Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Ljubljani v saboto 22. anglista 1857 Nova gospodarska skušnja. (Pitanje prešičev s koseno moko). Ko smo letos na Dnnaji bili pri véliki kmetijski razstavi, nam je iz-verstni česki kmetovavec, gosp. baron Riese Stallburg Zgodovinski pomenki. Odgovor na gosp. Terstenjakove opazke h članka: „Preselje u podal popis, kako je za poskušnjo zacel na svoji grajsini v Šlani prešiče pitati. Ta skušnja se nam tako važna zdi, da jo moramo povedati tadi našem gospodarjem, kterim je mar za dobre nove reci. Baronov popis se tako-le glasi : » Preiskave slavnega francoza Boussingault-a so poka popolnoma, ce se le s zale, da se presič ne zředí nikoli samim krompirj em pita, ker iz krompirja se nocejo delati kosti. Kdor hoče prasce popolnoma na mesa, sla-nioi (špehu) in kostéh spitati, jim mora dajati se kakosne vanje sarmatskih Limigantov. Spisal Poženčan. (Konec.) Še od Vindov in Henetov govorimo. Dobro je pre-misliti, kar Plini (Hist. nat. Lib. VI. c. 1.) pravi rekoč: „Ultra quem (i. e. fluvium Bylaeum) gens Paphlago-nia, quam Pylemeniam aliqui dixerunt, inclu-sam a tergo Galatia, Oppidum Mastya (= mesto) y druge piče kakor le samega krompirja, in da se prascu redijo tudi kostí dobro, na ktere se pripenja meso, je treba, da dobiva nekoliko apna s fosforovo kislioo združenega; tako apno je kosena moka, to je, kostí v prah zmlete. Res je, da tudi z žitom, mlekom in marsiktero drugo pičo Milesiorum deinde Cromna. Quo lo co Nepos Cornelius adjicit Henetos, a quibus in Italia ortos cognomine eorum Venetos credi postulat." Kdor tako ocitno • V spricevanje starodavnega povestnika zameto in povestnica bi za-nj zgi se spitajo prešiči popolnoma — al kdor ne more s predragim žitom pitati prascov, mora skerbeti, da žito s kako drugo bolji kup pičo nadomestuje. H e n e t e, ktere je pa po a val, tak je v stani vse zavreči, nila. Herodot je tudi k Iliri i stel njih selisih v dvoje delil ; eni so bili v zapadu, drugi pa v severnem iztoku jadranskega morja, in severno-iztočni so spadali Ilirii. » Važno se mi je zdélo skusiti mlade praseta pitati s ned i, Vindi, Vend i Ime He ne ti je vse eno z Vene ti * k rompirj em in k mok Skusil sem to pri ne nekaj casi v „Novicah" očitno dokazal Velu di, Hindi), kar sem že pred in tukaj spet za - • v ť ' ~ J ^ .» V v V « x/ m v n -------- " I--- —- uvnuj vupi ▼ ^IIUÏIVWU UVllUU UUAOAai^ AU IUAUJ rjil/V MJ « — kem prascu angležkega plemena, in tako dobro se je obne- volj pomanjkanja prostora in časa ne morem dokazovati. Da sla ta »kušnja, se je prasè špitalo tako dobro in hit y da se ne morem zderžati dobro drugim v posnemo « da so bili Heneti male Azije sorodni z jVeneti Italije je ne popisal bolj na ge kaže iz maloazijatskih starodavnih imen mest, oseb rek. Pa vsa Mala Azija tudi ni bila slovenska; nekoliko y y 7) Prasè to je lani mesca kimovca (septembra) na svet je bilo greške, Kari in se drugi so imeli svoje posebne neslovenske jezike. Res, da so bili Slovenci kot najeti vo prišlo še z 7 drugimi; čez 8 tednov je bilo odstavljeno (bilo je namreč za pleme določeno), in ko je bilo 12 ted- jaki leta 664 po Kr. pri Seleukobelu (Seleucia ad Belom) Dov staro, je bilo posebej pitano; v a gal o je takrat v Apamei naseljeni, in leta 688 po Kr. je bil dal cesar Ju 30 funtov. Od tega časa (namreč od 1. grudna ali de- stinian več makedonskih Slovencov v deželo Opsikon pre cembra lanskega leta) do danes (namreč do 25. ap rila ali malega travna letošnjega leta dní je snedlo: tedaj skozi 146 seliti, in