166 167 OCENE | OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 | OCENE posamični utrinki iz življenja različnih zgodovinskih oseb, ki so pomembno vplivale na naš način razmišljanja o samih sebi in svetu. Vendar Chiara Pastorini ne ostaja le pri suhoparnem podajanju dejstev. Posebno odliko nje- nemu stripu daje uravnotežen preplet izpričanih zgodovinskih dejstev in fiktivnega dogajanja ter aplikacija najpomembnejših misli in teorij posa- meznih filozofov na situacije, želje in vrednote modernega časa. Pri tem na- vaja primere, ki so še zlasti blizu otro- kom: težave pri učenju matematike, zasvojenost z igranjem računalniških igric, izogibanje hrani, za katero so prepričani, da jim ni všeč, čeprav je sploh še niso poskusili, težave pri od- rekanju sladkarijam, negodovanje ob zahtevi staršev, naj pospravijo sobo itd. Ciljni bralci so učenci 3. triade osnov- ne šole, ki se prek stripa v večini pri- merov prvič seznanijo s filozofskimi koncepti, hkrati pa je delo Chiare Pa- storini primerno tudi za mladostnike in odrasle, ki lahko ob branju izpopol- nijo svoje filozofsko znanje, razmislijo o lastnih prizadevanjih, ravnanju in osmišljanju sveta ter se ob tem tudi zabavajo. Knjiga pozornost nase prikliče že s svojo barvito platnico. Na njej je na živo rumenem ozadju upodobljenih 27 v stripu obravnavanih filozofov, ki so razporejeni v več vrst, podobno kot otroci na razrednih fotografijah. Toda filozofi niti ne stojijo vzravnano niti se ne držijo zamišljeno, razmišljujoče. Vsak od njih daje vtis razigranosti in navihanosti, kar podpira poglavitno idejo knjige, izraženo že v predgovoru Charlesa Pépina, namreč, da največ- ji modreci niso resnobni, dolgočasni konformisti, ampak svojeglavi, uporni in drzni posamezniki, ki se ne želijo preprosto sprijazniti s svetom, kot ga vidi večina. Knjiga je zelo premišljeno razde- ljena na pregledno urejena poglavja, ki so strukturirana tako, da pri bralcu spodbujajo radovednost in mu omo- gočajo enostavno raziskovanje vsebine. Glavne filozofske šole skupaj s svojimi predstavniki so predstavljene v kro- nološkem zaporedju, vse od začetkov filozofije v 7. stol. pr. n. št. do sodobnih razmislekov o razvoju tehnoloških zna- nosti ter moči in vplivu umetne inteli- gence. Prva stran vsakega poglavja je opremljena z zemljevidom in časovno premico, kar je v veliko pomoč pri ča- sovni in prostorski umestitvi modre- cev, predstavljenih v posameznem po- glavju. Na koncu poglavij je navedenih tudi nekaj nasvetov, kako lahko – upo- števajoč razmišljanja filozofov – tudi sami postanemo srečnejši, modrejši in bolj sprejemajoči. Ustaviti se velja še ob likovnih iz- raznih sredstvih, uporabljenih v knji- gi. Ob tem nikakor ne morem mimo omembe soavtorja dela Pravi mod- reci so uporniki Percevala Barrierja, grafičnega oblikovalca in ilustrator- ja, ki je strip opremil z izvrstnimi ilustracijami. Njegove upodobitve zgodovinskih osebnosti niso prave karikature, vendar z jasno izraženimi lastnostmi (predvsem osebnostni- mi) bralca kljub temu pripravijo do smeha. Nekoliko starejšim bralcem, ki se s filozofijo ne srečujejo prvič, temveč v glavi že imajo podobe po- sameznih filozofov, pa dodatno za- dovoljstvo prinese še dejstvo, da je ilustrirane zgodovinske osebnosti zlahka prepoznati. Zanimiva in po mojem mnenju tudi zelo posrečena je izbira barv, uporabljenih v stripu. Barrier se igra s spektrom pastelnih barv, pri tem pa vsakemu poglav- ju namenja drugo barvo ali barvno kombinacijo, s čimer je dosežena še jasnejša razmejitev med poglavji, kontinuiteto njene navzočnosti v slo- venskem in mednarodnem prostoru: v okviru bienala se podeljujejo tudi naj- višje nagrade za ilustracijo v celotnem