskuziji, je najboljši dokaz, da bi morali I prej dobiti v roke predlog o podeli zemlje, predno dobi-I mo tako skrpucalo zakonskega načrta o splošni upravi. Mi I bi morali prej dobiti v roke natančno izdelan predlog o i razdelitvi zemlje, predno se posvetujemo o tem zakons-f kem predmetu. Kakor izvemo iz časopisja, se hoče razde- Is litev zemlje izvršiti tako, da bi bili srezi v Sloveniji mali pri nas v Sloveniji pa veliki. Gospodje, ako se tako dela, potem ni čuda, da je toliko nezadovoljnosti v naši. državi. V nem delu države se dela tako, v drugem pa zopet drugače. Za okraje v Sloveniji zahtevamo večjo kompetenco. Ako bodo srezi v Sloveniji veliki, potem tudi zahtevamo, da bodo imeli večjo kompetenco. Kakor pa se kaže, pa ravno hočete, da bo v Sloveniji in Hrvatski, sploh v prečanskih krajih kompetenca onih ljudi, ki so izvoljeni od naroda popolnoma izginila. Ne gre tudi, da bi bili v Srbiji mali srezi, pri nas v Sloveniji pa veliki, in sicer radi tega ne, da bi v Srbiji imeli urade in srezke oblasti pred nosom, pri nas v Sloveniji pa bi moral kmet, delavec, obrtnik, uradnik ali občinski predstojnik hoditi po 20, 30 in 50 km daleč, predno pride do svoje srezke oblasti. Ako pa hočete, da bodo vSloveniji veliki srezi, potem zahtevamo, da imajo tudi večjo kompetenco, da kmetu ne bo treba trošiti denarja, izgubljati časa in ostavljati dom za več dni, ampak bo lahko pri tej veliki srezki oblasti našel več kompetence, da bo tam tudi lahko več dosegel. Pride tudi v poštev, da bode vsied tega v Srbiji dobilo več ljudi uradniški kruh, v Sloveniji pa manj. Nazadnje pa tudi to, da moramo, ker so davčna bremena v Sloveniji in Hrvatski večja in ker davki niso izenačeni, glavne stroške nositi mi Slovenci in Hrvati. Zahtevamo novo ustavo in boljše zakone. Radi te površnosti, ki je v zakonskem načrtu in ker ta zakonski načrt ne vsebuje prav nič modernega, pojdimo preko tega načrta na dnevni red. Zahtevam, da se nam da novo ustavo, ki bo dala Slovencem in Hrvatom samoupravo in da nam izdelajo zakonotvorci boljše zakonske načrte. Kdo zapira Mišnice v Sicveniiil Demokrat dr. Kukovec je na shodu v Ptuju govoril, kako velike reči je že dosegla njegova stranka za naše kraje. Seveda so kakor navadno, te «velike reči« — same Kukovčeve fraze. Kaj je zadnji največji uspeh? Vlada hoče zatvoriti velik del bolnišnic v Sloveniji. Kdo je v tej vladi? Stranka dr. Kukovca. Demokrati igrajo sploh prvo flavto v ministrstvu, v skupščini, v finančnem in zakonodajnem odboru. Na shodu JDS v Ptuju, 5. marca so ptujski demokrati s papirnato resolucijo protestirali proti temu, da se zatvori ptujska bolnišnica. Kaj pomeni taka resolucija? Samo pesek v oči nerazsodnim ljudem. Če so Ptujčani res vneti za to, da se tamošnja bolnišnica ne zatvori, bi morali na shodu Kukovca pošteno prijeti in vprašati: Zakaj je sedanja vlada, ki sestoji iz polovice demokratov in samostojnega mesarja Puclja, zakaj je ta vlada, ozir. finančni odbor sklenil črtati postavke za bolnišnice v Sloveniji? Papirnato resolucijo proč, pa bič v roke in ošvrkati Kukovca in demokratske voditelje, koji v Beogradu na merodajnem mestu glasujejo s Srbijanci za črtanje kredita za bolnišnice v slovenskih krajih, a v Sloveniji se na političnih shodih delajo čudno lepe, kakor, da ne bi bili krivi tega soci jalnega škandala. Taki so naši slovenski demokrati in samostojneži! — Dasiravno vsak otrok ve, katere stranke so sedaj v Beogradu na vladi, pa si ne upajo svojim kolovodjem v brk povedati, da zaslužijo obsodbo ne samo z besedami, marveč s korobačem. A zaslepljenost, zaplankanost in hudobnost pristašev demokratske in samostojne stranke je tako velika, da še danes ne vidijo, da so predvsem demokratska stranka in ž njo zvezane stranke, Id so na vladi, zakrivile zatvoritev zlasti za uboge ljudi potrebnih zavodov in bolnišnic. In kdo je izmed samostojnih in demokratov napravil le korak proti zatvorbi bolnišnic? Nihče! Tudi laži-socijali-sti s Kristanom na čelu niso storili koraka. Poslanec Jugoslovanskega kluba dr. Hohnjec je skupno z narodno socijalnim poslancem Brandtnerjem dne 9. marca pri fin. ministru dr. Kumanudiju energično protestiral, da bi se bolnišnice v Sloveniji zatvorile. Minister je na te odločne besede izjavil, da bo nakazal začasno znesek 1 milijon 1 600.000. Seveda ta znesek zadostuje le za malo časa. O j tej zadevi še bomo spregovorili ob priliki, j .................... iwtiimwii Iz carinskega nereda. »Igrajo pod enim klobukom« — pravi narod, če hoče označiti pretkane ptičke, ki izvajajo uspešne naskoke na žepe navadnih zemljanov, danes pa. ko nam škripljejo rebra in hrbtišča pod silnim davčnim vijakom, ko vidimo, da se navadni državljani strahovito izžemajo, peščica izvoljenih pa masti in bogati na vse pretege, smo prišli do spoznanja, da so se ustanovile že cele organizacije raznih pretkanih ptičkov v raznih panogah državne uprave. Mnogo se »igra«, nikjer pa menda tako, kot pod zeleno obšito carinsko šajkačo. Carinska uprava od zgoraj navzdol je že taka* da nudi najboljši teren za raznovrstno izkoriščevanje. Po svojem neredu in po svojem zmedenem staroveškem birokratizmu je prava privlačna sila za vsakovrstne elemente, ki so si enaki samo v neutešljivem pohlepu po »zaradi«. Nanizali bi lahko celo vrsto carinskih škandalov, pa to ni potrebno, ustroj carinske uprave je sam že tako visoko ali nizko, da nam daje žalostno zagotovilo —- neomejenih