162. Mffl. v Ljubljani, v Četrtek ZO. inioo 19ZL UtO LU. Izhaja vsak dan oopeldaa, Ura tarnal aaaalia ta praaalao« tfisarati s do 9 petit vrst A 1 D. od 10—15 pcUt vrst i t D 50 p. večji inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne ponudbe besedi 75 % Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — In sera tal d*vek posebej. VpraSanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovo: Upravnistvo »Slov. Naroda" in »Jfaraaai tiskara*" Eaallova ollea št S, pritlična. — Telefon it. 304. UraaaUlva „flor. Narada" Kaaftav« allea it. i, I. aadatrapja Tel« on itav. 14. Doplae apralaaaa le poditsai« la sadeataa fraaaavaao. *mr Rokapisav se na vrata. 'M V1 Pašam siri* Itavilte: II v Ju99slivi!l nividia d iS 75 par, nedalie 1 O v Inazajnst ju nanaina d.ti t o, nadalje 1*25 O Poštnina platana v gotovini. ,81ovs)BSkl Narod" valja v LJubljani In po poitfi V Jagoalavljli celoletno naprej plačan . D 120*— polletno.......B 60/— 3 mesečno....... 30— 1.......IO— V lnoiematrni celoletno ...... D 216*— polletno.......10»'— 3 mesečno......54-— 1 ........18- Pri morebitnem povijanju se im.i daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj por!;e:o v prvič naročnino vedno £*V P° mkazntd* Na -amo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Unv. prof. dr. Metod Dolenc: Llou tiskoiinl zakon na palu. Pred tremi tedni smo čitali do novinah uradno vest, da je ministrski svet pretresal osnutek tiskovne* Za zakona, ki sra ie s°*tavila poseb* na komisija strokovnjakov. Poveda* no je bilo celo, da je ministrski svet na projektu nekaj izpreminjal. Mi» slili bi, da bi morali važni zakoni kakor ie n. pr. zakon o tisku, ki ga moremo označiti za PliuČa modernega državnega življenja, priti takole malo na diskusijo v javnosti, v tisku ... Pri nas pa ie navada, da gredo tudi najvažnejši proiekti kar na mizo narodnih poslancev in to z bore malimi motivi ali pa še čisto brez njih. To ni prav! SirŠa javnost v demokratični državi ie zelo intere* sirana na tem, kak nai bo bodoči za* kon, morda boli interesirana kakor marsikateri narodni poslanec. Da pokažem, kako potrebno ic, da se v javnosti diskutira o tisk. za* konu, naj v teh vrsticah navedem, kar sem o niesrrvvih doslejšniih potih izvedel. V oktobru 1921. sem spro* ži! vprašanje edinstvenega tiskovnega zakona v kazenskopravnem odseku stalnesra zakonodajnega sve* ta, kamor bi stvar pač spadala. Pa tistikrat sem p^-vič Čul. da pripravila projekt zakona o štampi neka po* sebna komisiia parlamentarcev, ka* tero ie določil minister za izenače* nje zakonov. Ti parlamentarci pa niso bili vsi pravniki. Zapisalo se 1im je torej jurista, da iim nfihove zakonodajne misli redigira. Ta Jurist le bil član stalnega zakonodajnega sveta g. Dušan S u b o t i č\ sodnik kasacilskega sodišča v Beogradu. On ie svo^ delo opravil, pa o njem nanisal informativno razpravo v »Policiji« (Beograd, IX., br. 1 in 2 za januar 9122). Jaz sem razpravo tega pri nas zelo malo poznanega H* sta Preštudiral in o projektu povedal g. Dušanu Subotiču svoje mnenje, a on mi ie izrecno zatrjeval, da ie le misli članov komisije natančno tako formuliral, kakor so mu iih podali v osmih seiah v novembru 1921. Projekt ima 97 členov, razdelje* nih na X glav. Drži se tesno srbske* ga zakona o štampi od 12. januarja 1904. G. Dušan Subotič pravi v svoji razpravi, da »s obzirom na heteroge* nost opšteg krivičnog zakonodavstva i s obzirom što će zakon o Štampi da bude pre gotov nesTo op5ti kazneni zakon.« Mislim, da že de[stvo, da se naslanja projekt edinole na srbijanski kazenski zakonik, zahteva odločen odpor. Ne gre, da bi vse druge pokrajine morale loviti svoja določila in jih primerjati s srbijanskimi. Pri* dimo že enkrat do edinstveno in ne enostransko koncipiranih zakonov! Ta glavna hiba projekta se zrca* li v marsikaterih določilih, o katerih bomo še govorili. Očitati pa m oraco projektu, da je mestoma nepojmljivo reakcionaren in irracionalen. Kaj naj rečemo n. pr. o določilu, da ie tiskar dolžan, »da posle svršenog štnmpi* nja ali p r e rasturanja da od svakih štampana novina i privremenih spisa Po jedan primerrk mesno! državno! policiji?« Od kod. zakaj ta skrb za prehodno DoHciisko obvešcenje. ki še v raniki Avstriji normalno ni ob* stojala? Ali si gosoodie v komisiji niso pogledali modernega čoš1-os!o* vaškega osnutka? Tam bi videli ka* ko se tak predpis na—avi v modor* nem duhu in bi morda našli še kaj o tisku, ki se izvrši izven m~Ta kra* ljevine, pa se tu pri nas razŠTJa. Glede obveznih eksemplarov se zavzema g. Subotič v svoji navedeni razpravi za njih od^-^vo. dasi ie ko* misija za enkrat še pustila, da nai se daje po tri izvode za javne kni'žmce. Mislim, tudi tu ima čehoslovaški pro* jekt prav. da naj se obvezni eksem* plari pošiljajo »knihovnam vsech universit republikv čes?:oslnvenske. Nekaj novega, pa zato še nika* kor ne dobrega, ie uvedba presumo* tivne lastninske pravice izdaistelia in določilo o »orečutnoj hinoteci na tom imanju zadosudjene kazne. Pre* nos ie dopušten samo pod ovim tere* tom.« Presumptivna lastninska pra* vica. obremenjena s tiho hinoteko, gotovo ne bo posoeševala tiskarskih podietii, n. nr. takih, ki nočejo iti z vlado črez drn in stra Pa kaj noreče k ten u moderro zemljiškoknjižno in izvršlno pravo? Glede koloortaže do!o:a nroekt, da jo smeio izvr^evpti maloletni^i od 12. do 16. let. ako iih urednik ali ti* skar rri'avi mestni policiii, deca na sploh ne. V interesi! mladino sem od* hčno za češkoslovaški projekt Kol* perterji naj bo^o IS let stnri in nai imajo hcritimaciie od občine, po 9. uri zveoer na nai smeio kolnort;rati Ie nad 21 let stari. Sai nVadostmki do 18 leta še niso povsem kn7cnc*ko odgovorni in lahko nride Daš po rro* lektn komis:i\ r*a ostine od odco* vornih oseb le l'Hrortcr, ra še ta m bil maloleten! Morda bi bilo dobro, da se prevza*^ iz čehoslova^ke^a načrta tudi določila o prodaii časni« kov po avtomatih in pa o zabrani vsa^e kolnortaže na kraju, ki je na* menJ^n b^-T' -'-"bj. Kar