slovenskem prostoru. Res pa je, kot v besedilu Veličastnih 30. Izbrane slovenske knjižne ilustracije navaja Tanja Komadina, od leta 2020 za- poslena pri Mladinski knjigi kot likovna urednica, to »edinstven založniški pro- jekt in priložnost, da se zazremo nazaj in v prihodnost ter obeležimo 80-letnico ustanovitve, ki jo bo založba praznovala leta 2025«. V izboru naj bi se prepletale podobe domišljije, ki predstavlja novej- šo produkcijo, in tiste, ki so sooblikovali tradicijo slovenske ilustracije – ter za- ložništvo. »Spremljajoči katalog zajema predstavitve likovnih umetnic in umet- nikov ter prikazuje mozaik radostnih, poetičnih, ekspresionističnih, humornih in skrivnostnih podob iz sveta ilustracije, ki so jih ustvarili z založbo Mladinska knjiga,« je še zapisala Tanja Komadina, ki je podobe za monografijo izbrala in likovno uredila. Ilustratorsko mapo in sočasno knjiž- no publikacijo je oblikovala Sanja Janša, njena je tudi zamisel za naslov Veličastnih 30. Veličásten je pridevnik, ki vzbuja pozornost oziroma občudo- vanje zaradi velike razsežnosti. To naj bi bilo tudi vodilo pri izboru. Glede na to, da nobeni izbori nikoli ne morejo biti objektivni, se v subjektivno komen- tiranje izbranih imen ne bi spuščala. Iz lastne izkušnje vem, da čeprav je o na- gradah velikega mednarodnega Biena- la ilustracij v Bratislavi odločalo deset članov komisije iz vsega sveta, o objek- tivnosti nismo bili čisto prepričani, ker bi vsak od nas glavne nagrajence izbral drugače. Verjetno pa bi dobro premis- lila, če vsem izbranim ilustratorjem ali ilustratorkam omenjen pridevnik zares ustreza. T A TJ A N A P R E G L K O B E V RAZREDU NAVIHANIH FILOZOFOV Chiara Pastorini: Pravi modreci so uporniki. Ilustracije Perceval Barrier. Jezero: Morfemplus, 2024. Strip z naslovom Pravi modreci so uporniki (Les vrais sages sont des rebel- les) je še eno v vrsti literarnih del avto- rice Chiare Pastorini, ki jo je slovensko bralstvo spoznalo šele leta 2023, ko je izšel prvi slovenski prevod njene slika- nice Barve življenja (Le goût de la vie). Pravi modreci so uporniki je njeno drugo v slovenščino prevedeno delo, ki je izšlo leta 2024 pri založbi Mor- femplus, za odličen prevod iz franco- ščine pa je poskrbela Janina Kos. Chiara Pastorini je po izobrazbi doktorica filozofije, svojo strast do te stroke pa se trudi predajati tudi mlajšim generacijam. Leta 2014 je v Parizu ustanovila združenje Mali razsvetljenci (Les petites Lumières), katerega namen je pri otrocih in mla- dostnikih razvijati veščine, kot so konceptualizacija, problematizacija in argumentacija. Napisala je več fi- lozofskih informativno-leposlovnih del za otroke in mladino, eno izmed njih je tudi že omenjeni strip Pravi modreci so uporniki. Gre za 173 strani dolgo delo, v ka- terem pa avtorica ne poda ene same koherentne zgodbe, pač pa so vanj zajeti 166 167 OCENE | OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 | OCENE posamični utrinki iz življenja različnih zgodovinskih oseb, ki so pomembno vplivale na naš način razmišljanja o samih sebi in svetu. Vendar Chiara Pastorini ne ostaja le pri suhoparnem podajanju dejstev. Posebno odliko nje- nemu stripu daje uravnotežen preplet izpričanih zgodovinskih dejstev in fiktivnega dogajanja ter aplikacija najpomembnejših misli in teorij posa- meznih filozofov na situacije, želje in vrednote modernega časa. Pri tem na- vaja primere, ki so še zlasti blizu otro- kom: težave pri učenju matematike, zasvojenost z igranjem računalniških igric, izogibanje hrani, za katero so prepričani, da jim ni všeč, čeprav je sploh še niso poskusili, težave pri od- rekanju sladkarijam, negodovanje ob zahtevi staršev, naj pospravijo sobo