V obrambo. (Iz društva slovenskih učiteljic.) Št. 9. in št. 10. »Učit. Tov.« t. 1. prinašata poročilo o občnem zboru »Ljublj. učit. društva« z dne 21. febr. — V tem poročilu poroča predsednik g. J. Dimnik, kdo je naročen na »Učit. Tov.« in kdo ne. — Namesto obolelega tajnika poroča tudi predsednik o društvenem delovanju za uspešno regulacijo učit. plač — in sicer poudarja, da se ta prošnja (za regulacijo) glasi za enake plače učiteljem in učiteljicam. Pri tem poročilu pa očita predsednici društva slovenskik učiteljic netaktnost, češ, da je ona na zboru dne 29. dec. 1. 1. očitala ljubljanskim kolegom nekolegijalnost, ker so privedli naše poslance do tega, da so glasovali za draginjsko doklado le oženjenim. Gdč. Viti Zupančičevi očita nekolegijalnost, ker je rekla, da so nam učitelji nasprotni še vedno — če ne javno, pa za hrbtom. — In slednjič obsoja tudi gdč. Janjo Miklavčičevo, da je govorila zoper učitelje. Kaj ? Tega  ne pove. Pravi tudi, da se je agitiralo zoper stanovske liste. Pri točki »Slučajnosti« se je je bil oglasil g. L. Jelenc  in, pojasnjujoč postopanje glede 25% doklad, objavil svoj  pogovor z gospodom poslancem Iv. Hribarjem ter koncem  svojega govora prišel do zaključka, da so učiteljice glavni vzrok, da ni dobilo vse učiteljstvo doklad. Očital je učite- ljicam klerikalizem, da so hujskale zoper »Učit. Tov.«, da so govornice — Drol, Zupančič, Miklavčič — govorile ne- resnico ergo lagale — etc. Tovariš g. Črnagoj je tudi nato vzel besedo ter z ogor- čenjem izjavil, kako se mora od oženjencev zahtevati, da bi se zaradi ljube solidarnosti odrekli temu stotisočaku kron ?! K sklepu poudarja še predsednik g. Dimnik, da so bili učitelji vedno za enako plačo učiteljev in  učitelj ic. Vedno?! Torej v tej besedici tiči zamotek naše nesporazumnosti? Očividno se ne spominja vsega — preidimo torej za nekaj let nazaj! L. 1897. je bil odgovorni urednik in izdajatelj »Učit. Tov.« g. tov. Dimnik. otev. 21. z dne 1. nov. ist. 1. prinaša »Spomenico pomnoženega odbora Slov. učit. društva v Ljubljani«. — V tej spomenici — ki je šla na deželni zbor — je čitati, da je ona le dodatek in pojasnilo k prošnji, ki jo je vložilo vse »lastnoročno« podpisano učiteljstvo . . . itd. Da je že tu neresnica, kažejo nasledna dejstva: Na strani 353. omenjene številke »Učit. Tov.« v zadnji koloni pod »Opazko« čitamo: Začasna učiteljica 400 gld. — (medtem ko prejemaj začasni učitelj 500 gld.) — Torej že tu 100 gld. razlike! A pride še bolje! V isti koloni nižje v navpičnem tisku: Učiteljice in ravnateljice (ljudsk. šol) dobivajo v vseh slučajih za 150 gld. nižjo plačo! —In na strani 354. zopet na istem mestu: Učiteljice in ravnateljice (meščanskih šol) dobivajo v vseh slučajih 200 gld. nižjo plačo! Pod to »spomenico« so se podpisali »1. r.« gospodje : J. Likar, Fr. Črnagoj, E. Gangl, A. Razinger, J. Dimnik, J. Janovsky, L. Jelenc, A. Kecelj, A. Kleč, J. Krulec, L. Letnar, J. Režek. In tako prošnjo naj bi nam bili dali v podpis ? Ne verjamemo, da bi kaj takega od nas pričakovali. — Taki so torej tisti učitelji, ki so bili vedno za enakost plač ? Kar pa je naslednje leto 1898. nakopičil >Uč. Tov.« zoper učiteljice, ki so se drznile opozoriti svoje tovarišice na pretečo nevarnost te »Spomenice« — to presega meje dostojnosti, zdravega razuma — seveda gg. niso bili vajeni ugovora — najmanj pa je bilo to znak one kolegijalnosti, katere se, gospodje, sedaj kar cedite ! In čudite se, da vam nismo ostale vdane in zveste tovarišice in naročnice tega lista — ko poprej ?! Temu se zopet me čudimo. Priznanje napake je prvi korak k poboljšanju. Doprinesle smo vam dokaz vaše kolegijalnosti — a vi boste še vedno trdili, da ste bili vedno za enakost plač ! Rade vam verjamemo — tudi brez prič — da ste v sedanjo prošnjo zapisali »naj učiteljice imajo enako plačo« — toda naša vera je proč! Krivice, storjene nam 1. 