se tiče zabrane tiskovin, se fa nrHekt mora! postavki na st^TT*"o Vidovdanske ustave, ki pa baš v tem pogledu pač ni n^^^nno, V oči pade določilo, da od sodišča potrjena zabrana nride ob moč. »trati nad* I~žna policijska vlnst ne Podnese re* dovnu tužbu u r^ku od 8 d°na knd nadl-žno^ mti*4fiw*iMM! sr?d?v« Tu se takorekoč sili policijsko oblastvo, da nai dvigne oMožbo (srbiianski si* st?m!). tudi oe rima več iuter°*^ na stvari: a sodišče bo sodilo o obtožbi pori nr tiskom b^iazn'. di država t*ri odškod* ino za neopravičeno zabra* no. ra ta plačila merda prenese na sodrike. Deloma je pogrešena tudi reši* tev vprašaja o popravkih. Uredmk lahko odkloni popravek in to ie dob* ro, ako ie preteklo več kot 30 dni od čara izdam'a tiskovine, če Je popra* vek dvakrat daljši kakor popravljeni tisk ali če vsebuje kažnjivo deianie. ali če urednik iziavi, da nastopi do* kaz resnice. V zadnjem primeru vlo* ži prizadeti tožbo, sodišče razpiše v 8 dneh narok, da razsodi ali ie od* lonitev uorav^"1-* ali ne. Ta narok se ne sme odgoditi. Pozivanje na svedoke ie dopuščeno samo v toliko, v kolikor jih obtoženi urednik prive* de sam k sodišču. In če glavne priče uredniku na liubo nečeio priti k naro* ku, bo pač urednik — lažnik, pa stro* škov bo tudi nekai. In to bo zlo! Odgovornost za tiskovno kaznji* va deiania je urejena po francosko* belgijs' em načelu sukcesivne odgo* vornosti. Pisec je odgovoren kot glavni storilec, urednik za tisto, kar ni podpisano a!i za kar se pisec ni dognal, slično odgovariata drug za drugim še tiskar in kolporter. Izdaja* jateli rd:rovaria le za takse, stroške in odškodnine. Čl. 41 vsebuJe pa »princip denuncijacije« pravega pi* sca ali urednika. Urednik ni obvezan povedati piščevo ime. Ali, ako to stori do glavne razprave in omogoči s tem obsodbo pravega Disca. mora sodišče urednika oprostiti. To grdo določilo bo dobro služilo revolver* skim žurnalom za izsilovanje. Dru* god se uvaja zaščita uredniške tai* nosti. tu se favorizira prelom ured* niške tainosti, pa bilo za novce! O posebnih tiskovnih deliktih v okviru tega članka ne morem govo* riti. Pač pa moram prikazati tok po* stopanja v tiskovnih pravdah. Res, da so vsa določila taka, da pojde stvar brzo in gladko, vprašanje je le, če tudi pravično! Tiskovno tožbo lahko poda pri* vatnik, juristična oseba, policijsko oblastvo, minister zunanjih zadev, predsednik narodne skupščine, šef pristojnega urada. Izsledovalni sod* nik izsledi in zasliši obtoženca, svedoke. Potem gredo spisi k sodnemu zboru treh sodnikov, ki rešijo vprašanje, ali je staviti obtoženca pred sodišče ali ne. V prvem primeru do* bi vsakokrat spise državni obtožiteli (sic!), da Izdela obtožnico v treh dneh. V desetih dneh mora biti raz* prava, če ni nič prič, če pa so, pa v petnaisth dneh. Sodišče (seveda ne porota!) ni dolžno pnnravliati dokaze na raz* pravo. Tožnik (osebno, ne državni pravdnik), pa obtoženec privedejo naj svoje svedoke. izvedence, itd. sami. Zaradi predlogov na zaslišanie novih svedokov ali zastran novih strankinih navedb se razprava n'ka-kor ne sme od~ l:o" ali nreIo/;tv Vse to so pač stvari, ki so naravnost v posmeh zaščiti materijalne resnice. So pa tudi nevarne za obe strani, ker prepuščajo vse golemu shičaiu, ali pridejo priče ali ne. In kako kruno se bo dalo »zaslužiti«, če pristana priča, da hoče res priti. Taksen tiskovni zakon ie na po« tu. Ne vemo Pa še. kakšne izuro* membe je sklenil ministrski svet. AH eno bi povdarili: Slovenci smo vaje* ni tretirati zakonodajna vprašanja resno in precej globoko. Pri nas se o takih stvareh raznravlja no shodilv na zborovanjih. Nai se vladni elabo> rat tiskovnega zakona ne vrže na mizo narodne skunščine, preden sts niso o njem izrazili vrhovni uradL korporacije, in — last not least —* stalni zakonodajni svet Ministrstva Pravde. Mislim, da že potem kar sem zgoraj navedel, ni neopravičen strah, da bi prišli inače s tiskovnim zakonom iz dežia pod kap. MINISTRSKI SVET. — Beograd, 19. julija (IzvJ Min* strski svet je včeraj popoldne imel o&* jo, na kateri ie v prvi vr*ti razpravljal o ponudbi >Balkanske banke< iz Zagr*« ba gled^ odkupa konj. danih na račun reparacij. Ministrski svet je to ponudba odbil v celoti. V tem vproianju Je pO treono popreje> dobiti izvid reparacijeka komisije. Ministrski svet jo dalje ra^ pravljal o amendementih. ki eo jih jxv snmezni ministri predložili k proražtf* nu. Daljša razprava pe je razvila o pr** dlogu ustanovitve Švicarske banke na iHinaju z glnvnieo 100 milijonoT &vi* carskih frankov. Naša vlada je bila pozvana, da se udeleži ustanovitve te barv ke na ta način, da predloži kr>t garan* cijo obveznice Avstrije, ki jih ima v ro» kah. Ministrski *vet je odbil M pr**11ofl i?J razloga, da dajejo t<» obveznice naft državi zadostno garancijo w\ terjarra napram Avstriji. ODHOD POSLANCA SPALAJKOVItfa. V PARIZ. __ Beoerad, 19. julija (Tzv.) Poal*- nik dr. Spalajknvić jo enoči odpotoral na svoje poslanižko mesto v Pariz. Alfred Lloyd Hardy In Jugoslovenl. (Konec) Počasi je šlo v Londonu t ogrevav-njem in iskrenim zavzemanjem za Srbijo. A kaj naj rečemo o drugih Jugoslo-venih, o Hrvatih in Slovencih? Nihče ni poznal teh imen. Samo površno morda icak vseučiliški profesor, a še težj^ je bilo spraviti na površino in v politični nromet ime >Jugoslovenc, Slovenec ali Hrvat. In ti za Angleže imaginarni ljudje hočejo postati -svobodni ter «e združiti s Srbijo in Črno.sroro v eno neodvisne državo? Drzna misel: kajti ko bi se imelo 7 miljonov Srbov, Hrvatov in Slovencev iz Avstro-Ogrske združiti s Srbijo, pomeni to vendar razrušitev haba-bur.:ke monarhije- In konservativnim Angležem ni nikakor šlo v glavo, da bi bi se mogla in smela razkosati tako stara držnva kot ie bila habsburška. Zale tj uničiti kulturno - politično organizacijo, osredotočeno v lepem Dunaju, f^ar proMvnlri puščajo povsod dober iit;s s pvoio ub'udnostio in dobrim okusom? In fini tipi avstrijske in ogrske n-istnkrnciie, te naj jugoslo venski kmetje in pastirji vtž^jo v