itd. Ciljni bralci so učenci 3. triade osnov- ne šole, ki se prek stripa v večini pri- merov prvič seznanijo s filozofskimi koncepti, hkrati pa je delo Chiare Pa- storini primerno tudi za mladostnike in odrasle, ki lahko ob branju izpopol- nijo svoje filozofsko znanje, razmislijo o lastnih prizadevanjih, ravnanju in osmišljanju sveta ter se ob tem tudi zabavajo. Knjiga pozornost nase prikliče že s svojo barvito platnico. Na njej je na živo rumenem ozadju upodobljenih 27 v stripu obravnavanih filozofov, ki so razporejeni v več vrst, podobno kot otroci na razrednih fotografijah. Toda filozofi niti ne stojijo vzravnano niti se ne držijo zamišljeno, razmišljujoče. Vsak od njih daje vtis razigranosti in navihanosti, kar podpira poglavitno idejo knjige, izraženo že v predgovoru Charlesa Pépina, namreč, da največ- ji modreci niso resnobni, dolgočasni konformisti, ampak svojeglavi, uporni in drzni posamezniki, ki se ne želijo preprosto sprijazniti s svetom, kot ga vidi večina. Knjiga je zelo premišljeno razde- ljena na pregledno urejena poglavja, ki so strukturirana tako, da pri bralcu spodbujajo radovednost in mu omo- gočajo enostavno raziskovanje vsebine. Glavne filozofske šole skupaj s svojimi predstavniki so predstavljene v kro- nološkem zaporedju, vse od začetkov filozofije v 7. stol. pr. n. št. do sodobnih razmislekov o razvoju tehnoloških zna- nosti ter moči in vplivu umetne inteli- gence. Prva stran vsakega poglavja je opremljena z zemljevidom in časovno premico, kar je v veliko pomoč pri ča- sovni in prostorski umestitvi modre- cev, predstavljenih v posameznem po- glavju. Na koncu poglavij je navedenih tudi nekaj nasvetov, kako lahko – upo- števajoč razmišljanja filozofov – tudi sami postanemo srečnejši, modrejši in bolj sprejemajoči. Ustaviti se velja še ob likovnih iz- raznih sredstvih, uporabljenih v knji- gi. Ob tem nikakor ne morem mimo omembe soavtorja dela Pravi mod- reci so uporniki Percevala Barrierja, grafičnega oblikovalca in ilustrator- ja, ki je strip opremil z izvrstnimi ilustracijami. Njegove upodobitve zgodovinskih osebnosti niso prave karikature, vendar z jasno izraženimi lastnostmi (predvsem osebnostni- mi) bralca kljub temu pripravijo do smeha. Nekoliko starejšim bralcem, ki se s filozofijo ne srečujejo prvič, temveč v glavi že imajo podobe po- sameznih filozofov, pa dodatno za- dovoljstvo prinese še dejstvo, da je ilustrirane zgodovinske osebnosti zlahka prepoznati. Zanimiva in po mojem mnenju tudi zelo posrečena je izbira barv, uporabljenih v stripu. Barrier se igra s spektrom pastelnih barv, pri tem pa vsakemu poglav- ju namenja drugo barvo ali barvno kombinacijo, s čimer je dosežena še jasnejša razmejitev med poglavji, kontinuiteto njene navzočnosti v slo- venskem in mednarodnem prostoru: v okviru bienala se podeljujejo tudi naj- višje nagrade za ilustracijo v celotnem slovenskem prostoru. Res pa je, kot v besedilu Veličastnih 30. Izbrane slovenske knjižne ilustracije navaja Tanja Komadina, od leta 2020 za- poslena pri Mladinski knjigi kot likovna urednica, to »edinstven založniški pro- jekt in priložnost, da se zazremo nazaj in v prihodnost ter obeležimo 80-letnico ustanovitve, ki jo bo založba praznovala leta 2025«. V izboru naj bi se prepletale podobe domišljije, ki predstavlja novej- šo produkcijo, in tiste, ki so sooblikovali tradicijo slovenske ilustracije – ter za- ložništvo. »Spremljajoči katalog zajema predstavitve likovnih umetnic in umet- nikov ter prikazuje mozaik radostnih, poetičnih, ekspresionističnih, humornih in skrivnostnih podob iz sveta ilustracije, ki so jih ustvarili z založbo Mladinska knjiga,« je še zapisala Tanja Komadina, ki je podobe za monografijo izbrala