1898., niste s tem poravnali, dasi smo upravičene to zahtevati od vas. — Tekom dolgih 8 let niste v poravnavo te krivice niti s prstom ganili, pač pa nam v dobro znarhenje »kolegijalnosti« zasolili marsikako pikro, kakor to g. Dimnik sam priznava. — Poslediča te nekolegijalnosti je bilo osnovanje druŠtva, ki ima smoter braniti naše pravice, gojiti v svojih članih zavednost o važnosti društvenega življenja, zbujati jih iz one letargije, ki je naravna posledica enoličnega samevanja v oddaljenih krajih itd. A koliko je moralo to društvece prestati I Iz vaših vrst je izšla parola : To je nam v nasprotstvo — in uničiti se mora. Imamo dokaze za to ! — V svojih govorih nimamo ničesar predrugačiti — ničesar preklicati. Govorile smo javno, stvarno in odkrito. Žalile nikogar. Na vseh zborih se je poudarjalo : Me hočemo zidati — graditi — a ne razdirati. Solidarne bomo z učitelji na šolskem pa tudi šolsko-političnem polju — toda, kadar bodo naši interesi njihovim nasprfetni, kadar nam bodo predlagali nižje plače kot sebi — takrat gremo svojo pot — za svojimi pravicami, ker to je naša dolžnost! Za koga pa dehijemo? Odkod se rekrutirajo učiteljice? Iz učiteljskih in uradniških krogov. Komu je torej društvo s takim smotrom v škodo ? — Nasprotno pa nas je vaša nekolegijalnost oškodila za tisoče in tisoče kron, ki se nam — zaradi vašega predloga — odtegnejo v I. in II. plač. razredu z onimi 10% — in katera škoda bo tem večja, čimveč učiteljic pride v te razrede. Vzemite status in izračunajte ! To je storila vaša nekolegijalnost —¦ pa perite zamorca I Naše govore imenujete neosnovane napade. Povejte nam, na kakšni osnovi pa so bili ti vaši nastopi proti nam ? Odločno se zavarujemo tudi proti očitanju, da agitiramo proti »Uč. T.« — Iz naših vrst ni izšla nikakršna agitacija ne »za«, ne »proti». Odbor se ne briga, kdo ga ima, kdo ne — ker m e nikogar ne teroriziramo ! Slepa bi pač ona morala biti, ki bi ne uvidela, kak prijatelj nam je list. — Sicer pa tudi kredita nimamo pri njem. Učiteljica mi je pravila sama, da po prvi številki ni takoj denarja odposlala, a druge ni dobila več. — Onim koleginjam, ki podpirajo vaše liste, ki gredo z vami črez drn in strn . . . obetate, da se boste zanje potegovali. Privoščimo jim to vašo pomoč in priboljšek, samo rade bi vedele, na podlagi katere postave boste to storili? Očitate nam, da smo pod klerikalnim okriljem in v isti sapi poveste, da nas klerikalni poslanci — kmetje ne marajo, da o nas nič vedeti nočejo. Natanko ste poučeni, kaj nameravajo z nami klerikalni poslanci ? I Za tem grmom tiči čuden zajec. Imeti morate med njimi verodostojne, intimne prijatelje ? Čemu vas plaši klerikalno okrilje in klerikalizem učiteljic. Ta bi vas ne smel inkomodirati, saj nima nikakega vpliva na javno mnenje. Brez volilne pravice smo za poslance velik nič ! Za nje bomo šele eksistirale, ko dobimo volilno pravico. Ako pa nam jo izvojujete vi kolegi — v resničen znak kolegijalnosti — smete od nas pričakovati solidarnosti tudi na tem polju. Kako pa smo sedaj učiteljice glavni vzrok, da ni dobilo učiteljstvo draginjskih doklad kakor trdi g. Jelenc, nam je neumljivo. Glavni vzrok so vendar le oni, ki niso poskrbeli za vire pokritja. Drugi vzrok pa ste Vi, g. Jclenc, ker se niste vzdržali v poziciji, ki ste jo zavzeli pri dež. skupščini. Vaš nastop pred poslancem g. Hribarjem nas spominja svetopisemskega: mene, tekel, fares. — Gg. poslanci