da od teh poznejsih Slovencov pride vec sloven skih imen v Mali Azii, n. pr. Zagora itd., pa imena By la eus pozneje tudi B e 1 e a, Mastya 7 vagánov (mecnov) ali 600 fantov krompirja, 220 fantov jecmena na debelo zmeletega (srotanega), 219 bokalov ali 740 funtov posnetega mleka, 32 fantov koš ene moke, tedaj je počez vzeto vsaki dan vžilo: 4 funte krompirja, 1 funt in pol jecmena, 6 ma-slicov posnetega mleka in 7 lotov košene moke s kro-pom poparjene, in z zmletim ječmenom, mlekom in dovoïj vode vred s krompirjem zmešane." Danes (25. aprila, tedaj čez 146 dní) vaga to mesto), Kermua in še veliko druzih je bilo več sto let pred temi Slovenci tara znanih. Vse take reci se dajo v slovenskem obziru tudi dokazati v gornjej Italii ali Vlaške m zlasti ob jadranskom primorji, kamor so se bili Heneti preselili. Pervobitni Slovenci v naših deželah niso druzega kot Heneti, Vene ti ali Vindi. Saroviecky (str. 183) pravi: Ce pri tako oeitnem sledu sorodnost teh ljudstev premislimo, da jadranski Venetivniso bili ne Traki, ne Vlahi, ne Germani, ne Cudje, ne mescov in pol staro prasè centa in 20 funtov daj je v 146 dneh se špitalo za 1 cent in 90 funtov i te- po Epirci, ne pravi Italjci, tako se dá pogumno verjeti, da so bili tisti Venetje kakor baltiški in drugi, in da je en velik del njih s silo od tem takem vsaki dan za 1 funt in 3 desetinke, zadnje dní pa vsaki dan poldrugi funt do 2 funta." Tako piše baron Riese Stallburg. Da je vse skoz in skoz resnično, nam je pošteni gospod porok. Menda je ta skušnja poskušnje vredna ; saj kosena moka ni draga. njih odločen bil daleč notri proti eeverju pah-njen. To pahnjenje se ne dá tajiti, ker ravno tako kakor so jadranski in armoriški Venetje v sredi med vlaškimi narodi stanovali, se je tudi pri baltiških Venetih očit en sled ohranil, da so bili Vlahom sosedje. Njih jezik in vera sta imela vidne ostanke, da so imeli pri njih veči vpliv južne kakor pa severne ljudstva, de-siravno so najmanj tisuč let med le-temi stano- 306 vali.a Vindi iz veneškega ali jadranskega primorja eo ee nama pa to učitelji zabraujevali, eva vendar postala goreča dalje po Evropi proti iztoku selili, in ob tem eo tudi iztoč- Slovenca. Evo soleki govor! Tako-le se je glasil nim Slovencom svoje ime dali. Vindi ali He ne ti so se po razdjanji Troje vil. etoletji pred Kr. v Italijo preeelili. Budi u i se nieo veliko pozneje, če že ne tačae, pod imenom Cud i v današnjo Rusijo iz Azije preselili. K le-tim so se Neuri okoli leta 550 iz Armenije, kakor pravijo, od kač (bi rekel od hudobnih sosedov) preguani, priselili. Ime Slovenci ee je v iztoku Evrope začelo in proti zapadu sirilo. Ime Vindi je bilo pa v zapadu Evrope, in ee je proti iztoku razširjalo. Kakor je bilo nekdaj jadransko primorje „vagina Vinidorum", tako je bilo pozneje tatransko zagorje nasproti „vagina Slavorum". Izmed teli Slovencov so bili nekteri, če tudi ne po vsi pravici, Sarma tje imenovani. Kadar popotuik poletni večer svojo palico na etran položi, v kratkem premisli, kake težave, kake veselice so ga črez den v vročini epremljale. On v duhu gleda hřibe iu doline, koje je přehodil, premišljuje, ter radovedno poprašuje, kake ceste, kake planjave ga prihodni den naprej pe- Ijale bodo. A!i se ne godi nam ravno tako ? Lepo eveteče ? in doline smo přehodili, veliko si poskusili. veliko zvedili radi tudi mi položimo skerbi, ktere eo nae jedno leto epremljale in grele, na stran. Tudi mi, posebno nekteri od nas prevdarjamo, ktera steza nas posihmal vodila bode, da nas srečno pripelje