Hladnikia 14: 63 (2002)
63

Osemdesetletnik Ernest Mayer, starosta slovenskih botanikov
Zborovanje Botaničnega društva Slovenije pod naslovom "Flora Slovenije 2000", ki je potekalo od 20. do 21. oktobra 2000 v Ljubljani, je bilo posvečeno osemdesetletnici rojstva akademika Erne-sta Maycrja, staroste slovenskih botanikov.
Veselo smo bili presenečeni, da seje akademik Maver udeležil zahtevnega dvodnevnega zborovanja kljub dolgotrajni bolezni, ki mu ne dovoljuje prevelikih naporov. Glede na njegovo razpoloženje smo lahko ugotovili, da seje med nami dobro počutil, kar je nedvomno potrdilo dejstvo, da sc je kar nekajkrat oglasil z znanstveno preciznimi in jedrnatimi razpravami.
O Mayerjevem življenju in delu je bilo ob njegovih jubilejih in podelitvah priznanj Že veliko povedanega in zapisanega. Na kratko naj povemo, daje bil rojen 10. novembra 1920 v Zg Tuhinju pri Kamniku, v učiteljski družini. Kot nadarjenemu učencu in dijaku mu je bila široko odprta pot študija biologije na univerzi v Ljubljani in kasneje na Dunaju, kjer je diplomiral in doktoriral i/ botaničnih ved leta 1946. Od leta 1946 do 1978 je bil zaposlen na ljubljanski univerzi, od leta 1964 naprej kot redni profesor botanične sistematike, taksonomijc in morfologije. Od leta 1978 do upokojitve I. 1991 je bil znanstveni svetnik za botaniko na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Za svoje znanstveno delo je dobil znanstvena (Kidričeva nagrada I. 1986) in državna odlikovanja (red republike s srebrnim vencem 1 1981). Najvišje priznanje zanj pa je bila izvolitev za izrednega (I. 1974) in rednega člana SAZU (I. 1983). Izvoljen je bil na več vodilnih funkci, na znanstvenem in univerzitetnem področju.
Njegovo pedagoško delo, ki gaje opravljal nad 30 let, je bilo zelo uspešno. Vrsta biologov je pri njem diplomirala, mnogi med njimi so sc uveljavili kot pedagogi in raziskovalci. Bil je mentor številnim magistrantom in skoraj vsem povojnim doktorantom botanikom ljubljanske univerze (13) Mentor pa je bil tudi magistrantom in doktorantom zunaj Slovenije, ki so magistrirali in doktorirali bodisi v Ljubljani ali na drugih univerzah (5),
Poleg pedagoškega dela je posebno pozornost posvečal terenskim in kabinetnim raziskavam Njegovo znanstveno delo je bilo usmerjeno predvsem v obsežno morfološko, laksonomsko in filo-geografsko problematiko vaskularne flore osrednjega Balkanskega polotoka, s posebnim poudarkom na njenem poliformizmu in endemizmu. Objavil je, sam ali v soavtorstvu, v domačem m tujem tisku okoli 150 bibliografskih enot, od lega preko 100 znanstevnih razprav. V teh delih je opisal 24 novih taksonov različnih sistematskih rangov. V znak priznanja za njegovo raziskovalno delo so domači in tuji raziskovalci po njem imenovali 11 taksonov.
Kljub častitljivi starosti in glede na zdravstvene zmožnosti je še aktiven. Posebno skrb posveča ureditvi svojega herbarija. Na mizi pa še čakajo nedokončane razprave, kijih slavljencc želi dokončati. Akademik Mayer jc veliko prispeval k dosežkom slovenske in evropske botanične vede Ob vseh teh dosežkih je ostal skromen, odprt in na voljo vsakomur, ki si želi njegovo strokovno pomoč predvsem pa jc ostal človeški. Take ljudi pa danes redko srečamo.
Mitja Zupančič