bi bili že sami našli modus, po katerem je pomagati učiteljstvu, ko bi jih bila resna volja. »Rešite, kar je rešiti« — tako se govori pri vesoljnem potopu. Ali bi bili Vi tudi kot samec tako govorili ? — Prav hitro ste pozabili na geslo: vsi za vse! Pozabili ste, da so se delegatinje in delegati-samci izrekli solidarnim z oženjenci, ki so najodločneje nastopili za obstrukcijo. Za to svojo solidarnost smo prejeli sedaj plačilo: Sprejeli ste prvi dar, ki se Vam je nudil v podobi miloščine — sprejeli po tolikih z žrtvami vprizorjenih manifestacijskih in protestnih shodih — po tolikanj in tolikrat natisnjenih/ ponosnih besedah: Za pošteno delo hočemo pošteno plačilol Prejeli ste miloščino! Madels, putzt Euch die Karnm'! Wir gehen lausigen Zeiten entgegen! Opomba uredništva: Več kolegijalnosti, kakor jo izpričujemo z objavljanjem tega članka, ne more nihče zahtevati od nas. članek napada tiste, ki stoje na čelu »Zaveze«, katere glasilo je naš list, in tiste, ki zavzemajo odlična mesta v naši organizaciji. Izrečno tudi stoji v dopisu: »Slepa bi pač ona morala biti, ki bi ne videla, kak prijatelj nam je list!« Pa tudi naš upravnik je dobil zasluženo plačilo, ker ustavi list tistemu, kdor ga ne naroči. Vkljub temu objavljamo članek, da ne bodo mogle reči čislane gospice koleginje, da nimajo prostora, kjer bi se pomenile z nami, in da takoj zavrnemo očitanje, da ne gojimo nobenega prijateljstva do njih. Kdor je pazil na pisavo našega lista izza zadnje borbe za regulacijo učiteljskih plač, kdor je poslušal govore naših somišljenikov na raznih shodih in skuščinah v tej dobi, ta mora priznati, da temelji vse naše prizadevanje na principu enakosti. Temu dokaz je tudi zadnji shod kranjskega učiteljstva z dne 28. decembra lanskega leta. Ako nam čislane gospice koleginje vkljub temu ne verjamejo, je to dokaz, da smatrajo naše odločne zahteve za hlimbo in neodkritosrčnost, ki je^ostudna pega slehrnemu značaju. Proti takemu domnevanju moramo pač najslavneje protestovati. Nikakor ne moremo dopustiti, da bi kdorkoli smatral našo odločnost in možatost in naše resno delo za profanacijo kolegijalnosti. Izpostavljali in zavzemali smo se za celokupne interese doslej iz globokega prepričanja in v trdni veri, da uvideva celokupno učiteljstvo naše poštene namene. Očitanje hlimbe in zahrbtnosti je tako neokusno in malenkostno, da nam ni treba nobenega daljšega zavračanja večl In če se odvrnejo vse učiteljice od našega lista, ne bomo zaraditega odstopili od svojih načel, ker vemo, da izrabljamo sedanjost zato, da priborimo učiteljstvu bodočnost. Dela je toliko, da nas ne morejo odvrniti od tega nobene zbadljivke, pa naj lete te na nas iz sovražnega časopisja ali iz učiteljstva samega! Naše delo se vrši po natančno določenem programu. Zato bomo tudi v bodočnosti delali tako, kakor smo zamislili, da je za učiteljstvo dobro in koristno. Z nobenim korakom se še nismo prenaglili, ker smo delali vse s preudarkom. Da je to resnično, dokaže bodočnost, zakaj resnici ni treba naglice! — One koleginje, ki gredo z nami »čez drn in strn«, naj bodo prepričane, da niso v slabi družbi. V čast jim bodi, da so se dvignile iz separatizma do skupnosti in spoznale moč zedinjenega, organizovanega delovanja! Kar nas je združenih, nas ne odvrne od započetega dela nobeno nasprotstvo in nobena moč, ker nam je postalo skupno delo vodilna ideja. — Toliko odgovora za danes od naše strani. Govorili pa bomo seveda še, ker nam je ravnokar obljubljena daljša razprava o učiteljicab, ki jo začnemo kmalu priobčevati. — Umevno je, da bodo odgovarjali tudi v tem članku imenovani tovariši, ako se jim bo hotelo.