Mran ter jih nadomestijo z nepoznanimi parveniji k'-orkoga rodu?! In Avetrijci, ti pravzaprav nimajo nič opraviti 8 »Hnni«, N(>moe ie samo slučajno zapeljal kajzer! A naloži in Franoozi že opravilo fc Avstrijo, kr»kor je prav: iz krempljev jo ia&-trrfpo Pmsom in skleneio z njo separaten in ugoden mir! Grof Menedorf. blv-Či po^l^nik na dvom Sv. Jakoba v Lon-(Iotiu, je itak sorodnik angleške kraljev-plć* rorJhime in on uredi vse pravilno! .ht-o-iov^ni in Oehoslovaki naj bodo mirni ker jim zavezniki na Dunaju iz-poslujejo pravice v okvirja avetro-Ogr* ske monarhije. In drugega tudi ne žele v resnici Jugosloveni doma, kakor je razvidno iz izjav lojalnosti cesarju od strani strank Ivana Susteršiča in ostalih! Kar se tiče >Jugoslovenskega odbora* in njegovega programa, to ?o Italijani Angležem vse leno pojasnili: da so njegovi plačani agitatorji, da ne predstavljajo volje naroda, ker v resnici nočejo Slovenci in Hrvati nič vedeti o Srbiji, žele ostati vsik za seb** itd. Nfeki slavni državnik in publicist je pisal leta 1917. v Londonu, da je tr^ba Avstrijo absolutno ohraniti, ker je Pu-sija nropadla; to zahteva politično ravnotežje v Evropi! Toda naši nrijatelii niso držali križem rok. ampak so nri^eli borbo za nas, če fudi jih je bilo malo po Številu. Prvi, ki je nastonil proti avatrofflHl na Angleškem, je bil Alfred Hardv. 2e v i>se-ni 1914 je napisal oeter članek >Doli t Avstrnoc — >The break-nn of Aupfriac v politični reviji >Outlook* (10.. 17. in 24. okt.). S tem -*o Kili osokolieni mno'i žumalieti in T>olitiki, ki so bili morda ostrejše inteligence In boljši nisat>lji nepo A. Hardv, toda se niso mo^li takoj odločHi. Leta 1917 smo doživeli radostmi dogodek, da sta W. Stc*d in neki anglikanski duhovnik nanisala nto eno celo kniie-o >Konec Avstrijec: dva sijajno napisana, resno in strokovno utemeljena, spisa. Pa tudi naSi nesurotniki niso mirovali, amnak so delali za ohranitev Avstriie. vedno ponavljajoč, kako so Slovenci in Hrvati loialni Habsbnrža-nom in kako hrabro 3e borijo za njihov 7>restol. V glavnem so nasprotovale ustvarjenju jnrroslovenskega programa sledeče. r»o simboličnih boiab označene sile: 1. modra nevarnost; 2. rdeča nevarnost; S. Gm* nevarnost in 4. fcolt* nevarnost. __ Modra nevarnost je bila konservativna sristAkrsei1a,kl je imela nO vsej Evropi rodbinske zveza in io na* i cijonalno - internacionalno skrbela v prvi vrsti za svojo stanovsko in družinsko korist in udobno življenje. Rdeča nevarnost so bili socijalisti, ki so hoteli na vsak način mir (defetisti) in njim je bila Srbija in Jugoslavija deveta briga. Crno nevarnost na Angleškem so predstavljali katoliki pod vodstvom svojega kardinala Bourne-a, takrat vernega pri-ii'telja Vatikana in centralnih sil. Angleški katoliki sploh niso hoteli nič slišati o Srbiji, a še manj o Jugoslovenih, dogmatično so zahtevali ohranitev Avstrije. Pa kai naj bi mi jugo slovenski siromaki pričakovali od tistih katolikov v veliki Britaniji, ki so sami svoji domovini želeli poraz, samo da bi se osvobodila Irska? Da tvori katoliški, na vsak način pripravljalni separatizem za vsako moderno državo najvitalnejšo nevarnost, O tem nam najjasnejše priča afera Sira Požera Kesmenta, ki se je izkrcal iz nemške pomornice na irskem obrežju, da s pomočjo zunanjega sovražnika za-neti vstajo proti Angleški in zada •smrtno rano državnemu telesu z amputacijo Irske. Doletela ga Je zaslužena kazen: rabelj ga je obesil kot izdajalca domovina s svileno vrvjo (bil ie plemič). Katoliki na Angleškem so bili za Jugoslove-ne velika nevarnost, ker je bilo mnogo zaposlenih v »Foreijrn offieuc (ministrstvu zunanjih zadev). Škodovali so nam, kjer eo le mogli. Svet se je zgrozil ob noti papeža Benedikta XV.. ki ae je brez vsakega političnega mandata rafinirano usiljeval, da ohrani v svojih vernikih vsaj iluzijo moči ter naivno pozival le miru vojskujoče -se stranka. Sveti oče ni niti z eno besedo omenil Srbije, a karoo-li da bi se spomnil >Ju-goslovenovc Moralni Wilson ni niti odgovoril na ta akt pravičnosti. Politika Benedikta XV. Je imela zanimiv epilog, namreč Iriavo njegovega kardinala Gasparija, ki je marca 1919 rekel, da mu je žal, da je Avstrija propadla. To je res višek plemenitega sočutja s katoliškimi Jugusloveni. a obenem dokaz njegove diplomatske lokavosti! Londonski kardinal Bourne ni hotel stopiti v nikako zvezo z Jugosloveni, kar gotovo ni bilo znak simpatije za nas in za naše politične težnje. Ko ga je neki naš narodni delavec v Londonu 1. 1917 prosil za avdijenco, ne, da politikuje, ampak da se mu pokloni kot sin kitoliške cerkve, se je eminencija proglasil bolnega. Snom-ladi 1918 (29. apr.) sta se prijavila v kardinalovi palači jugoslovenska odbornika dr. Anton Mandič ter avtor teh vrst s prošnjo, da bi dobila svečenike in cerkev za dan mučeniške smrti Zrinske-g» in Frankopana, a nista bila niti sprejeta, niti nista dobila odgovora, če tudi sta pustila naslova. Mislim, da so imeli ti gospodje malo povoda za jezo, ko Je O. Nikolaj Velimirovič v cerkvi ruskega poslaništva v Londonu služil rekvijem za one maloštevilni Slovence, ki so na strani zaveznikov kot -srbski vojaki ali dobrovoljci žrtvovali svoje življenje za osvobojenje in ujedinjenje našoga naroda. A še manj povoda je imel k a'rdinal Bourne, d a p r v i poleti v o svobojeno Jugoslavijo in si d'a priredit! nezaslu-ženeovacije. A kako naj izkažemo svojo hvaležnost kenterberijskemu nadškofu in njegovim svečenikom, ki so ogromno storili za Srbijo in za ostale Jugoslovene? 