do konca in cilja. Toda ta den je preslovesen, da bi se v te misli glo Na Krajuskem, Štajarskem, ob jadranskem primorji, bokeje spustili, zakaj on je den veselja, den plačila. Kaj v Dalmacii in na Horvaškem so bili Vindi sčaeoma več ali kot veselje pomeni krasno okinčana podoba presvetlega ce manj od druzih Ijndstev zaterti, in zato so se v te dežele Slovenci priselili, in sicer v 4. stoletji po Kr., Limigan- sarja in ozaljšanje cele sobe? Kaj kot veselje razodeva šte vilna mnoziča dragih naših mestnjanov, visokočastivredne duhovšine, vseh g. učenikov in učencov? Kaj drugega kot veselje oznanuje sladki glas pesmic, koje iz mladih sere krepko donijo? Vsaki vé, da je sloveeen sklep solná'današnje Horvaško,erbi pa iz bele Serbije ali Bojki, ekega leta. Meni pa privolite, ker ee je lansko leto hva-v današnjo Serbijo ter na reke Beena, Drina in Vrbae. — 1® vredna sega upeljala, tudi v elovenekem jeziku kratek To eo moje misli v dozdaj omenjenih elovenekih zadevah. Je pa kdo mene in druge, ki eo mojih misel, v etanu tje ali Lemki iz pribrežne ali podonaveke Dacije na sta jarsko, na dolenje in notranje Krajnsko in v Istro, v 7. eto letji Horvatje iz bele ali vélike Horvatije v Dalmacijo in preuciti z novimi ali dozdaj se neznanimi vazuirm dokazi naj stori to iz Ijubezni do reenice in do slovenske povest-nice, in do nas za domačo povestnico unetih rojakov. Spo- > ogovor imeti. Za predmet sem ei zvolil: „Bodimo marljivi za materni jezik". Jezik eploh je žlahni božji dar, kterega je premodri Stvarnik eamo člověku, evoji naj popolnejši etvari na zem- znam, da eem bil pred nekaj caeom v mnozih recéh v zmoti, pa po važnih dokazih sem se preučil. Marsiktero povestni i dodelil zato, da bi to, kar je pametno, preudaril in premisli!, pa tudi svojemu bratu mogel razodeti. Jeziki so raz-lični. Jednoga zna vsaki, ki ni mutec. Učeni jih pa po vec êko ali etimologiško zmoto sem pa tudi v „Novicah" bral, znajo, kar je prav, lepo in koristno. Pa abotno je, se drugih jezikov poprijemati z vso močjo, svojega pa zatajiti, se ga sramovati in najslajši glas, s kterim je pervikrat svojo mater zaklical, iz eebe izdreti in zavreči. Ali misliš, da si ki je bilo z rokami oslatati, da ni res. Toda o tacih receh utegnem še ob priložnosti ktero reči. i Potni listi za to bolj učen, da te bodo izobraženi ljudje bolj ča Tudi tega. ki II. Preljubi moj i ? Iz stare Celeje Nazoci listić dobis iz etare Celeje. Bistra voda Savine ee mi bolje prilega kakor Kisla voda rogatčka. Našel eem tù zveste prijatelje z poštenim eercom in dobro voljo. Celje ima doeti humoristov, kteri sicer ne slujejo tako daleko kakor Saphir, vendar zuajo tožne eerca razveeeljevati in be-dačije človeškega življenja gajžlati. Enemu takih eem iz- stili in obr aj tali? Pametni nikdar! pravi, naš jezik je preo kor en, tako nepopolnoma, da ne veljá zato, da bi se visoke pa krasne misli, ali globoki pa mili občutki va-nj oblekli : lehko s tem zavernemo, da je le zato za ujega preokoren, ker ga prav ne pozná. Ali bi ne bila velika krivica, ako bi bil najpravičnejši jed-nemu narodu prav gladek in sladek jezik dal, pripraven vsako misel, koja ee v eercu izeimi, tudi izraziti in drugem razodeti, drugemu pa tako nerodnega iu lesenega, da bi se njegova beseda nobenega eerca ne přijela? Res je, da kakor je nekteri človek tako srečen, da vee misli, vse občut- ročil evojo gerbavo kožo, in bogme! dobro mi jo je že ogla dil. — Razun dobrih homoristov ima Celje tudi zdravo ko pel v Savini; kadar prek mosta greš, vidiš vee polno pi