mogočnosti. Te dni je stal pred mariborsko poroto carinik—»sudac«, ki je brez vsake prave kvalifikacije prišel v carinsko uradniško službo in prav kmalu še do važnega mesta, da sodi in obsoja tihotapce. Vsi mogoči prestopki carinskih ; predpisov so spadali pod njegovo oblast in ta »sudac« danes sam prizna, da mnogo teh predpisov ni poznal, sicer je pa tudi očividno, da jih ni mogel poznati. Ker je pri carini že tako 'urejeno, da se podeli oblast komur bilo, si ni delal mnogo skrbi tar izvrševal „sudske« posle, kakor mu je pač sodilo. Pred sodnijo je prišel, ker se je slučajno dognalo, da je nekaj denarnih kazni zadržal in nekaj zaplenjenega blaga prodal za sebe, koliko in kaj vse — se pa ne da dognati, ker pri carini o vsem tem poslovanju »nema knjiga«. Obsojeni carinik je bil tako nepreviden, da je o svojem poslovanju nekaj beležil, to je pustil ležati, to ga je izdalo, če bi pa še to beleženje opustil, — bi nemara še danes sodil in obsojal carinske pregreške. »Nema knjiga« tega krilatega izgovora se je posluževal že g. finančni minister, ko je poročal o zavoženem državnem gospodarstvu — zakaj ne bi se ga tudi carina?! Nema in nema! Večini carinikov je tudi dano, da »nemajo« časa v uradnih urah, da potem kar le mogoče pograbijo na »diurinah« in pa na »bakšišu« od strank, ki težko čakajo na svoje blago ter rajše »mažejo«, kot da bi še bogzna kako I dolgo čakale, ker noče in noče biti »vremena«, če J ni »zarade«. I Često se zgodi, da se naročnik ustraši visoke carine, ki se je navalila na kako pošiijatev iz tujine, ter je ne sprejme, stvar pride med neprimljeno robo« in ž potem na licitacijo. Te licita i je so pa nekaj skrivil nostnega. Navadni ljudje pa še niso prišli na to, kako in po kakih pravilih se vršijo. Stvar, ki je bila poprej vsied visoke carine nesprejemljiva, se včasih dobi prav poceni, mnogo stvari se pa kar med samimi cariniki „licitira«. Skrivnostno je tudi deklariranje. Knjiga, po kateri se vrši, in razdelitve v njej se lahko na razne na-] čine tolmačijo. Zgodba o konju ni bajka. Konja iz i lesa lahko carinik deklarira kot igračo ali pa po l tarifu, ki stoji v njegovi knjigi za besedo »konj«, ki I se pa nanaša na živega konja. To lahko stori in ■ »žali se Bogu«, ker carinik se bo že izvil, pa če ti I še tako zagode. Dobra deklaracija je na primer I velika množina svile za „pamuk!‘-bombaž. Tu se j carinik in izvozničar ali uvozničar pogodita za velik \ bakšiš in taki posebno .mastni založljaji se v carinsko-j bakšiš kem jeziku, nemški bi se reklo „Gaunersprache“, i imenujejo »gol«. Mnogo carinikov je že zapustilo j službo, ko so napravili par dobrih »golov». Sedaj j so gospodje, trgujejo na veliko, znancev in zvez I imajo dovolj, ali pa uživajo brez dela kapital svojih I »golov«. »Zarada in gol« to je ideal, vse se za njim J peha in gnete. Eni, ki že nekaj imajp, da nagrabijo I več, drugi, ki še nimajo, da ne bodo prazni in potem, s ko pridejo na okus, pa vsi tekmujejo, da bi drug j drugega prekosili. Kakor rečeno, v tej stroki so cele špekulativne È organizacije in gorje temu, ki jih ovira pri profitu. Is Izgrizejo in spodbijejo ga, da sam ne ve kedaj in kako. Južna železnica si je postavila carinskega de-klaraterja, pridobila si je potrebna dovoljenja, pa kaj hoče, ko ji pravi cariniki mečejo polena pod noge, ; da je joj. »Goli« so v nevarnosti in zato je vse po ! konci. S tem bodi dovolj! Carinsko upravo poznamo j in v Srbiji so jo že davno poznali, saj je dejal neki I srbski književnik, ko so ga vprašali, kako naj. ga j oskrbijo: »Dajte mi vsaj eno službico pri carini, pa mi bo dovólj». i ___________ Politični pregled. KRALJEVINA SHS. O vladni krizi se vedno več govori m vsak dan se pričakuje. Državotvorna «večina« je močno zrahljana tudi vsled boja med Protičem in Pribičevičem. Pribičevič v tem boju ne izbira sredstev in ker se tako brezobzirno obdaja s policijo in raznimi bandami, se vidijo nesoglasja tudi v samem demokratskem klubu. Minister notranjih zadev Marinkovič govori o ostavki, drugi demokrati se pa tudi nekoliko delijo: eni brezpogojno za Pribičeviča, drugi pa skoro rajši brez njega, ker jim je raznih stvari že preveč, radikalci so pa podvojili svoja nasprotovanja demokratskim kolegom in kjer se le da, nagajajo enemu in drugemu. Nesoglasja so zelo ostra in v teh dneh so se posebno poostrila v vprašanju volilnega zakona in odlaganja trgovskih izplačil. AVSTRIJA. Avstrija je že bila trdno prepričana, da bo v najkrajšem času dobila pomoč iz inozemstva v obliki velikega posojila v znesku 198 milijard. Toda tega posojila ni od nikoder, kajti angleški listi zatrjujejo, da bo odločitev tega vprašanja padla na konferenci v Genovi, toda do te konference vodi trnjeva pot. Madžarska ne more pozabiti, da je morala Burgenland odstopiti Avstriji. V enomer vpadajo v Burgenland madžarske tolpe, ki so zelo dobro organizirane. Te tolpe delijo med prebivalstvo neke vrste vprašalnih pol. Kdor se ne podpiše, da hoče nazaj pod Madžarsko, je v nevarnosti, da ga ne ubijejo in oropajo. Madžarski agenti hujskajo v letatkih na upor proti Avstriji. Tudi razdor med meščanskimi strankami, zlasti med krščanskimi socijalci in Vsenemci ovira gospodarski razvoj Avstrije. REKA. Razmere na Reki so skrajno žalostne. Tovarne počivajo, nikjer ni zaslužka in delavstvo živi od fašistovskih milodarov. Pred občinsko hišo se je dne 9. t. m. zbralo nad 1500 oseb, priseljenci iz Italije, ki so izročili