2 o 11 a nevarnost za nas so bili 2idjfc, zlasti njihovi časopisi po vsem svetu. Zidom se nikjer ne godi bolje nago na Angleškem, ali ti vragi niso mogli skriti simpatij za Nemce in centralne sile. Židovski žurni listi so našli podzemeljske zveze in nekateri so za časa vojne strupeno pisali proti Jugoslove-pom in budili sočutje in obžalujoče simpatije za Dunaj, zlasti pa za Ogre. 8ele g. prof. Voji Jovanoviću. Sefu preebi- * roja srbskega, se je posrečilo odkriti (1917) najnevarnejšo tako židovsko iu.v-hinaeijo ter spraviti dotičnoga ogrskega Žida v zapor, ki so je doslej kot Anglež svobodno £>tal po Tx>ndonu in fa-briciral dopise originalnega izvora im Švice za veliki dnevnik >Morning Post« Proti tem raznobarvnim silam so jo imel boriti Jugosloven^ki odbor, o. Nikolaj Velimirovič in njegovi angle&kl prijatelji, med katerimi j) bil na prvem mestu A. Llovd Ilardv. A. Hardv so ni znnim il samo za politiko Jugoslovenov, ampak tudi 7^a naše kulturno delovnnje. Ko r.o Srbi prenesli telesne ostanke Branka Radičevv-ća z Dunaja na Strnžilovo v Fniški gori, jo Hardv napisal Brankovo biografijo ter dal napraviti velik in lep leao-rez pesnikove podobe. Xaš angleški pisatelj je podedoval po svojem očetu dir in zanimenjo za muziko in bnš temu se imamo zahvaliti, da 00 Angleži že pred 34 - timi leti spoznnli besedilo in napev naše marselieze >Xaprej z?»ctava -lave.c Imel sem priliko, da vidim sagfaafeo izdanje te kompoziciie, ki ime naslov ka* kor sledi pod čxto.#) ♦ Naprej zastava slave! (With Slava* s Banner, Forvvardft!) tho Slovenian National or Patriotic March, chant of the Slove-nes, thd South - Slavonie peonle of th« provinces of, Camiola, Carinthia, Stvria, and Istria, a. c. in the Austrian Empire. Tto& Music bv the Slovenian Coroposer Davorin Yenko. The Words bv the Slovenian poet Simon Yenko. Rearranged as a solo far tho Pianofo*-te- With interlinear Kn^Hsh version br Andrej J u r t e 1 a and A. L. Hnrdy. London: 1865. i stran 2. •SLOVENSKI N ARO II« dne 20 julija ih22. Štev. 1G2 narodna skupščina* PARLAMENTARNI POLOŽAJ. _ N^DALJBVANJB PRORAČUNSKE DBV BATE. — STACIONARNU8T VLADNE KRIZE. — Beograd, 19. julija (lev.) Parlamentarni položaj je v glavnih obrisih neizpremenjen. Stališče vlade ni krenilo ni za korak naprej. Narodna skupščina z veliko naglico in marljivostjo nadaljuje podrobno debato o proračunu z* L 1922. Včeraj je bil izglasovan proračun vrhovne državne uprave, nakar je sledila razprava o proračunu ministrstva pravde in za tem o proračunu ministrstva presvete. Čeprav narodna skupščina zelo hiti % razpravami, je parlamentarno - tehnično nemogoče, da bi bil celokupni proračun tudi v specialni debati do prvega avgusta t 1. spravljen pod streho v vseh čitanjih. Politični krogi že tudi računajo z možnostjo, da vlada seže Se enkrat po metodi dvanajstin za mesec avgust. Na drugi strani pa ima narodna skupščina rešiti tudi zakon o amerikan-skem posojilu v znesku 100 milijonov Blatih dolarjev. Kakor jo razvideti iz celokupnega parlamentarnega položaja, narodna skupščina ne bo mogla paralelno z budgetom razpravljati zakona o posojilu, tako torej pride ta zakon Je \e> po končani budgerni debati na dnevni red. Glede posojila stališče posanmih parlamentarnih skupin še ni popolnoma opredeljeno. Opozicijonalne stranke, med njimi soe. demokr, in republikanci, so že oddali svoja oddvojena mišljenja. Stališče parlamentarnega kluba iSkS pa še ni popolnoma jasno, akoprav pravi ljubljansko kratko poročilo, da je glavni strankin odbor dal klubu prosto roko. Sejno poročilo. Predsednik dr. Ivan Ribar je včerajšnjo plenarno sejo o tvoril ob 9.30 dopoldne. Po končanih formalnostih je zbornica takoj nadaljevala podrobno razpravo o proračunu. Zbornica je najpreje izglasovala prvo poglavje proračuna, 89 partij obsegajoči proračun vrhovne državne uprave- Nato je sledila razprava o proračunu ministrstva pravde. Debata o tem proračunu je bila zelo zanimiva, ker Je Opozicija navalila na sodno upravo, zahtevala uvedbo zakona o neodvisnosti sodnikov ter splošno kritizirala sedaj obstoječe sodne razmere. Posl. dr. Josip H'o h n j e c (kler.) Je razvijal v svojem govoru teorijo O državljanskem pravu in o razvoju sod' stva. Zahteva popolno neodvisnost sodnikov. Od vlade zahteva, da Čimpreje predloži zadevni zakon o neodvisnosti sodnikov. Govornik dalje Ostro kritizira vlado, ker je kriva, da se je razneslo v sodno upravo in sodstvo etrankarstvo. I)alje omenja, da je sedanji sistem jst-tušnic in kaznilnic nemoderen. Kaznilnice in jetnišnice so nehigijenične in ne odgovarjajo vzgojnim načelom mo-jderne justice. Končno zahteva od pravosodnega ministrstva, da reši stan sodnikov pred katastrofo in demoralizacijo, kamor jih vede strankarstvo v državi. Posl. soc dem. dr. Milan K o run navaja v svojem govoru nekatere nedostatnosti sodnega postopanja. Predvsem je potrebno, da se člen 104 srb. kaz. zak. duhu moderne judikature primerno razširi in da se izdajo navodila v razbremenitev kazenskih senatov, ki so sedaj s slučaji po § 104 preobremenjeni. Dalje zahteva govornik,, da dobita Dalmacija in Slovenija iste pogoje sojenja, kakor jih ima Hrvatska. Dalje govori o eekve-stru in povdarja nujno rešitev t?ga vprašanja. Če ugodno reMmo to vprašanje, dobimo od Avstrije več imovine, kakor pa ona od nas. Končno izjavlja, da socijalisti glasujejo proti proračunu ministrstva pravde, vendar bo socialistična stranka v tem proračunu glasovala za nekatere odstavke, ker odgovarjajo načelom socijalizma. Posl. Miodrag S u s i 6 (zemljorad.') Kritizira delovanja odvetnikov, sodnikov in sodnih uradnikov sploh, -splošno pa napada Sušić one sodnike in Sbdne uradnike, ki so bili sprejeti od Avstrije. Imamo preveč uradnistva v sodni unravi. GOVOR MINISTRA ZA PRAVOSODJE. Minister pravde dr. Laza Marko-vio je v daljšem govoru zavrnil napade na sodno upravo in na todnlke. Začetkoma je omenil, da delo sa lsanače-nje zakonov napreduje. Strokovne komisije, ki so bila ustanovljeno že od prejšnjih pravosodnih ministrov, so s svojim itelom že tako napredovala, da je sedaj pričakovati razprave o teh zakonih v narodni skupščini. Pred narodno skupščino pridejo v najkrajšem časa na dnevni red veliki in važni zakoni. Izdelani so zakoni: 1.) Zakon o kazensko pravnem postopanju. 2.) Kazenski zakonik. 3.) Načrt zakona o civilno - pravdnem po to nanju bo kmalu do vržen. 