sanih glav in glavić v reki. Celje je mesto slavnih sta rotin. Ni davno, kar so nov kamen skotnili pod kap mestne cerkve. Dva nova sem sam našel, ktera še doeadaj ništa v nobenih bukvah popisana. Eden služi za eteber dvornih vrat prietave g. Tappeinerjeve, imenovane Krottenhof. Izdelan je na kamenu mládenec križem etoječ; za herbtom eo viditi orglice, v pravi pa pa- cvetlice, v levi roki derži pastirske etireko palico; iz prave pete pa rastejo trije lieti serčnate podobe. Drugi je vzidan v eteber vrat kasarnskih, na kterem viditi mladenča s sokolovimi peroti, v roki pa deržečega bo- kal. — Slovenski jezik ee v Celji bolj pogoetoma čuje iz uet mestnjanov kakor v drugih elovenekih mestih na Štajar- skem. Vzrok temu je, da ee ga meetna deca ze v nizjih šolah uči. Zakaj se to ne etori v Marburgu, v Ptuji, v Rad-goni itd.? Tudidijaki latinskih šol eo marljivi domorodci, in močno me je veeeliio čuti, da ee je letoe na koncu šolskega leta tudi po slovensko epevalo in deklamiralo. Pošlem ti lepi eloveneki ke, vee kar mu domieljivoet pokaze, tako rekoc v micni posodi drugim podaja, tako je tudi nekteri jezik tako oglajen in prijeten, da se kmalo v njega zaljubimo in ga bolj ob-rajtamo, kakor vee druge. Pa kaj je krivo, če tudi naš jezik ni tako sladek in prijeten? To ker se premalo z njim pecamo, to ker si ne upamo pri vsakej priložnosti v svojem jeziku govoriti iu nam zatorej večkrat po-meuov manjka, to ker naši učeuiki že od mladosti nas niso k temu nagibali, to ker raji knjige drugih jezikov pre-biramo, kakor da bi zlatih jagod, koje se tudi v naših najdejo, iskali ; ni čuda tedaj, če zatoraj zaostanemo za dragimi narodi. Pa če se prav pogumno poprimemo, z druženo močjo, bomo počasi popravili, kar emo zamudili. Saj vidimo, kako marljivo se poganjajo častiti pa učeni možje za povzdigo našega jezika. Delajmo tudi mi za njimi, gladimo naelednikom eteze, da manj epotik najdejo, in hva-ležno ee nas bodo epomnili. Saj je veaki narod poklican k mnogoveretnim učenoetim 9 bolj pa kot je jezik oćiščeu iu oglajen, bolj je tudi celi narod izobražen pa izbistren. govor, kterega je govoril dijak 8. šole Fr. Ogra Bogatejši Rimljani eo pošiljali nekdaj svoje eiuove v di, da bodeš vidil, kako napreduje slovenščina eedaj na uči jaz in ti mogla klečati, ker šolo k modrim Gerkom v Atene, ne da bi ee tam samo liecih naeih, v kterih sva nekdaj «va se podstopila slovensko v šoli govoriti. Akoravno eo gerškega jezika učili in potem svoje rojake gercili, tem- da bi, gerške modrosti polni, jo v domaćem jeziku vec / 26? svojim rojakom razlagali. Kmalo so imeli Rimljani svoje iastne modrijane in spisatelje, kterih delà so tadi nam polai za izobraže- Za poduk in kratek čas vedili, da lepih naukov in izgledov. Dobro so cje sploh se mora clovek tudi dragih jezikov učiti, pa so Od kod vošilo 99 IlO"* 9 pomagaj!" kadar kdo kihiie. Omikani narodi vsakemu, kteri kihne v tadi to spoznali, da prava korist, pravi sad le v domaćem vosijo. Mi Slovenci rečemo: jeziku izraste. Oni so se drugih jezikov le za to učili, da Gott, zur Genesung! u 99 , po svoje srećo Bog pomagaj!" Nemci „Helfe 9 in tako drugi narodi. bi potem svojega s krasnimi spisi zalšali in bogatili in svo jim naslednikom lepe nauke v svojem jeziku izročevali, ne kteri pisavci, kteri terdijo pa zato, da bi potem svojega čisto v nemar pušali. Ta šega je silno stara. Nevednost razodevajo tedaj ne da ta šesra ne séga čez perve Tako mora tudi vsaki narod delati. Ako se ravno nismo v maternem jeziku popoinoma iz- roda vn i h časov že