v imen-nu fašistov vladne posle fašistovskemu poslancu v Rimu odvetniku Giuratiju. V mestu vlada nasilje. Fašisti so začeli prihajati že na Sušak, kjer so oplenili neko tobačno trafiko. Na Reki pa plenijo kar po vrsti, in nihče ni varen pred njimi. Predvsem so vzeli na piko Slovane. Pristaše prejšnje Zanellijeve vlade kratkomalo ubijajo. Kar pri belem dnevu so na ulici ubili dva redarja. Noden Slovan si ne upa na ulico, kajti, če pride fašistom v pest, je izgubljen. Slovani se skrivajo po kleteh in kdor je le mogel, je zapustil Reko. ANGLIJA. Lloydu Georgu in celotni angleški notranji politiki grozi kriza radi odklonitve udeležbe Amerike na genovski konferenci. Pravijo, da je Amerika radi tega odklonila udeležbo v Genovi, ker je hotel Lloyd George izrabiti Genovo v svoje namene. Odklonilna gesta Amerike zna pomeniti za že itak ogroženega angleškega politika ostavko. i&SÜSSI POLJSKA. Poljska je še vedno v krizi, ki pa baje napreduje in je pričakovati, da si bo Ponikovski zagotovil parlamentarno večino. RUSIJA. Po vesteh poljske brzojavne agenture naj bi se bila Lloyd George in Poincare (Anglija in Francija) sporazumela, poslati Rusiji sledeče pogoje njenega priznanja: 1. Priznanje predvojnih ruskih dolgov, 2. Razoroženje sovjetske vojske pod kontrolo posebne internacionalne komisije, 3. Svobodne luke na Iztočnem in Črnem morju, 4. Priznanje versailleskega ugovora, 4. Nemško-ruski trgovski dogovor naj bi prišel pod nadzorstvo posebne zavezniške komisije. — Da Francija stavi take pogoje je razumljivo, saj si je to že od nekdaj želela, in tudi to je razumljivo, da Anglija nima ničesar proti temu, če se taki predlogi Rusiji sporočijo, če jih sprejme tem bolje, — gotovo je pa to, da se Rusija temu pristno francosko im-perijalističnemu nasilju ne bo nikdar uklonila. Beležke. Nov povod, da se razpravlja o batinah in raznem drugem divjaštvu v beograjskih zaporih, nudi tožba vdove Milana Novakoviča, ki je bil v nekdanji kraljevini Srbiji za časa ministrovanja Nastasa Petroviča — ubit v ječi beograjske policije. O tej zadevi se je že mnogo razpravljalo in sedaj stopa vdova vnovič pred sodnijo, da z novimi dokazi do-žene, da je bivši minister Petrovič dal njenega moža v ječi enostavno ubiti. Lepe stvari so se dogajale že od nekdaj po beograjskih ječah in vse, kar so počenjali oblastniki, da prikrijejo razne škandale, ki so se razkrivali pri komunističnem procesu, je samo znak najostudnejšega cinizma. Demokratski narodni poslanec kot vlomilec in nasilnik. »Hrvat« št. 607 prinaša poročilo iz Otočaca, kako je demokratski narodni poslanec Gjorgje Brankovič dne 6. t. m. na čelu oborožene bande kakih 120 jugofašistov nasilno vdrl v »Srpsku Štedionicu« (Posojilnico) ter si iz neznatne manjšine delničarjev dal izvoliti ravnateljstvo in vodstvo zavoda, iz katerega so ga bili radikali, ki tvorijo veliko večino, malo poprej pognali. Vsled tega nasilja je bil ves Otočac po konci in malo je manjkalo do dejanskih spopadov med Brankovičevo bando in med radikalci. V nasilju je ta človek že izkušen, na dan sv. Save je naskočil prostore »Hrvatskega Sokola«, tedaj so radikali vse to še mirno gledali, sedaj pa, ko ta banda tudi njihove interese ogroža, je pričakovati, da bodo jugofašisti prav kmalu od vseh strani osovraženi. Brankovič je zaupnik Pribičeviča. „Svobodna štampa.“ Na novinarski konferenci v Beogradu, ki je nastopila proti škandalozni pisavi v »B. Dnevniku«, se je tudi to-le ugotovilo: »Anarhist novinarstva in javnega življenja Cicvarič ima zaveznika v sami vladi. Ta zaveznik in pomagač mu je minister Sv. Pribičevič, ki hoče uničiti vsako svobodo tiska. V tej želji se Pribičevič poslužuje Cicva-riča ter ga pusti, da pride v pisanju do škandalozne skrajnosti, sebi pa pripravlja izgovor za tlačenje vsega tiska. Zatiranje listov je Pribičeviča potrebno, da lahko brez kontrole vodi svojo »politiko« nasilja in tiranstva. Reakcijonar-dcgmatik Pribičevič se poslužuje anarhistov a la Cicvarič in teroristov, kot je Hercigonja, samo da bi dobil izgovor za svoje nasilne nakane in reakcijonarne metode. — K temu, kar posnemamo iz beograjske »Tribune«, je treba pristaviti še to, da Cicvarič pod dejansko zaščito policije dela svoje škandale. V zadnjem času, ko se boji, da ne bi ga kak nasprotnik napadel na ulici, se sploh ne prikaže, doma sedi in piše, hiša je pa okrog in okrog zastražena od policajev in detektivov. Pribičevič že skrbi, da se mu orodje ne ne skrha ob pesti kakega ogorčenega radikala. — Ce pojde po tej poti naprej, lahko pričakujemo v Beogradu pravo in pravcato državljansko vojno, katero bo usporedala sama dinastija Pribičevič ali pa ostali z njo nezadovoljni državotvorci. Tudi autonomisti! »Srpska Riječ«, organ skrajnih srbskih šovinistov in centralistov je strašno ogorčena, ker se ogroža — narodno-cerkvena autonomija v Bosni in Hercegovini. Obljubila je najhujši boj za to svojo pravoslavno avtonomijo. Nič manj ni ogorčena novosadska »Zastava« radi karlovške mitropolije. Čudno, kako začnejo ti silni šovinisti in centralisti prav avtonomistično misliti, če jih to ali ono zadene v živo. Radi mitropolije vpije ta list o »cinični ignoranci dvestoletne kulture, svetle preteklosti« in o zločinu, ki ubija tako „politično silo“, kot je mitrofanija. — Mi smo avtonomisti, povdarjati pa moramo, da takih „avtonomij“, kot si jih centralisti predstavljajo, ne poznamo, gospoda naj bi raje v drugih stvareh pokazala