4.) Načrt občnega državljanskega zakonika, ki temelji na hrvatskem civilnem zakoniku in ki je najvažnejši temelj vsemu sodstvu in državnemu redu, bo tudi v kratkem izdelan. Izvršitev tega načrta je eno najtežjih zakonodajnih del. 5.) Zakon o organizaciji sodišč Je skoro končan, 6.) Trgovinski zakon, zakon o k on* kurznem redu, zakon o meničnem pravu bodo v najkrajšem Času iz-gotovljeni. Upati je. da ho mogoče vse te zakone rešiti v narodni sknpš&n! do konca t, 1, Ministar pa mora očitke radi slabih sodnikov najodločneje zavrniti in izjavlja, da sodniki lojalno in vestno vrže svoje dolžnosti. Glede vprašanja eekveet* r*o v pa izjavlja minister, da bi se to vprašanje že zdavnaj lahko rešilo, pav stale pa so težkoče v tem, ker Avstrijci od nas zahtevajo itotove dalekosežne koncesije, ki jih mi absolutno ne moremo dovoliti. Obstoja pa upanje, da se pogajanja radi rešitve vprašanja sekve-s tro v zopet prlčno. Nato je minister pravosodja koncem svojega govora pojasnjeval tudi očitka posl. dr. Šimraka glede preme-ščenja sodnikov v Bosni. Prem Učenja so bila izvršena iz stvarnih ozirov na podlagi odredb sodnih komisij. (Govor ministra Je zbornica v centru sprejela z odobravanjem!) Poročevalec dr. Slavko Sečerov pritrdi predlomi posl. dr- Komna, da se zniža postavka prvoinštančnim sodiščem, ki imajo presojati vojno odškodnino za 1 milijon dinarjev. Zbornica je nato izglasovala drugo poglavje proračuna, fproračun ministrstva pravde), le n^kaj postavk je bilo odgođenih, ker so bila predložena dopolnila. Ob 12.40 prekinjena seja je ob 5.5 popoldne nadaljevala proračunsko razpravo. Na vrsti je bilo tretje poglavje; proračun ministrstva za presveto. Posl. Fran Sudarevtč (kler.) je razpravljal o Šolstvu v Suboti ei. Ostre je napadal Šolsko politiko ministrstva prosvete. Zahteval je pa tudi, da vlada posveča večjo pažnjo Šolstvu v Vojvodini. Posl. dr. Vasilij P o p o v i Č (zemljorad.) rudi ni zadovoljen z vladno Šolsko politiko. Vlada premalo skrbi za kmetijske šole. Posl. Ivan DerŽič (nar. soc.) je govtoril o slovenskem šolstvu In se pritoževal glede grozeče odprave obrtnih sol, ker je bilo določeno, da preidejo v okvir samouprave. Obširno govori o narodnem gMalUKn v Ljubljani, naglasa pasivnost gledališča in zahteva, da se uvede temeljita remedura v gledališki upravi. Poslanec priporoma vladi, da uvede v gole moderni, sedaj v slovenskih Šolah obstoječi vzgojni sistem, ki ki Je boljši od ostalih v drŽavi in ki so ga sprejele že vse kulturne drŽave v Evropi. Posl, dr. M. I v a n i Č (rad. des.) kritizira proračun ministrstva za nro-*veto in zahteva izboljšanje ljudskega Šolstva. Zahteva ustanovitev novih Sol v krajih in pokrajinah, kjer vlada pomanjkanje šol. Končno pa odločno protestira proti temu, da je minister pro-9VOOB dovolil otvoritev ncmSkih sol, v Prva vrsta je napisana z zlatimi latinskimi črkami, ostalo črno v gotskem in latinskem stilu. Prevod naše koračnice se glasi: With Slava* s banner, forwards! to shed heroic blood, for native oontrv' s welfare Let rifle's voico resound! TVith our TF^aponsin our hands *We thunder at the foe; and in blood will claim the rights urhich home and hearth demand! With Slava's banner, lorwards! To ^hed heroic blood, for native eontry*a welfare, le rifles voice resound! Mother dear was me entreating, arms around my neck was winding, ubile my maiden near was solbing: My belo ved staty thou herel Farevell, mother, farewell maiden! Now my nation is mv mother, honour, glorv mv betrothed; let as fly, then fly to arms. Angleško izdanje slovenske marse-lieze le Hardv poslal skladatelju Davorinui J'enku, takratnemu dvornemu kapelniku in gledališkemu godbenemu ravnatelju v Beogradu. Jenko se mu je zahvalil v slovenskem jeziku, a njegovo pismo je Hardvju preve! dobesedno na angleščino J. Morfill, takratni profesor slavistike na univerzi v Oksfordu. Pri A. Hardv ju Je avtor teh vrst nagel tudi V30 letnike ljubljanskega >Slovana< iz srede osemdesetih let, ki mu Jih je bil poslal poleg drugih pisem Anton Trstenjak. Ljubeznive čitateljice in spoštovani čitatelji naj mi blagohotno oproste to daljšo digresijo na politično polje, po kateri se zopet vračamo k biografiji našega angle?ke*?a prijatelja, ki je zaSel karifero kot odvetnik koncipf jent (soli-cltator) pri očetovem prijatelju v Eato-nu. L. 1S66. je stopil v državno službo kot carinski uradnik do I. 1907, ko Je bil upokojen kot priznan in zasluzen delavec s precej visoko pokojnino (okoli 800 funtov 5terllngov na leto, kar je 1.158.400 Jug. K.) Sedaj zlvt v miru deloma v Londonu, deloma na kmetih v pitoreskni grofiji Kent. A. Hardv niti kot starček nI pustil svojega mladostnega ideala, ki se Je uresničil v Jeseni 1918 z ustanovitvijo kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev ter tako prinesel plemenitemu starčku Iskreno veseHe zadoščenja. Morda storim komu od ns&lb starih narodnih delavcev nslueo, sko podam tukaj sdre?o z*«!ti7,nee>* mnfn: Alfred Lloyd Hardv, 54 TressUinn rTo-ad. St. Johns Bockley n?ar London 8. E. England. „ Parit, 7* maja 1919. kar nismo po mirovni pogodbi ooveia-•t (?) Poti. Ivan P u 1 j i 6 (kler.) se pritožuje o bednih Šolskih razmerah v Bosni ter zahteva od vlade, da posveča večjo pažnjo Šolstvu t Boinl in Hercegovini. Seja ja bila zaključena ob 9. zvečer. Danes ob 9. dopoldne zbornica na* daljuje raipravo o proračunu. POLOŽAJ VLADE iN VPRAŠANJE ŽELEZNIC. — Beograd, 19. Julija. (Izvirno.) Minister za poljedelstvo Ivan Pueell bi imel tekom včerajšnjega dneva iz* ročiti ministrskemu predsedniku Ni* koli Pašiču definitivni odgovor o stališču SKS napram posojilu. Gospod PucelJ Je včeraj ob 11. dopoldne obiskal ministrskega predsednika ter mu poročal, da. Sat, sedal ne more izročiti definitivne^a odgovora o takti* ki parlamentarnega kluba SKS jz razlnpa. ker trojica poslancev SKS, ki se Je udeležila plenarne seje glavnega ndbora v Uitblian!. še ni prispela v Beograd, aknprem Je bila brzo* javno in telefonsko pozvana, da naj pride nazal v torek. Ministrski predsednik le to biavo vzel na znanje. Pričakujejo, da minister Pueell te« kom današnjega dneva poda