govore o nji. Tudi v Homeru stoletja po Kristusovem rojstvu, ko je neka kuga razsajala za ktero so Ijudje k i haje zlo merli. Mnogi pisavci sta- . slav- 9 obražiii, — akoravno ni naš jezik najbogatejši v krasnih uem pésniku gerškem, ki je živei kakih 1000 let pred Kr., spisih in najlepši v unanji obleki, smo se vendar v njem se nahajajo besede, iz kterih se jasno dá posneti, da so že v najpotrebnejši nauke naše vere učili, smo vendar v njem tisti dobi na kihanje porajtali, in si mislili, da nekaj pomeni najpred Narsvetejšega spoznavati in častiti začeli. Ali ni to najveća in najimeuitaejša znanost? Ali ne zasluži že zato Najstareji, nam znani mož, kteri o šegi, kihajočim srečo vošiti, govori, je Aristotel. Latinski naravoslovec Pli ni rej naš jezik vsega spoštovanja? Ali ga še more pravi pripoveduje v svoji zgodbiui narave (28, 5.), da je cesar kristjan. zvest siu svoje matere zaničevati pa zatajevaii? Ce Tiberi, še celó v svoji kočíi sedeč, vsem memo gredočim se ravno nismo v svojem jeziku popoinoma izurili, vendar ojstro ukazal, mu srečo vošiti. • • V « ni nas jezis tega kriv, temvec nasi: Vsaki vé, odkar je serce predniki in mi sami. polno, to A pul ej govori v svojih metamorfosah : „Neka omo tudi rad jezik razodeva. žena perica se je pecala z drugim možkim, Primeri se, da Ako bi mi od nježne mladosti, odkar smo k pameti prišli, pride enega dné njeni mož nenadoma domů. Žena skrije svo- zmirom se v svojem jeziku urili in učili bili, gotovo bi naša jega priležnika pod velikim jerbasom, kterega je za prežve- učenost obširniša bila; zakaj vsaki bi se vadil že v miado- plovanje perila rabila, in se vsede s svojim možem poleg sti prav in globoko misliti, svoje misli razumljivo in jasno njega za mizo. Žveplov duh pa jc skritemu priležniku nosnice tako šegetal, da je kihniti mogel. Bebasti mož misli, da je drugim naznanovati, kar v ptujem dolgo zeló težavno gré učilo in bolj izobrazilo, za Naš jezik bi bil po takem čistejši, lepoglasen in bogat tudi ljudstvo bi se ložje in raje kar bi posebno skerbeti imeli. 9 in ajegova zena kihnila; voši ji tedaj rsrečo a flimci so To je pa le mogoče, ako imeli se celó to sego, da so v tem vošilu ime tistega imenovali, ki je kihnil. vsakteri za omiko svojega jezika skerbí kar more. Rabini (judovski duhovni) najstarejih časov govoré kot Omikan jezik je naj gotovejše znanje tudi omikanega in iz- o kaj znaném, da so vsakemu, ki je kihnil, „asuthaabla-obraženega ljudstva. To veljá o materinskem jeziku sploh. gor) ali „raphnah4í (pomoč) rekli. Judje imajo še zdaj 99 Jeho va hu pristavljati. Prebivavci Etiopije so to vošilo kaj na debelo gnali. Posebno pa naj bi mi, sini slovenske matere, to pogo- sego sto in radi premišljevali, da tudi naš jezik ni manj vreden in častitljiv, kakor drugi, da tudi v našem jeziku se da Kadar je monomotapajski kralj kihnil, so vsi pričujoči na lepo in koristno pisati, da tudi pomeni našega jezika niso tla popadali in njegovemu veličanstvu srečo vošili, tako manj gladki in prilični, kakor, na priliko, gerški, da pa ludi glasno 9 da so to vsi slišati v našem jeziku je mogli, so blizo kraljevega veliko se gladiti mo pa zatega voljo! hrabro se poprijemajmo pa likati. Ne obupaj- dvora bivali. Ti so enako storili, ia tako je prepodložno • i v _ •____* « » « »i • . «. . v • «i 9 združeni na predujmo, nasledujmo zveste sinove naše slovenske matere 9 soznanimo se z verlimi pisatelji slovenščine! Saj vidimo, kako mi zažigali, ko so Turki v deželo prirojili vosilo na kihanje kraljevega nosa se tako