smisel za kulturo in druge značajne posebnosti, pa bi marsikaj izostalo. Omladina proti Pribičeviču. Kakor javljamo na drugem mestu, je priskrbel Pribičevič, da se je zborovanje akademičnega udruženja «Pobratimstvo« prepovedalo. Če tudi Svetozar Pribičevič ni več minister policije, ima vendar še vse policijske veljake na svoji strani. Samo migljaj in zloglasni upravnik zloglasne beograjske policije Lazarevič mu je priskočil na pcmoč. Omladincem in tudi pravemu policajminisfru malo boljšemu demokratu Marinkoviču je bilo to malo preveč. Akademiki so protestirali proti prepovedi zborovanja in Marinkovič je grozil z ostavko. Znano je, da je radikalno-demokratska koalicija v vedno hujši krizi, gotovo je pa tudi to, da je še vedno dovolj politikov, ki hočejo držati to vlado skupaj, dokler bo le mogoče. Pribičevič se že lastnim pristašem gnusi. — Za enkrat so se zopet v toliko pobotali, da je Pribičevič izjavil, da nastopi sodnijsko pot proti Protiču, Marinkovič je pa dovolil omladinsko zborovanje zaradi lepšega na drugem mestu. Zborovanje se je včeraj vršilo, poročilo prinesemo prihodnjič. Akademiki so naznanili svoje zborovanje z velikimi plakati, ki odločno in jasno izražajo zahtevo, da se afera Pribičevič—Hercigonja v interesu drž. ugleda takoj začne razpravljati pred sodnijo. Pribičevič, ki je doslej na vsa očitanja, tudi na to, da je kriminalni tip, ostal «hladen« kakor sam izjavlja, je ‘sedaj že tako daleč, da na pritisk lastnih pristašev govori o sodniji. Dnevne novice, Buma seja odbora za redukcijo činovništva v parlamentu, V sredo 7. marca je demokrat Djordje-vič imanoval del prečanskih činovnikov in drž. nameščencev »pakaž«, predsedujoči profesor Srbijanac Antonovič pa je tituliral del državnih nastavljencev v novih pokrajinah »pofel«. Šlo se je za predlog srbijanskega demokrata Djordjeviča, da se naj drž. činovnike: nameščence, koji »nimajo dovolj ljubavi do države« in »koji ne delajo za jedinstvo«, odslovi iz državne službe. Ta predlog je očividno meril na to, da se prečane »baci na polje«. Predlagatelj je sicer kazal pred vsem na Madžare in Nemce, a videti je bilo, da je imel v mislih tudi nas Slovence in Hrvate. Zastopnik Juge 1. kluba posl. Žebot je odločno ugovarjal proti takemu partizanskemu postopanju. Povdaijal je: Če se kak državni nameščenec kaj pregreši proti državi, imamo redovno sodnijo, ki jih naj obsodi, če so kaj zakrivili. Kake partizanske »bacivne komisije« odločno odklanjämo. Predlog Djordjevičev je propadel. Pri tej priliki so potem padle besede »pakaž« in »pofel«, ki sta jih rabila Srbijanca Djprdjevič in Antonovič. Drugi dan 8. t. m. je posl. Žebot energično protestiral proti pavšalni žalitvi državnih činovnikov in nameščencev v prečanskih krajih. Zahteval je, da predsednik pojasni, kaj je hotel povedati z besedo »pofel«. V zborovala! sobi je nastal vik in krik. Na strani posl. Žebota je bila večina komisije. Predsednik in Djordje-vič sta končno molala preklicati omenjene neparlamentarne izraze in sklenilo se je, da se v bodoče v komisiji ne sme več dopustiti tak način postopanja. — Ako bi uspel predlog srbijanskega demokrata Djordjeviča, bi začela delovati denuneijatskä demokratska družba in prečanske dobre državne uradnike in uslužbence bi bacili zaporedoma »na polje«. Na njih mesto pa bi došli nekvalificirani Srbijanci. Tako se »radi« v Beogradu ! Nekaj glede skupnega nastopa opozicije. Dne 9. marca so se sestali načelniki opozicijonalnih klubov: dr. Korošec, Etbin Kristan, Gjonovič (republikanec) in Brandner, da sestavijo skupno obtožnico proti bivšemu vojnemu ministru generalu Žečevlču radi vpoklica rekrutov v decembru preteklega leta, radi česar jih je 6000 obolelo, 300 pa umrlo. Predlog o obtožnici pride pred prvo prihodnjo parlamentarno sejo. Radi ravnokar omenjene skupne akcije opozicije se slišijo mnenja, da bodo začeli še v Narodni skupščini preostali ostanki opozicije nastopati skupno proti sedanji vladi. Take govorice so prazni upi, ki nam morejo splaviti po vodi, ako pogledamo sestavne dele opozicije. Imamo n. pr. socijalpatrijote, ki so radi Belja, dedščine komunističnih tiskam, delavskih domov in še drugih lahko-zasluženih ter vedno pripravljenih dobrin iz vladnih korit najsigurnejša vladna rezerva. V obče pa so socijaldemo-kratje ustavni in upravni centralisti in to dejstvo jih nepremostljivo razdvoja z ostalo opozicijo. Narodna socijalista dva možakarja, ki sicer rada potegneta z Jugoslov. klubom proti korupciji in nasilju od zgoraj, ne prideta kot dva niti v poštev. Srbski zemljoradniki in republikanci pa so ljudje, ki se v širokih mejah naše države niti orijentirali niso, ampak so še vedno nositelji teženj in zahtev samo srbijanskega plemena.Srbski zemljoradniki in republikanci pač ne bodo nikdar nastopili skupno s prečani proti glavnim zastopnikom Srbov: radikalom in demokratom. Seveda ako bi bil v skupščini Hrvatski blok, potem bi bila tla za sku pen nastop opozicije čisto druga. V parlamentu imamo še samo nekaj ostankov opozicije, a še ti si ne bodo med seboj nikdar edini ter jih večinske stranke tudi prav nič ne upoštevajo. Volitev nam ne bodo pospešile razvaline med seboj needine opozicije, ampak ljudska nevolja radi skrajno slabega finančno gospodarskega stanja in vedne ribarije med radikali in demokrati. Socijalpatrijof Etbin Kristan se kaže vedno vnetnej-šega petolizca centralistične vlade. Socijalpatrijotje so bili vedno