PaHČU definitivno DOroČffo o nadalJni taktiki. — Z ozirOm na to, c*a m'ni*tr«kl oredsednlk Pašte ni nretel cMJn'tlv-ne"* odgovora SKS, Jo b!l odhod na Bled Presblro< s pri občevanjem italijanskih uradnih podatkov o Juproflo-vpnskemu lolstvu v Julijski kraiint in o pravicah n«š>»a 1r?ika pr^d HaHJNna-ekiml oblastmi. Taka uradna poroMl* roorojo zelo slcodovatl, ker a» Italiiani lahko sklicujejo nanje o<»lo nrod mednarodnim forumom, kaj selo previ nagimi ljudmi* ki s© borijo v Italili za najele-mentarnejse golsko In jezikoiTie pravi. r.e. Na vse zadnio vender nimamo >Pres-Mrojac ra ^o, rla bo Izkazoval u^lu^e Itallanskemu poslaništvu v Peojrrndn. CuHimo «©, da no opozorilo najnovejši »referenti za slovensko Čnsopisje« me-rodajno gospodo na tozadevna poročila v naftih dnevnikih, s Važen sklep n agrara zunanjega ministra, Tz Beograda poročajo, da je zunanji minister g. THaTM orlredil teden-akd eestanke % novinarji, ki se bodo vršili vsako eoboto. Na prvem sestanku v soboto 15. t m. ie govoril zunanji minister a preceišnjim optimizmom o našem sporu z Bolgarsko, o vprašanju narodnostnih manjšin v na5i državi in o jadranskem vprašanju. G. Ninčie* je izia-vil, da ae bodo vsa ta vprašanja rešila v našo korist — Sklep zunanjega ministra je treba pozdraviti z zadovoljstvom, ker bo imel brezdvomno usodne posledice z ozirom na politične informacije našega časonisja. Ako bodo pravi novinarji umevali važnost teh političnih sestankov, sd bo marsikaj elinciniralo kot laž, kar je bilo do sedai razširjeno kot resnica iz >merodainih krogov«. bb Noti papežev nuncij. 1% Beograda poročaj a, da je minister za vere oficijelno spreisl novega papeža nuncija pri naši vladi mons. HermenoKilda Peleprincttija. ah Kakine duhovnike hna'o Cehi na Stovaiken. V Holfčl nI hotel endotni administrator katoliška Jtapuile. Machaček, dovoliti, da bi se ob sklepu InMrega leta pela deSkoslovalka himna pri službi božji. Na breofavnl nksr iolskega referata v Bratislavi le dovolil, da se Je himna pela. ali le pod tem pofrotem. ds le on prel od^el tg-pred oltarja In «!• le Ce^ko^tnvafVo gotsko trAaŠhin. Vt^ le f« f>»Tn ff^^ico-VatnUSV^ vere edoetlat s senof nt eerkre — ITsVe? fe vfdett. h» ts rudni patron p^Sel red naga! ood mad'arsH fsrem s sv*w*n" ove^^mf. žalostna le lesTtfr«. a^ 9e d-be fes nvfi v 5Tovenrp^»> fnt^Tfgentl brez slovanskega ponora ns C*»?nT s- £en**i*ifona*u« o^Vrl^* o «*<•> ?5kfh pripravan na *r*U*ymt> vojn*. Biv- j Si francoski vojni minister And. Lotov- 1 re priobčujo v »Jnurnalu« članek, iz ka-tarega ie razvidno, da je Nemčija zo davno pripravljala svetovno vojno. Le-fevre priobčuje kratke izvlečko iz dokumentov vrhovno nemške komande ter meni, da je avtor poslanice od 19. marca 1913 general Ludendorff. V tej spomenici se bere pied drugim: V nemškem narodu je tre'.,a razširiti Idejo, da ia oboroževanje Nemi-ija 1« odgovor na oboroževanje Francije. Treba je manevrirati tako, da bo nemški narod smatral vojno napoved kot osvobojenje. Tudi Je treba povzročiti nemire v severni Afriki ia v Ku-iji. V bodoči evropski vojni morajo Liti male države premagane. Po izvršitvi ultimatuma s kratkim rokom morajo t.ikoj na -topiti nemike šetSv Ta dokument dokazuje, da je bila Nemčiia najmanj eno leto prvd svetovno vojno [»ripravljena na c-vropsko klanje. Takoj po sarajevskem stenbtH 3^ pridela z mobili žarijo i u koncentrirala Čete ob francoski meji. Železniški promet za narattalsKl dan. (Navodila železniškega oitefcn.) PRIHOD V LJUBLJANO 22. JULIJA 1922. Naraščaj in članstvo mariborske Inpt se pripelje v Ljubljano, glavni kolodvor, t rednim vlakom št. 35, ki odhaja Iz Maribora ob 10. uri 5 minut in pride v LJubljana, glavni kolodvor, 00 14. uri 90 mimit. Vaj udeleženci teh društev se morajo brezpogojno peljati s tem vlakom. Naraščaj in članstvo celjske fupe, zlasti društva iz SavinNke In ?3!e-ke doline. Celia, Laftoga, PadeC, Ifrasti"ka. Trbovelj in Litije se vozi s posebnim sokolskim vlakom, ki odhaja fr Celja ob 12- url 30 mfmi in pride v LJubljano ob J4. uri 50 minut Vsi udeleženci imen^van:h druStev se moralo voziti brezpogojno s tem vlakom NaraSčaJ in članstvo gorenjske sokolske fuve se vorl deloma (dru«tva TVhlnJ, Hled lescalcOi IsvorsA. MofstrssM« Rodov« IfJca Itd.) t rednfm vMoSOl St. 915, k! odhaja !• Tesenlc ob IS Ofl 57 m'nut. delom« (Tt?^, FCranf in društva NAoi od Kranlz) s posrbnlm sokolskim vlaVrm It. 013/TL del kf odhaja Is Kranja prfbllžno ob 15. urt 20 minut. Udeleženci \r. Vrhnike prihajajo v U0§-IJano s popoIdnnsIVm vlakom ?t. KH ob M. ur! 51 minut. !• Karrm'k* s pop-td-in-skfm vJak^m R. 4035, odhod lr Kamnika ob 16. Ofl 24 mlnttt. DoJenlc! ^ko?evske In nnvomelke pr*-r^) se vo»f?o t vlakom, H prfhafa v T Jot* liano, rlavn! k^l^dvor, nh 14. ur! 10 mfitifl Votranfcf se vorifo najbolje t brrovT->Vom Kt. 14, fa katerega se te naprosilo rtfVfMh tellstvo MlM ?elernfce. Č~\ pp dovoli gi micano vo35nIo. Vsf ostali udeleženci napa-Sffalskega dne se morajo posluževati rednih vlakov. ODHOD IZ LJUBLJANE 23. IN 24. JULI-LIJA 1*22. Gorenjska društva razen Bohinja In Mojstrane se vračalo d">mov s posebnim vlakom, ki odhaja te LJubljane dr. kolodvor (§i§ka^ 23 t m. ob 21. urj ter vo*l do Jesenic. Bnhlnl In Mnjstrana se vračata 24. t. m. s vlakom912. Id odhaja is LJubljane gl. kolodvor ob 7. uri. Vrhniški vlak odhaja \z Lfubllans gt kolodvor rb 22. url 20 minut 2upi Celje in Maribor ter druStvo Litija se vračalo 24. t. m. z vlakom 42b ob 8. url zlutral. Ta vlak vozi od tega dne rtdn^ vsak da«. NaraSfal kamnflkegu efrroffa ts vra-Ca 24. t m. « rednim vlakom ob K url 10 mlntrt. notranje! »a z vlakom ob 5 ari 50 minut, vsf z gl. kolodvora. VM ostali udeleženci odhajajo g najugodnejšimi rednimi vlaki. PRIHOD CE5KEOA NARAŠČAJA. Če5ki naraščal pride v LJubljano 22. f. m. s posebnim vlakom cb 9. url 25 minut in se vrača 24. Volta ob 6. uri 30 m*- nut Čez VTntjrar na Bled, odkoder odide ob !9. url v svojo domovino. Solsolslt! naraSCa!