in likovno uredila. Ilustratorsko mapo in sočasno knjiž- no publikacijo je oblikovala Sanja Janša, njena je tudi zamisel za naslov Veličastnih 30. Veličásten je pridevnik, ki vzbuja pozornost oziroma občudo- vanje zaradi velike razsežnosti. To naj bi bilo tudi vodilo pri izboru. Glede na to, da nobeni izbori nikoli ne morejo biti objektivni, se v subjektivno komen- tiranje izbranih imen ne bi spuščala. Iz lastne izkušnje vem, da čeprav je o na- gradah velikega mednarodnega Biena- la ilustracij v Bratislavi odločalo deset članov komisije iz vsega sveta, o objek- tivnosti nismo bili čisto prepričani, ker bi vsak od nas glavne nagrajence izbral drugače. Verjetno pa bi dobro premis- lila, če vsem izbranim ilustratorjem ali ilustratorkam omenjen pridevnik zares ustreza. T A TJ A N A P R E G L K O B E V RAZREDU NAVIHANIH FILOZOFOV Chiara Pastorini: Pravi modreci so uporniki. Ilustracije Perceval Barrier. Jezero: Morfemplus, 2024. Strip z naslovom Pravi modreci so uporniki (Les vrais sages sont des rebel- les) je še eno v vrsti literarnih del avto- rice Chiare Pastorini, ki jo je slovensko bralstvo spoznalo šele leta 2023, ko je izšel prvi slovenski prevod njene slika- nice Barve življenja (Le goût de la vie). Pravi modreci so uporniki je njeno drugo v slovenščino prevedeno delo, ki je izšlo leta 2024 pri založbi Mor- femplus, za odličen prevod iz franco- ščine pa je poskrbela Janina Kos. Chiara Pastorini je po izobrazbi doktorica filozofije, svojo strast do te stroke pa se trudi predajati tudi mlajšim generacijam. Leta 2014 je v Parizu ustanovila združenje Mali razsvetljenci (Les petites Lumières), katerega namen je pri otrocih in mla- dostnikih razvijati veščine, kot so konceptualizacija, problematizacija in argumentacija. Napisala je več fi- lozofskih informativno-leposlovnih del za otroke in mladino, eno izmed njih je tudi že omenjeni strip Pravi modreci so uporniki. Gre za 173 strani dolgo delo, v ka- terem pa avtorica ne poda ene same koherentne zgodbe, pač pa so vanj zajeti 168 169 OCENE | OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 | OCENE in kontekstu slikanice. Očitna razlika s slikaniško predlogo se pokaže že v barvnem koloritu in ustrezajočem razpoloženjskem odmevu; medtem ko v ilustracijah prevladujejo temnejši in temačnejši odtenki, še posebej v turob- nem ozračju začetne situacije, ki začrta, da je Mrvica na kmetiji postala odveč in celo v napoto, preganjana s strani drugih živali, uprizoritev vzpostavi svetlo in živahno podobo domačnega kmečkega okolja ter resnobnost nado- mesti s čustveno manj obremenjenim, lahkotnejšim pogledom. Ključna v tem okviru je strategija, s katero ustvarjalci gledališko iluzijo (in pasti te pri člo- veškem upodabljanju živalskih likov) nadomestijo z jasno razvidnim meha- nizmom uprizarjanja. Igralca – Manca Trampuš in Anže Zevnik (v alterna- ciji Borut Doljšak) – sta postavljena v vlogi pripovedovalcev in glasbenikov, ki gledalcem z domišljenim spojem pripovednih in uprizoritvenih postop- kov predstavita življenje na kmetiji in nato prevzameta še vlogi krave Mrvice in konja Van den Hija, za ljudi ne več koristnih živali, ki se najdeta na skup- ni umetniški poti. Tako se predstava vzpostavi kot živ odrski dogodek, ki se zaveda in navezuje tako na družbeno kot gledališko realnost vzpostavljene gledališke skupnosti ter prepričljivosti same zgodbe o kravi in konju doda nekaj distance in širše perspektive. Že v uvodnem prizoru izvajalca plastično in s široko perspektivo za- črtata družbeno in osebno realnost, v kateri se je znašla krava Mrvica, spočetka le ena od prebivalk kmetije. Scenografka Sara Slivnik jo vzpostavi kot lično pravokotno hišico, obito s