po mestu sirilo kakor so nekdaj v naši domovini germade za germada- toliko časa gladko, postavimo, tečejo mične, krepke pa iz ust mogočnega pesnika resnosti in veličastnosti umetne pesmi da je célo mesto s tem vošilom kralju se poklonilo. Ko Še bolj očividná je pa ta šega pri narodih, med kte seske g a ! kako nam posebno naš miiostljivi knezoškof rimi ni uikake uzajemnosti, namreč pri tacih, kteri niso v Auton Martin kakor světla zvezda na celu slovenskega nikaki dotiki s temi bili, ktere smo imenovali. Ko so Špa obnebja svetijo, ter pot kazejo, kako naj bi za naše domace nijoli pervi pot v Florido Ameriki) prišli, so se čudili ljudstvo skerbeli in mu potrebne resnice po domace v vgla- nad tem, da so vsi Indijani vselaj, ko je njih poglavar kihnil, se priklonili, roke stegovali in solnce prosili, naj bi ga Hvala, velika hvala Jim bodi! Hvala jenem jeziku podali. tudi Vam visokočastivredai gospod opat, ki ste tudi marljiv varovalo, razsvitovalo in povsod spremljevalo. delavec na slovenskem polji ! Hvala Vam g. učitelji sloven- Vse to očitno dokazuje, da se motijo, kteri terdijo, da ekega jezika, ki se trudite za povzdigo slovenskega duha izvira šega, pri kihanji srečo vošiti, iz tistega časa, ko je v mladih sercih! Hvala Vam g. ravnitelj gimnazije, ako- v 6. stoletji v Italii kuga tako silno ljudi morila. Pravijo ravno ne slovensk rojak, ste vendar za slovenščino naše namreč, da jih je mnogo, ki so kihali in zdehali, umerlo, in gimnazije zeló vneti. Hvala vsem, ki slovenščino podpirate da so tisti čas Ijudje začeli, kihajočim zdravje vošiti. Al če gospodov, tudi med nazočimi ve- bi bila taka, bi se bilo to že lahko davno pred zgodilo. in gladite, kterih častitih liko vidim! H koncu bi pa še Vam, dijaki naše gimnazije, Tukidided namreč v svojem izverstnem popisu kuge v IM posebno nekterim, ki jo bomo v kratkem zapustili, to prav Atinjah imenuje kihanje kot nevarno znamenje te strasne serčno priporočil, da bi korenine, ktere je natora v naše bolezni. serce vsadila jaz mislim duha slovenskega v sebi ne zadušili, temvec delajmo Misliti je, da se je pri starih narodih 6 tem vošilom vsak po svoji moči za povzdigo na- kaka višja misel vézala, ktera se je pozneje v v raž o šega jezika in razsvetljenje našega ljudstva, da ne bomo prevergla. Ko je Ksenofon svoje vojake prašal: ali se zaostali za drugimi pod milim žeslom presvetlega cesarja raji sovražniku podajo ali pa se serčno sramote očistijo, se Franca Jožefa stoječimi narodi! je přiměřilo, da je eden vojakov kihnil. Ko bi bil trenil, so Le krepko tedaj in uzajemno naprej, kakor nas pre- se vsi priklonili, po njih mislih pred Bogom, ki se jim je slavni pesnik Ko se ski vabi: s tem razodel. 99 Volja se zbudi tedej, truda v • , • ne strašiti se; krasno bo Tudi Sokrat, največji modrijan gerški, ni imel ki V ead slovenske reči ob uri dozorili Kaj rečeš na to! Iz takih«mladenčev bodo še enkrat .verliši korenjaki kakor sva midva. Da si mi zdrav! hanja za prazno reč; in Ari st of an z mnogimi gerskimi in latinskimi pisavci piše, da je kihanje pri starih Gerkih in Rimcih v čislih bilo. Pa tudi, kar se zdravja tiče, so Ves Tvoj Vitomar. stari narodi kihanje čislali. Aristotel praša (7. in 9. problem): ;jzakaj čislamo naturno kihanje kot kaj božjega zdravju ugodnega ? zakaj pa ue tudi kašlja ali k i ha nj a, ki izvira iz na hod a, in je tedaj znamenje bolehote? Ali mar zato, ker izhaja iz glave, najimenitnejega, najbolj božjega delà človeškega telesa, v kterem ima sedež nas um? Ali morebiti samo zató, ker zdravo kihanje ni znamenje bolezni itd.a Znamenita je tudi še povest Rabinov. Pravijo namrec, da so imeli ljudje v začetku sveta bolezen, Askera *) imenovano. Ta je najpervo otroke napadala, pozneje pa tudi odrašene. Tako huda je bila, da so vsi bolniki — silno ki-haje — umerli. Zavoljo tega so takim bolnikom, in od ti-stihmal sploh vsakemu, ki je kihnil „Rephua Jehova" (reši, Jehova) rekli. Za to boleznijo je, kakor se misli, tudi Ab-eolonov sin Ahitofel umerl (2. Sam. 17, 23). Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Ljubljane. Obnašanje šolske mladine višjih gim-nazíj v Ljubljani in v Novem mestu, potem nižje realke, ljudske glavne šole in dekliške sole ljubljanske preteklo šolsko leto, leži natisnjeno pred nami v letnikih in v perióhah. Kar pa zadeva obnašanje učencov mest-ne sole pri sv. Jakobu potem farnih šol pri sv. Petru in v Terno vem, nam je po prijaznem priobčenji dotičnih gospodov učiteljev znano. Naj nam bo dopušeno, nekoliko obširneje v vse te sole pogledati. 1. Ljubljanska višja gimnazija. Letnik (program) teh šol, v kterem letos namesti kaj drugega novega nahajamo v „Novicah" že pohvaljeni stari govor patra Abrahama a Santa Clara, nam naznanja, da v osme-rih, ali prav za prav deveterih razredih (1. razred je zavolj prevelike množice učencov razdeljen v 2 verstnika) je učencov bilo v začetku leta 503, konec leta pa 484; med njimi so bili 4 privatisti; memo leta 1856 jih je tedaj to leto 44 več bilo. — Po véri so bili učenci vsi katoličani; po narodu jih je bilo 403 Slovencov, Nemcov 78, 1 Horvat in 2 Italijana. Skoda, da letnik ne razkazuje roj s tnih krajev učencov, ker bi se razvidila potem štatistnična raz-raera med učenci posamnih okrájev naše domovine, narureč med Gorenci, Dolenci in Notranjci. Učilo je zapovedane nauke z vodjem vred 15 učenikov, med kterimi jih je sest slovenščino razlagalo. Prostih 11 naukov je učilo 9 učenikov. Ljubljanska gimnazija je bila odnekdaj s štipendi-jami obilno obdarovana. To leto je přejelo, :n to pervega pol leta 88 učencov 2812 il. 19y2 kr., druzega pol leta pa 90 učencov 2921 fl. 34 V2 kr. štipendij. Razun tega je bila se Engelmanova stipendija z 18 gold, razdeljena med 3 uboge učence. Vse stipendije 00 dale tedaj učeucom 5751 ii. 54 kr. podpore. V Alojzjevišču je bilo 33 učencov z vsem preskerbljenih. Tu je po naredbi milostljivega gosp. kneza in škofa 14 učencov 2. gimn. razreda tudi šolske uke domá dobivalo po načertu za javne gimnazije vpeljanem. Podpornica, na tej gimnazii leta 1856 ustanovljena, izkazuje to leto 453 fl. 55 V2 kr. K temu številu so pre-možneji učenci sami 58 fl. 3 kr. pripomogli. Teh dnar-jev se je izdajalo za šolske pripomočke, za podpore v bo- *) Ali se ne vjerna ta beseda z gerško àamçiç, ki pomeni gljista? In ali ni tù omenjena bolezen Askerà kaka bolezen, ktera je 0 svojem časa, kakor se dá misliti, ljudi enako morila, kakor v starih časih gobovost, pozneje kuga, še pozneje koze, potem ma-čuh ali tifus, in s tem vred današnje dni kolera? Sej vé in pozna že vsaka mati, kdaj je otrok gljistov: nos si mane, ker ga serbi, in če koga nos serbi, tudi kiha. **) Ako pogledamo katalog te šole, najdemo v nji učence iz vseh krajev naše dežele, tedaj ne samo m es tne otroke; po tem takem gré ti soli po pravici ime verstnice (Paralellclasse) glavne ljudske šole. Vred. leznih itd. 55 fl. 33 kr. Tudi 1 zemljo-odvezna obligacija se je kupila s 44 fl. 40 kr. Ostalo je tedaj v podpornici 353 fl. 42V2 kr. Po postavi morajo sinovi premožnejih staršev, in učenci, kteri slabo