« ___Naraščajev dan. Povodom pose- ta bratskega ?eho^love?keira in jngo-s!ovori*kPcra naraWnla v Lijubljiinl v dn<*b 2?. in R jnliia 1922 priredi zlftni odbor J. 9. S. za n?ira5c>i dvoje predstav v dramskem gledališču in mlnrlin-■•ki konrort v dvorani >Filbarmoni?ne-Z<\ drn^tva.c Pri nrireditvnb eodelujlejo: l^oncertnA Jn opernn pevko eestro Pnvla IyOv?etova. vokalni keavflot >PHmorje<. to so gg. Banovee, T>?^nko, Rajer in Zupan, dalje >Rentjnkobski jrWališki odere In bratski »Dramatični odseke Sokola na Virn. V soboto se Igra veselo-Ijrra »Rne^rtlrir.^ in skratjec, v nedeljjo pa narodna igra >Desetl brat.« Mls^ln-?kl koncert se vrši v nedeljo ob pol devetih zvečer r >Filhnrmoniji«. Podrobni spored teb prireditev se naznani tekom t«ina. Cene vstopnicam za naraščaj so sredeče- sedeži v ložah in par-teriu po dva dinarja, ostali sedeži in stojišča po en dinar, pri koncertu pa so sedeži po dva dinarja in po en dinar 50 para, ter stojišča po en diner. Vstopnice ^e dobivajo v predprodaji pri bratu Vrečarju v Prešernovi ulici trg. >Zadružne tiskarnec ter na dan prireditve pri blagajni dve uri pred pricetkom predstave odnosno koncerta. Brate In sestre, vodnike nara&cUja prosimo, da zbero pri svojem naraščaju sneeke sa vstopnice, da si nabavijo pravoča-sno vstopnice in da privedejo korporativno svej naraščat k predstavi odnosno koncertu. Pred vstopom se jo javiti enemu izmed rediteljev, da odkaže prostor. Te prireditve so pred vsem namenjene na-s>nm naraščaju, zlasti bratom prostom, vendar o* vabimo tudi druaro občinstvo, da posett po možnosti Imenovane prireditve. Zdravo! Prireditveni odsek. — L'obtfnvrkt SokoL Vaditelje molVs dece se opozarja, da prinesejo seboj palice zs d*co, ki namerava nastopiti t vajami s palicami na 1. predzletnom dnevu, ki bo v nedeljo dne 23. t m. I. Jusoslovensbi usesokol-slil zlet u Llubljanl. — Seja prireditvenega od«cka za I. J u neslovenski v^e**»kol>ki glet se vril v (eHrtok dno 20. talija ob 6. uri zvečer v zletni pi.-arni v Narodnem domu. Vsi člani naj M zunv^ljivo udeleže. Vsem udi'lržnikom zleta! V dnevih L ju-jjoslovenskvsa vsekoloskepra zleta bo prihitelo v Ljubljano od blizu in ualeo veliko itevflo Sokolscva in go-ttov. Poleg] Bokolstva pridejo v Ljub-IJOJM tudi za.stopniki diuRih narodov, ki se udeležijo mednarodno ickaos. Pri toliki množici Ijodi je neobhodno potresno, da vlada povood red in disciplina, da se izogne vsakim nepriUkanv Da bo to MOCteo vzdržati, prosimo v?e udelež-niko zlela ie sedaj, da ^o dr/o strogo navodil gotolskih rediteljev, ki bo-,io im^H rdeč trak 7. nnpisom r\\ levi puki. N'jihovim navodilom ee je brezpogojno pokoravati, rVtudi po med njimi rol 1 j^i člani. Razen tecra opozarjamo na sledeče odj^lb©: Pri spreiemu goltov na kolodvoru se mora Občinstvo tiko postaviti, da ne bo oviran dohod in izhod & kolodvora. Na zletn^m tetovadiKu |o vsa* ko prerivanje in bojgmnjo »emtertia opustiti, vstop na telovadile fe p«4 n«j-^trožje zabranjen. Pri vstopih na tribune naj ?e drži občinstvo strogo navodil rediteljev, razen tetra bodo izdani gl^do dohodov za poeamezno tribune pos-ebnt predpisi, katerih se naj vsakdo dr?.i. Kajenje na totOvadiSčn Je pod polieiisko kaznijo n<*j«tro7te prepovedano. Na Mhunah mora biti mir in r^d. Pri pOFtilni.^klh prostorih na Fla\-no<=;t-nl ce*ti telovadila ie najstrožje pre-povndnno vsnko kričanje in nsdostojno <*J»našanje Zlet'd znak mora elanstvo vidno no«=iti. Sokoli v kroju n© prnejo biti na uliri ali v eo«tUni in kavarni do 2. uri po polnoči. PedHelii imaio nalocro vsakepra čl^na po tei uri iz 1^\TtTh lokalov odatriniti. Med povorko je Bo-kolstvu najstrožje prepovedano km'eni«, občinstvo pa prosimo, da se drži strogo navodil redit<*li?\' ter ne ovira povorke Sokolstva z letanjem r>^ ulicah, koder se pomika povorka. Prn«imo. da s* teh navodil drži vsakdo, kalti le tedai je mocroCe, da bodo minuli zlatni dnevi dostojno in v redu. Bokolstvo se mora dr-žnti strogo navodil, ki bodo izdana v posebni brošuri. Društva, zln-ti načelniki društev moralo pr^d odhodom svoje Manstvo poučiti o vseb podrobno* stih. Sokolstuo. SOKOLSKI ZLET V CELJU. Starodavno mesto Celje se Je vrglo v praznično obleko, ko ie vkljub slabemu vremenu sprejelo v nedeljo dne 16. t m. impozantno število Sokolov in Sokolić ter mil.h gostov od blizu in da!eč med svoje zidovje. Pri tej priliki so se spominjali vsi oni. ki so vzdihovali v Celju še pod 'ujim režimom, neštetih nasilstev, prizadetih od vlade in vladajočih nasprotnikov. Krivice in napadi na Sokolstvo o priliki otvoritve Narodnega doma, pri prihodu Cehov In ob otvoritvi Sokolskega doma. ko so moral! naSi Sokoli izstopati pred celjsko postajo, so sedal maSčevanl, obračun pa ne Izostane tudi z onimi temnimi elementi, ki mislijo, da lahko brez posledic pljuvajo na Sokolstvo. ki Je korakalo v prvih vrstah v hudih bojih za slovenski značaj od nekdal našega, a od lakomnega tulca ugrabljenega mesta Celja. Sokolska ideja je v nedeljo v Celju tri-umfirala. 2e v soboto so pri*!l v Celje tekmovalci, tekmovalke In naraSčaj. Zvečer se }• vrSila v mestni osnovni Soli tekma Članic In naraščala, ki Je pokazala prav lepe uspehe. V nedeljo so se tekme nadaljevale. Rezultat le bil sledeči: Članice (višll oddelek): 1. Rebek Cirila, Celje 4S.50 točk; 2. Černej Marica, Celje 46.50 točk; 3. Stojkovič Pavla, Celje 42 točk. ženski narašča}: 1. Karba Marta, Cel!e 35 točk; 2. I.uznlk Zorana, Celje 33 to^k: Presinger Anica, Celje 33 točk; 3. Mo4fc Lea. Celje 32 točk; Schwab Marta, CeP© 32 točk. Član? fsrednfl oddelek): t. L a vrač Oskar. Celje *T50 točk; 2. PomaV RudMT, Celle 7*,50 točk; 3. TumSek Prane, Celte 69.50 točk. Čtanl {mM oddelek): 1. 7*otl?ak 9fa*-fco, Zagorje 8450 točk; 2. Veble Pr^nc. Ro-njlee 84 toCk; 3. Privo^nlk I. 2alec HM točk. Mom naraščat fv/?tf oddelek): l. Sr Sen Srečko, Zatrorle 50 loCkl 2. Tuvn Franc. Zagorle 42 točk; 3. Bostič Ivan, Zagorje 40 točk. Mom nara&af ?nlžtl oddelek): T. Baebter ATeks, Celle 4« to?k; 2 JtoPUlM Martin. Celle 47 točk; Cnnčer Viri C^ie 47 to?k: Hudln^ Ferdo. CeMe 47 H9*: % Sonc Mrian. Celle 46 točk; Skočr Brgomir. Celle 46 točk. V nedeljo đ^oldne se prfnaMf r vl^^ čltnt od nmaf. število v v kroln. le mahalo nnd 700. Ha^l le n*ho neVoJfkr> n^^^J^M se Je rs«vil oh V« 12. Irmvz^nten «*>r*»vod **o m^. st«. Otverlta sta ga dva oddMVa konl^ni-e e HTOrlbor*k*mi fanfsrfstl na čelu. ni to le sledilo volaStvo, godba, narodne noSe, pra« f _/. 