načelni centralisti iz razloga, ker so tudi sedaj vladne večinske stranke iz koritarstva centralistične. Tudi sedaj, ko se kaže pogubonosni centralizem kot deloma izpeljan ter uveden v vsej svoji nagoti, se pehajo socijalpatrijotje na vso moč za čimprejšnjo centralizacijo uprave. Nadsocijaldemokrat Etbin Kristan je glasoval že v zakonodajnem pododboru za razmesarjenje Slovenije in uničenje avtonomije, se je pokazal tudi v plenumu odbora najlju-tejšega centralista. V plenumu je predlagal g. Etbin Kristan, da mora delati zakonodajni odbor noč in dan, da bi se mogel čimprej sprejeti zakon o centralistični upravi države. Umrl je v Celju znani rodoljub veletrgovec Anton Kolenc, doma iz Ljubnega. Rajni je bil v burnih časih, katere so preživljali celjski Slovenci, j narodnozaveden mož. Bil je tudi dobrega srca. V 1 svoji oporoki je zapustil v dobrodelne namene o-gromne svote. Dijakom je sporočil 3 milijone kron, celjskim srednješolcem 600.000 K, gojencem kmetske šole v Št. Juriju ob južni železnici 30 000 K, revežem v Ljubnem 50.000 K, celjskim revežem 100.000 K, za razširjenje celjske bolnišnice pol milijona kron i. t. d. Pogreb tega plemenitega moža se je vršil v nedeljo dne 12. t. m. Blag mu spomin! Nadzorovanje matrik od posvetne oblasti se nam obeta. Voditelji matrik se sedaj začudeno vprašujemo, koliko je pa posvetna oblast že dala za matrike, da ima pravico jih nadzorovati. Matrične knjige so sedaj drage, kdo jih kupi ? Kdo kupuje pisarniške potrebščine? Država? Podpisani je prosil pokrajinsko upravo za prispevek h kurjavi in snaženju uradne sobe, ker iz svoje bore plače tega ne zmore, a se mu je odgovorilo, da zato ni fonda. Država naj kupi matrike, plača pisarniške stroške in voditelje matrik, potem naj šele govori o nadzorovanju tega, kar je njenega. A dokler so matrike cerkvene, jih cerkev plačuje, naj jih tudi cerkev nadzoruje. Zanimive novice z naše meje. Iz Remšnika nam poročajo: Spomin najstarejšega Remšničana sega nazaj v preteklost vsaj najmanj za 50 let, in v vsem tem dolgem času ne naštejemo toliko pasjih tatvin, kot v tej kratki dobi, odkar imajo vso oblast pri nas » Wrangle vci«. Dva psa stafjpopolnoma izginila, eden od teh se ceni na 1000 K. Pri več drugih se je tatvina pa že opetovano ponovila, in vsakokrat je gospodar pri tem početju zasačil — „Wranglovce“. Za vse to imamo temeljite dokaze. Moč in oblast teh ljubincev naše slabostojne vlade gre še pa dalje : V noči od 3. na 4. t. m. je začelo naenkrat goreti gospodarsko poslopje cerkvenega ključarja pri sv. Pankraciju, pdmč. »Koretnikovo“. Ogenj je izbruhnil okoli polnoči, torej ob času, ko ni domačih več nikdo na nogah, in v takem delu poslopja, ker nima ponoči nikdo nič opravka. Zgorelo je razen svinskega hleva do tal vse. kakor tudi zrno, krma, orodje m vsa obleka. Živino so rešili le z veliko težavo. Škoda se ceni na poldrugi miljon. Ubogi posestnik je uničen popolnoma. Izhoda ni nobenega, ali naj pusti štrleti posmojeno zidovje kvišku, ter si napravi prebivališče pod smrekami, ali pa mora prodati posestvo, da si zamore postaviti nova poslopja. Pred mariborsko poroto se je dne 9. t. m. zagovarjal 221etni Šandor Koloman, doma iz Kušta-novcev v Prekmurju, ker je v prepiru z bajonetom usmrtil nekega Aleksandra Novaka. Zaradi par pedi zemlje je med obema sosedoma vladalo smrtno sovraštvo. Koloman se je zagovarjal, češ, da ga je Novak napadel in da je sam padel na svoj bajonet, kar pa porotniki niso mogli verjeti, kajti-Novak je imel dva smrtna zabodljaja, vsled česar "so z 10 glasovi potrdili umor, nakar je bil obsojen na smrt na vešalih. — Pred celjsko poroto je bil vsled hudodelstva uboja obsojen na tri leta težke ječe neki Melhijor Stropnik, ker je na cesti pri Sv. Florjanu v slovenjgraškem okraju z nožem zaklal svojega svaka Petra Sovinka. Zaradi ropa je bil na 12 let težke ječe obsojen Janez Korošec iz Vitanja, ker je v Gaberju pri Celju napol ubil in oropal mehanika Plahuto. Zaradi goljufije je bil obsojen Gregor Kampuš na 2’/j leta težke ječe, ker je na goljufiv način dvignil denarno pismo z zneskom 130.000 K, ki je bilo našlo ljeno na lesno trgovino „Savinja«. Žalostno smrt je našla posestnica Marija Ver-dovnik p. d. Berdela iz Pobrežja v Selnici ob Dravi. Rajna je bila že dalje časa umobolna. Na pepelnico je odišla od doma, in od tega časa domači niso vedeli, kje je. Deseti dan so jo šele našli mrtvo v gozdu. Kakor vse kaže, je umrla od mraza in lakote. Bog ji bodi milostljiv sodnik. j Samostojna požrtvovalnost. (Dopis iz Selnice ob Dravi.) Dva stebra naše Samostojne sta pristopila k selniški požarni brambi. Vsi so občudovali to požrtvovalnost, da bodo roke, ki sicer dela niso vajene, pridno gonile brizgalno v korist nesrečnemu bližnjemu. A kaj se zgodi. Na občnem zboru so člani v načelstvo izvolili stare preskušene požarhike, a naša dva požrtvovalna samostojneža sta propadla. Ker sta moža zelo napredna, jima ni 2:ato, da bi 'brizgalno gonila, ampak hotela sta le brizgalno spehati v samostojni tabor; in ker se jima to ni posrečijo, sta pozabila na svojo požrtvovalnost in iz društva izstopila. Taki so razni Zvonci in Venci v samostojnem taboru. Usposobljenost»! izpiti za obče ljudske in za meščanske šole pred državno izpraševalno komisijo Mariboru (na drž. moškem učiteljišču) se prične dne 2. maja 1922. Prošnje naj se vpošljejo pravočasno potom okrajnih šolskih svetov, da bodo do 23, aprila v rokah izpraševaine