napredujejo, šolnino plačevati po 6 fl. za pol leta. Ta je dala 3054 fl. Vpis nine morajo plačati učenci, kteri na novo v gimnazijo pridejo, po 2 fl., ta je dala 250 fl. Pomočki za uk so učencom bili: 1) c. k. biblioteka, ktera je štela konec leta 1856: 32.001 bukev, 2036 vezkov, 545 listov, 207 zemljovidov in 32 pláoov; 2) g ira-nazi ja lna biblioteka, ktera je štela konec šolskega leta 1857, 603 dél v 791 bukvah in 87 vezkih, potem več at- lantov, zemljovidov, risanj, muzikalij itd.; 3) fizikalni kabinet; 4) naravoslovno-kmetijski kabinet. Ta dva kabineta sta přejela to leto več lepih podarjenj; 5) bo-taniški vert in 6) deželni muzeum. V vseh razredih se je to leto 26 učencov izverstno ob-neslo, ki so bili s poslavivnimi dařili počasteni. Med temi je bilo 12 Gorencov, 7 Dolencov, 3 Notrajnčanje, 3 Lju-bljančanje, 1 Avstrijan. Za témi je bilo na celi gimnazii še 66 druzih učencov zavoljo prav dobrega usoehovanja slavno imenovanih. Radi bi tudi té po njih národnosti raz-šteli, pa letnik je ne naznanja. Novičar iz raznih krajev. Presvitli Cesar so po svojem potovanji na Ogerskem v ponđeljk prišli nazaj v Laksenburg. — C. k. ministerstvo nauka je že razglasilo novo osnovo živinozdravilskih in podkovijskih učilnic. -- Kakor se sliši, bojo kmali po vsem cesarstvu namesto cesarskih okrajnih zdravnikov po deželi občinskivali srenjski zdravniki (Communalârzte) vpeljani ; na Ce s kem se bo najpo-prej vpeljala ta nova naredba. — 16. dan t. m. je svitli nadvojvoda Maksimilian, deželni poglavar Beneško-Lombar-škega, s svojo gospó v Ben et ke přišel in kaj slovesno sprejet bil; tudi v Milani delajo že velike priprave zato. — V Banatu so přidělali letos čez 2 milijona vagánov pšenice in sicer tako jeklene, da vagán vaga 89 do 90 funtov ; cena je že sedaj padla na 3 fl., pa bo še bolj. — Po dunajskih novicah se pričakuje prepoved, da se psi ne bojo smeli v gostivnice jemati. — Torbica političnega novičarja je danes zlo prazna. Kar je moldavo-vlaška homatija tako nenadoma řešena bila, nimajo politikarji dosti kramljati. Govori se sedaj — morebiti le da je kaj govoriti — da ne bo celó nobenih volitev več v Moldavi ia Valahíi, in da združenih šest v lad s turško vred bode osnovalo tema deželama novo viadijo. Pravijo, da francozki vladi ni več mar za zedinjenje teh dveh knežij. Res čudne so vse te novice I — Po „Oest. Corr." je tudi avstrijanska vlada o moldavo-vlaških zadevah popolnoma 'edinih misel z francozko. — V Parizu je bilo unidan slovesno posvečevanje cesarskega poslopja „Loure" (Luver) imenovanega, ktero je že francozki kralj Franc I. » zidati začel, so zidali za njim mnogi francozki vladarji, in ga je sedaj cesar Napoleon dodelati dal. Napoleonu je to poslopje, za kterega dodelanje so v poslednjih 5 letih 36 milijonov frankov potrošili, tako pri sercu, da je ob posve-čevanji sam očitno govoril. Zvečer je bila obed, h kteri je bilo povabljeno 470 gostov, večidel delavcov. — Avstrijanska vlada mora vsako leto za svoje dolgove 77 milijonov gold, in pol činža plačevati; ker ima naše cesarstvo 40 milijonov duš, pride na enega člověka od tega činža 1 fl. 56 kr. Francozka deržava s 36 milijoni pre- bivavcov plačuje od svojih dolgov vsako leto 92 milijonov gold, činža; tedaj pride od tega na enega člověka 2 fl. 33 kr. Angležka vlada z 21 milijoni prebivavcov plačuje za svoj deržavni dolg vsako leto 285 milijonov gold, činža; tedaj pride tukaj na vsacega člověka 13 fl. 35 kr. Odgovorni vrednik: Dr Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : Jožef Blaznik*