pokončnimi deščicami svetlega lesa, z balkonsko ograjo v enakem stilu in roza pelargonijami ter čipkastimi zave- sami na oknih. To je prijazna kmetija, kjer imajo kravo, pujsa, kokoši, zajce in psa, stoji le malo iz Celja, ob prvem kozolcu desno, kot razložita izvajalca, ki se s pripovedjo, vedrimi igralskimi in animacijskimi vložki ter pesmijo prelevita v prijetna mlada prebivalca te kmetije. Ob tem domiselna konkretna umestitev prizorišča v lokalno okolje in prepoznavni elementi vsakdanjega življenja iz soseščine ustvarijo občutek bližine z vzpostavljeno podobo. Hudo- mušni detajli (denimo tabla z napisom »Pozor, huda Mrvica!«) in igrivost pri uprizarjanju živali (velik roza balon kot pujs, kosmato omelo za prah kot poskakujoči zajček na strehi, rdeča plavalna kapa z dodatkom petelinjega grebena) pa z domišljijsko gibkostjo še okrepijo vez z odrsko situacijo na ravni uprizoritvene komunikacije. »Naša hkrati pa sporadično ponavljajoče se barve knjigo povezujejo v celoto. Sklenem lahko, da je delo Pravi modreci so uporniki odličen strip, ki mladim filozofijo približa na inovati- ven način ter ob tem odpira pomemb- na vprašanja, ki pri bralcu spodbujajo razmišljanje in morda vodijo celo v razpravo. Premišljena struktura, duho- vite ilustracije in sodoben pristop k fi- lozofskim vsebinam ustvarjajo privlač- no bralno izkušnjo. To literarno delo bralca ne le seznanja z velikimi misleci preteklosti, ampak ga tudi spodbuja, da sam razmišlja kot filozof in upornik – radovedno, kritično in z odprtostjo do novih idej. M A J M A T I A S S T R L E POGUMNO BITI TO, KAR SI Ida Mlakar Črnič: O kravi, ki je lajala v luno, dramatizacija Ana Duša, Brina Klampfer Merčnik, režija Brina Klampfer Merčnik, produkcija Slovensko ljudsko gledališče Celje, premiera 11. 10. 2024, ogled predstave 28. 1. 2025. V gledališču like starostnikov naj- večkrat srečamo kot člane razširjene družine – kot »stare starše«, babico in/ ali dedka, pogosto označene s toplino, modrostjo in prijaznostjo nostalgičnih vrednot varnega, prijetnega doma, ali kot akterje na polju obravnave mi- nevanja, pešanja, odhajanja in smrti. Nasprotno pa sta ostarela, domnevno opešana in odslužena krava Mrvica ter konj Van den Hijo glavna junaka, ki pojeta hvalnico življenju in pričata o njegovi polnosti kot polnovredna protagonista ne glede na svojo starost in z njo povezane tegobe. Slikanica Ide Mlakar Črnič in ilustratorja Petra Šker- la (Miš, 2015), ki je prejela nagrado Kristine Brenkove in znak zlata hru- ška, bila uvrščena v mednarodni izbor otroške in mladinske literature White Ravens ter zaživela kot radijska igra v priredbi avtorice (v režiji Ane Kraut- haker, Radio Slovenija) in zdaj še na odru celjskega gledališča kot glasbena predstava za otroke od 5. leta starosti, tako ni le zgodba o starosti in starostni- kih. Neobičajna junaka in dinamična zgodba, zaobjeta v melanholične tone in hkrati duhovitost malce čudaške – ali bolje, odštekane – pripovedi, odpira več plasti življenjskih tem, kar kon- struktivno izkoristi tudi dramatizacija, s katero Brina Klampfer Merčnik in Ana Duša, tudi avtorica besedil songov in dramaturginja, poudarita vprašanja družbenih vlog, pričakovanj, norm in predsodkov, odrinjenosti, našega od- nosa do življenja in različnih načinov sobivanja ter ne nazadnje človeškega odnosa do domačih živali. Ustvarjalci predstave pod vodstvom režiserke Brine Klampfer Merčnik izo- blikujejo avtonomno uprizoritveno vi- zijo, izvedbeno razgibano in razigrano, ki se odmakne od posameznih vidikov slikaniške izraznosti, a s tankočutnim branjem predloge, senzibilnostjo do življenjskih vprašanj in uprizoritve- ne komunikacije ostaja zvesta idejam Gledališče