komisije. Prošnja j aj se piše na celo polo in naj bo kolkovana z 2 Đin, vsaka priloga s 50 p. Nova vlaka. Od 10. marca nadalje vozita na progi Maribor—Gradec dva nova vlaka. Eden vlak prihaja iz Gradca v Maribor ob 19.30, drugi pa odhaja iz Maribora v Gradec ob 8. uri zjutraj. Kredit za duhovniško sodišče je patrijarh že tretjič zahteval. Ta sodišča imajo dosti posla v zadevah ločitve zakona in teh zadev je v zadnjem tednu prijavljenih nad tisoč. Popi, kot člani takih razsodišč zahtevajo dnevnice, teh pa ni, ker ni kredita in zakona siti' pari morajo ostati ■skupaj. Kredit ministrstva za šume in rude in sicer v znesku od eden in pol milijona dinarjev je odobren od finančnega ministra. Ta denar se bo porabil za posebne komisije, ki bodo pregledovale naše državne gozdove ter jih omejile. Doslej menda še ne vedo, kje so državni gozdovi in koliko jih je, potrebna je posebna akcija komisij in velik kredit seveda, da se to ugotovi in da se tudi meje postavijo, kjer je potreba. Brez komisij pri nas pač ne gre drugo kot kako brezvestno izkoriščevanje državne imovine. Ce doslej državnih gozdov niti dobro poznali niso, so vendar znali les iz njih napol zastonj dajati raznim špekulantom. Zakon o „zaščiti države“ stopa tudi proti radikalom v službo Prihičeviča. Državotvorci so si v laseh, boj meh Protičem in Pribičevičem je razvnel duhove in Pribičevič je potegnil policijo in vse reakcionarne uredbe na sebe v svojo zaščito. Dijaško udruženje „Pobratimstvo“ v Beogradu je sklicalo zborovanje, da obsodi nedostojno izpadanje nekaterih listov in da javno pozove ministra Pribičeviča, da stopi pred sodišče in tam izčisti svojo zadevo, — policija je pa to zborovanje v imenu zakona o „zaščiti države« prepovedala. — V radikalnih krogih in med pošteno javnostjo vlada radi tega veliko ogorčenje, ker je vendar znano, da so policaj demokrati v prilog Pribičeviča nemoteno zborovali in da so pri tem zborovanju nastopale prave oborožene bande. Z reakcionarnimi odredbami, katere so radikali in demokrati složno ustvarili proti opoziciji, se bodo začeli sedaj med seboj pobijati. Enkrat pameten poziv. Odpor proti Pribičeviču radi Protičevih odkritij postaja vedno večji in za g. Svetozarja j od dne do dne opasnejši. Celo «Balkan« se je zagnal v j uvodniku v Pribičeviča s pozivom na Pasica, naj vendar ‘ ne trpi pri ministrski mizi moža, katerega je ožigosal Protic javno kot kriminalni tip. Pribičevič je pod strašnimi ob- , tožbami, ki niso niti najmanj ovržene ali izpodbite in Pasic ne sme pustiti, da vzdržuje tako težkih deliktov obdolženi minister službene zveze s kraljem. Listi javljajo, da Pašič zopet vsaj politično boleha in se v bolezenski oslabe- = losti gotovo ne bo lotil Pribičeviča, da bi ga posadil v sod- j nijsko žehto. Vrane se med seboj navadno ne kljujejo. Ksj se vse piše v Beogradu? — »Balkan« piše o zadevi Pribičevič—Hercigonja, kaže na Protičevo izjavo, ki imenuje Pribičeviča — kriminalni tip, ter poziva Pasica, da napravi pregrajo med takim člo- j vekom in med krono v interesu kralja, naroda, pravice in uprave. — »B. Dnevnik« pa prinaša iz Cie-varičevega peresa opis, kako je brat Miše Trifunoviča (tega smatra Cicvarič za autorja vseh napadov na svojo osebo)—ubil in mrtvo posilil neko starko ter bil zato ustreljen. — Protičev »Radikal« pobija Pri-bičevičevo kampanjo s tem, da vse njene izjave in obrambe s celo afero vred natančno komentira, kliče Pribičeviča pred sodnijo in obljublja nova razkritja, s Neumestna popustljivost. Ne samo, da so laški j fašisti proglasili priklopitev Reke k Italiji, ne samo j da Italijani nočejo izprazniti tretje cone in da se : Gladiatorji. Druga knjiga. — Anteros. (79. nadaljevanje.) Tribun — on je bil, ki je motil čarovnika-lekarja v nje- ■ gorih računih — se mu je približal kakor staremu znancu j in s prezimili! obrazom. . Očividno je bil pogost obiskovalec j m dober kupec, — ki je mnogo kupil in veliko plačal. Petoziris je vrgel od sebe vso svojo ponarejeno — j skrivnostnost in svojo — resnično — preplašeno začuden, j je ter se mu prijazno nasmejal, ko je odzdravil. Pa njegov j smeh je bil neprijeten,njegovo obnašanje s svojim naglim j prehodom iz veselega smehljaja v najglobokejšo resnobo j vznemirjajoče in iz njegovih ozkih, lesketajočih se oči je ! sinil včasih blisk, ki je oznanjeval peklensko zlobnost in veselje do hudobije radi hudobije — , «Naglo, moj učeni čarovnik!« mu je rekel tribun in ko opazil ponižni poklon in spoštljivo obnašanje. «Malo časa imam, kakor navadno, in ne liubi se mi, da bi se spuščal v podrobnosti. Daj mi, česar potrebujem, saj imaš tega zadosti, in glej, da pridem ven iz tega ozračja, ki duši — vsakega poštenega človeka!« f <;Moj gospod, moj plemeniti patron, moj dobri prija -•teljl« mu je odgovoril Egipčan in se vidno zabaval nad — nestrpnostjo svojega kupca. «Samo zapovej — in jaz te u- ; bog am, saj me poznaš! — Ali ni bil horoskop natančen do minute . — Ali te moj čar ni obvaroval hudega, ti ni moj ljubavni lek prinesel uspeha? Ali sem se že kedaj zmotil, plemeniti gospod? — Govori, mogočni tribun, tvoj suženj poslušal« «Besede, same besede!« je nevoljno vzkliknil tribun. '«fTDveš, česa'potrebujem! Napravi mi! — Tule imaš-de- narf« j sploh ne drže rapallske pogodbe, zahteva sedaj laško časopisje, da mora naša država iz strategičnih ozirov prepustiti Italiji gorsko skupino Triglava. V parlamentu bo sicer zunanji minister ali ministrski predsednik malo zaropotal proti tej najnovejši drzni laški zahtevi, toda to bo pa tudi vse. In če bo naša vlada še nekaj časa popuščala, ni več daleč dan, ko bomo čitali poročilo: Lahi so nam zažgali Narodni dom v Trsta in koroški Nemci požigajo slovenske hiše v Gornji Savinjski dolini. Alijagičeva smrt in njegov grob še ni pomiril zagrebške policije. Sedemnajstletnega brata komunističnega novinarja Cvijiča so predali državnemu pravdništvu na temelju zakona o zaščiti države, češ, da je «ogrožal« javno j varnost. Dvoje dijakov so izgnali iz Zagreba, književnika : Cesarea so pa zaprli, ker je bil poslednjo noč v ječi na i obisku pri Alijagiču. Sedaj je na vrsti še nekaj drugih, ; mogoče tudi g. dr. Politeo, nekaj poslancev in če bi šlo, : vsi pošteni ljudje, ki obsojajo osvetniško tendenco Ali-i jagičeve óbsodbe. Delo beograjske konference. Delovni program beograjske konference je sledeč: Dne 10. marca i popoldne je priredil g. dr. Velizar Jankovič v hotelu „SrbskiKralj“ svečani obed na čast raznim delegatom. V soboto ob 17. uri je bila čajanka v hiši dr. Veli-zarja Jankovič. Istega dne predstava v Narodnem gledališču „Hofmanove priče“. V nedeljo ob 11. uri banket v oficirskem domu, katerega je dal zunanji minister dr. Ninčič. Kakor je razvidno iz ravnokar navedenega programa, bo vršila beograjska konferenca dostojno svóje delo. Samo vprašanje je: Ali bo ta konferenca tudi kaj koristila? Katere uradnike hočejo reducirati? Po pravilniku za , zmanjšanje uradništva, ki bo uveljavljen za celo kraljevino, bodo odpuščeni iz državne službe v prvi vrsti oni uradniki, ki ne znajo službenega jezika v govoru ter pismu, po- j tem oni, ki so se pregrešili za dobo svoje službe proti ! državi. Krivdo uradništva bo ugotovilo posebno discipli- I namo sodišče. Od kvalificiranih uradnikov bodo odslov- ; Ijeni v prvi vrsti oni, ki že imajo dopolnjenih 40 službe- J nih let, ali pa so že dopolnili 65to leto. Od nekvalificiranih j bodo ostali v službi po Srbiji ter Črni gori invalidi in bo- j jevniki na solunski fronti, Glede prostovoljcev solunske j fronte velja ta zakon tudi za vse one, ki so se borili v srbski vojski. Vojni detektiv. Razni banditi, ki se predstavljajo kot policaji in detektivi, so bili doslej specijaliteta Beograda, sedaj se pa pojavljajo tudi po drugih mestih. Te dni so zaprli v Zagrebu nekega potepuha Franjo Štosa, ki je hodil okrog po krčmah ter pod krinko vojnega detektiva sle- j paril ljudi. Potepuh je bil celo tako predrzen, da je še' na policiji trdil, da je pravi detektiv. Milijonska tatvina v Vinkovcih.Na železniški postaji v Vinkovcih so odkrili veliko tatvino, ki znaša okroglo 4 milijone kron. Vodja te tatinske družbe je bil bivši inženir Josip Kovač. Policija je zaprla vse krivce ter jih spra-viia na varno. Kartaška afera v Novem Sadu. Te dni je aretirala novosadska policija v kavarni »Elizabet» večjo družbo, ki je igrala baccarate (francoska hazardna igra š 104 kartami). To hazardno družbo so na policiji preiskali in našli samo pri enem članu 800.000 K. Zopet drugi je izjavil, da je zaigral 4 milijone kron. Soli si. Monopolska uprava je nima in ne ve, kje bi jo lahko na hitro nabavila, voda na mlin privatnih špekulantov je izborno napeljana. Beograjski listi poročajo, da v timočkem in krajinskem okrožju v Srbiji že tri mesce ni dobiti soli. Mnoge banke, trgovci in tudi Seljaki so že prosili za uvoz soli iz Romunije, dovoljenja pa niso dobili. Med tem je pa beograjska monopolska uprava odobrila beograjskemu trgovcu Djordji Bibi. ki je demokrat, da uvozi 400 vagonov soh. On lepo uvaža in prodaja za drag denar. Ta srečni uvozničar je plačal Romuniji po 00, največ 70 para za kg soli, narod pa mora v vsej svojibedi kupovati to sol po 7 do 15 Din. za kg. Železniška proga Krupa—Bihač se bo dovršila. Novi muslimanski minister Vilovič je zaprosil prometnega ministra Staniča, naj bi se čim prej zapo-; čelo dogotovljanje železniške proge Krupa—Bihač. Minister Stanič je baje z veliko pozornostjo poslušal svojega tovariša ter obljubil, da izide takoj tozadevni odlok, kredit od 25 milijonov dinarjev je že Vrgel j'e po tleh žlakljiček zlata. Težko je zažvenketalo in pričalo, da je tajnost draga stvar. Egipčanu se je zablisnilo poželjivo oko pri dobro znanem žvenketu, pa delal se je, kot bi še vedno ne razumel. Tudi ni nehal mučiti plemenitega patricija s svojo dobro igrano nevednostjo. ? Sedajle ni ugodna ura, da bi postavil horoskop«, je dejal. «Zli planeti vstajajo in delovanju dobrih duhov na -sprotujejo sovražni čari. In toliko ti morem povedati, pre -jasni gospod, da prihajajo ti čari od barbarov. Pridi črez eno uro, pridi jutri, in storil bom, kar želiš!« «Norec!« se je zadrl Placid, kakor bi hotel suniti čarovnika. «Ali ponuja pošten človek pol čelade zlata za par trapastih besed, načečkanih na listič oguljenega papirja? — Le ene vrste blaga imaš, ki je vredno tolike cene. Daj mi ga, in najmočnejšega, pa brž —1« Žaljive kretnje prezrl Egipčan. Pa ni se dal motiti, miren je ostal in je nadaljeval svoja zvedava vprašanja. «Leka želiš, plemeniti patron? Ljubavnega leka? Da, tak lek je zlata vreden! Nihče se mu ne more ustavljati!« Tribunu se je nabiral njegov zlobni nasmeh okrog u-sten. Ni bilo več varno se šaliti z njim. Stopil je k Egipčanu in mu šepnil dve besedici na uho. Egipčan ga je pogledal z obrazom, ki se je na njem čudno mešala radovednost s strahom, grozo in občudovanjem hudobnosti in oči so se mu v zlobnem veselju blišča-le, ko je iskal po omarici iz Črne ebenovine in izvlekel neko drobno steklenico iz tajnega predala. Zavil jo je v tenek pergament, ki je nosil napis: «Cave«* in napovedoval nevarno vsebino jo stisnil Placido : v roke, pobral žakljiček z zlatom in s tresočim glasom od- 1 slovi! svojega obiskovalca. j * «Varuj se!« 'j na razpolago. Muslimani so se precej časa kujali in so sedaj z novimi zastopniki v vladi, zato je pa razumljivo, da jim radikali sedaj še tako uslužno gredo na roko. ° Delo bolgarskih komi tov. V okolici Štipa so odkrili komitaško organizacijo s parolo: Makedonijo Bolgariji! Vsaki sodni okraj štipskega okrožja ima svojo posebno četo. Te komitske organizacije dajejo posebne proklamacije muslimanom, iz katerih odseva skupno delovanje Bolgarije s turško vlado v Angori. Ta komitski pokret je že razširjen po srbijanskih poročilih po celi južni Srbiji. Volkovi v Bosni. Najbolj je ubogi bosanski kmet izpostavljen napadom od strani volkov, ki napadajo ljudi ter živino. Glede napada volkov je največ trpel bogojanski sodni okraj. Tekom leta 1921 so v ravnokar omenjenem okraju raztrgali in požrli volkovi in druga roparska zverjad 174 konj, 507 goved, 2664 ovac, 547 koz ter 43 svinj. Škoda znaša nad 4 milijone kron. Vlada in borza. Naš' finančni minister dr. Ku-manudi je pred dnevi zagrozil zagrebški borzi, da jo bo zaradi nepokorn' sti dal zapreti. Dan poprej so pa bili vsi borzni funktijonarji odlikovani z raznimi redovi sv. Save. Stroški mednarodnih komisij. Stroški za razne in mnogoštevilne medzavezniške komisije v Evropi so tako ogromni, da ovirajo razvoj gospodarstva mnogih držav. Tako n. pr. je morala Anglija samo za 1. 1920 plačati 7 in pol milijarde kron za angleško komisijo na Dunaju, Avstrijo je pa stala ta ko-misija 2 in pol milijarde. Koliko medzavezniških komisij je sedaj v Nemčiji, se sploh težko dožene, toda eno je pribito: osobje teh komisij živi razkošno. Medzavezniška komisija na Madžarskem stane več, kakor celokupno madžarsko vojaštvo, kajti navadni angleški vojak ima večjo mesečno plačo, kakor je letna plača madžarskega ministrskega predsednika. Isto velja o Bulgariji in Turčiji. Roparji so se lotili župnišč. Od mnogih strani prihajajo poročila, da so se v zadnjih mescih roparji lotili župnišč in cerkev. Na Hrvatskem je bilo letos že 5 vlomov v župnišča in cerkve, v Sloveniji 2, v Bosni 2 in 1 v Dalmaciji. Pred nedavno so roparji udrli v župnišče v Aurovi v Ameriki ter odnesli ondotnemu slovenskemu župniku skoro vse imetje. V Milwankezu so roparji vlomili v enem tednu kar 4 župnišča ter odnesli vse, kar se je dalo odnesti. Vpogled v pregled davkov. Davčno okrajno oblastvo v Mariboru naznanja, da je za leto 1921 že dovršen predpis dohodnine za davčne zavezance cenilnega okraja Maribor mesto. 15 dnevni rok za vpogled v odmerni iskaz se začne od 17. in bo trajal do vštevšega 31. marca 1922. Vsak davčni zavezanec ima pravico do vpogleda v predpisni iskaz pri mariborskem magistratu, mariborskemu davčnemu uradu in na mariborskem okrajnem davčnem oblastvu soba št. 12 v navadnih uradnih urah. Kdor do 15. aprila ne vloži pripisa ali pritožbe pri davčnem okrajnem oblasvu, postane predpisani davek pravomočen. Goriška Matica je začela razpošiljati tri lepe knjige, katere je letos izdala in sicer »Koledar« z zanimivo vsebino, zabavno knjižico z lepim romanom dr. Remeca »Naši Ljudje« ter lično knjižico „Gorske pravljice« izvod peresa goriškega pesnika Lovrenčiča. Vse tri knjižice imajo veliko literarno vrednost. Naročajo se v Ljubljani Pred Škofijo 21/1 in veljajo 60 K. Toplo priporočamo! Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 245—250, francoski frank stane 24.24 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 4.10—4.15, za 100 čehoslovaških kron 4.70—4.80, za 100 nemških mark 120—125, za 100 laških lir 1390—1420 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.80 centima. Iz Ptuja. Ptujska bolnišnica. Vest, da namerava vlada opustitii ptujsko bolnišnico, je povzročila med našim ljudstvom pravo ogorčenje. Demokrati so izrabili to vest v svojo ko -rist in so jo napeljali na demokratično-centralistični mlin, češ, ko dobimo mariborsko oblast," se kaj takega ne bode moglo zgoditi. Vprašamo g. dr. Kukovca, ali mu ta demo- •i ie 0 da mi ni mogoče poedincu se zahvaliti. Izrekam le tu svojo prisrčno zahvalo vsem ! tistim, ki so me v teh bridkih urah podpirali in ! ! tolažili. Zahvaljujem, se vsem udeležnikom pogreba, j posebno preč. duhovščini, požarni brambi v Poljčanah, posebno pevcem «Čitalnice» iz Slov, Bistrice | ; ter domačim pevcem, Iskrena hvala tudi vsem so-I rednikom, znancem in prijateljem, sploh vsem, ki j I ste mojega dragega, nepozabnega soproga spremili j j k večnemu počitku, V mojem lastnem in v imenu svojih ljubljenih j otrok izrekam vsem «Bog plati»! Poljčane, dne 7. marca I922. i 99 Karija Vodenik in otroci. Spargel-nove sadike enoletne, močno vkoreniajene (Schrneekopf inBraunschweiger) ima na prodaj komad t Dinar. Kovačič Miha, pos. Sv. Peter pr! Maribo: u. t o 2 Spodnještajerska ljudska posojilnice v Mariboru, Stolna ulica štev. 6, r. z. z n. z. obrestuje od Novega leta naprej navadne mm g® vloge po j/\ 0 ■M Trajne k večje vioge pa po dogovor». 2 0 Izdajatelj in založnik: Konzorcij «Straže.« Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Tisk Cirilove ti skarne v Mariboru.