162. »SLOVENSKI N A R O P« dne ». julija 1922. stran 3. pori, člani, članice, gojenke ln naraSčaf. Med sviranjem koračnice, petjem in burnim pozdravljanjem je dospela povorka pred mestni magistrat Na balkonu je pričakoval sprevod občinski odbor s županom na čelu. Ko so se sokolske Čete razvrstile, jih je nagovoril župan dr. Hrašovec v Iz* branih besedah, se spominjal zgodovine celjskega Sokola in naglašal, da je cilj Sokol-stva vedno stremljenje in hotenje po višjem. Odgovoril mu je starosta celjske sokolske župe br. dr. Sernec, ki je izrazil veselje nad lepim uspehom, da pozdravlja v starodavnem mestu Celju Sokola slovenski župan. V imenu narodno-naprednih občinskih odbornikov je pozdravil Sokola br. podžupan 2abkar. Po teh nagovorih so združeni pevci pod vodstvom ravnatelja Serajnika zapeli mogočno pesem »Jaz sem Slovan z dušo telom...« Opoldne se je vršil pri starosti celjskega Slovenstva, prvoboritelJu, intimen banket* ki sta se ga udeležila oba vojaška poveljnika, župan in podžupan ter staroste in načelniki v župi včlanjenih društev. Vkljub dežju, ki Je neprestano nagajal, 9« te zbralo pri popoldanski telovadbi na Glaziji ogromno Število občinstva, da vid! v nastopih rezultat požrtvovalnega sokol-skega dela. In ni se varalo. Kar je mogel Sokol vkljub nagajivemu vremenu pokazati. Je bilo eksaktno, zlasti pa nastopi članov in članic. Pod poveljstvom podporočnika Križa je nastopil tudi močen vojaški oddelek v popolni vojaški opremi ter dovršil trt preste bojne vaie. Občinstvo je našo narodno vojsko ves čas burno aktamlralo in dokumentiralo s tem svojo ljubezen do vofske in Sokola, ki korakata za skupnim ciljem v eni vrstL Veselica se Je vršila vsled slabega vremena v Narodnem domu ter združila do vlakov brate !n sestre v neprisiljeni sokolski zabavi. Celjski sokolski župi čestitamo k lepemu uspehu ter kličemo: »Pogumno na novo delo!* — Sokolsko drnStvo m Viča Javlja vsemu članstvu, ki misli nastopiti v ztetnih dneh v krojih, da se bodo vršile redovna vaje za iste vsak petek od osmih zvečer naprej. Kdor ne bo hodil k redovnim vajam, ne bo smel v sprevod. — Sokol i. poživlja brate člane netelo-vadce, ki bodo nastopili v zletnih dneh v kroju, da se udeležijo redovnih vaj, katere se vadiio danes, v sredo dne 19. t m. ob osmih zvečer na šolskem dvorišču na Ledini. Vaje so obvezne za vse brate brez izjeme. Pridite po!no?tevilno. storite svojo dolžnost! — Prednjački zbor. — Ljubljanski Sokol opozarja svoje članstvo, da uraduie do nadaljnega zopet vsak dnn od 6.-8. ure zvečer v društveni sobi (Narodni dom. pritličje), — Članstvo naj si člmpreje nabavi zletni znak, s katerim Ima že v nedeljo dne 23. t .m. na »Narašča iski dan« prost vstop na zletno telo-vadišče. Mnlfnrgf* — Šentjakobski £leđali&ki oder v Ljubljani priredi v nedeljo 23. julija v dramskem gledališču »Desetega brata« % p. Gnidovcem v naslovni ulogi. Kt-jnvlia igra g. Danilo Bučar. Tudi o stile uloge so najboljše zasedene. Scene-rija in svetlobni učinki bodo izvedeni po načrtih g. arhitekta Kregarja. Cene prostorom so običeine drampke. — Knjiga o izletu hrvatskih setja-ka i mladeži iz Virovitičke županije n Boogradn i Srhi ji. Pod naslovom: >Hr-vati u Srbijic štampala se knjiga u koji je opisan izlet hrvatskih seljaka i Školske mladeži sa učiteljstvom iz virovitičke županije, koji ie tijekom mjeseca travnja i svibna 1922 bio predmetom St« vosra pretresivanja i povlađivanja u duhu pravoga narodnoga jedinstva. Knji-ga je ukrašena sa više slika 1 narodnih motiva. Put su popisali i popratili re-fleksijama R. F. Magjer, predsjednik Kluba hrvatskih književnika u Osijeku i V. Ivakić, rav. učitelj u TomaSaneirna. Naslovni list (linorezi izradio Je slikar i grafičar I. Roch. Knjiga opseže 132 str. osmine. » cijena je pojedinom primjerku 16 Dinara. Jedan primjerak £t?»mrmo se na posebnom umjetničkom n*piru za Nj. V. kralja Aleksandra I. r>ielo je posvećeno narndnom jedinstvu Hrvata i Srba, Narueule se putom n*-kl.idne tiskare A. Rotta u Osijeku I. Knpueinska ul. 6. __ Narodne pesmi T^užiSTrih 8rbov. V P m eri je izšln v založbi >Hudebni Matice« br*>5ura, ki vsebuje muzikalna in etnograf ione studije o postanku ln snacajru narodnih pesmi LužiŠkih Srbov. K mi ero je spisal L,. Kuba, kl Ja Iz* dal tuđi delo >S!ovanstvo ve svyvh fcpe-vech<. — Američani se zanimajo sa fugo* slovensko umetnost Ameriški odoelek Jadranske banke je prejel od upravitelja Srowers banke v San Jose v Kaliforniji naročila za rasna naša narodna dela. Prva naročila, ki jih je izvršil narodni umetnik prof. Dragutin Inkiostrl-Međenjak, so vzbudila pri Američanih sološno zanimanje. Eno od zadnjih ameriški naročil je razstavljeno v izložbi inodne trgovine Magdič v LJubljani. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 19. tulij* 1922. — Hrvatska dopisnica, iz Zagre* ba nam ie poslal neki najbriw pazljiv čitatelj našega lista dopisnico, na ku» teri nas zmerja in trdi. da hočemo Slovence prodati »Vlahom«, kakor on imenuje Srbe. Na rob dopisnice pa Je slovesno pribil: »Z Vlahi nit 1000 let ne bu jedinstva«. Sledita dva straSna klicaja. Torej še tisoč let ne bo sporazuma s Srbi. potem pa menda vendar pride do sporazuma med Srbi in tistim delom hrvatskega naroda, ki se vije danes pod Radi* ćevim in blokaSkim bičem! Misel Jedinstva koncem konca ne zapušča niti takega zagrizenca. kakor ie pošiljatelj omenjene dopisnice. Hvala Bon!« — Kda| piše »Jugoslavija« sr» bohrvatsko? Beogradska »Pravda* pravi, da »Slov. Narod« in »Jutro* Prineseta včasih kak člančič v srbo-hrvatskem ieziku radi svojih srbskih in hrvat čitatelj, pa tudi. da Slo* vencem pokažeta. kako mala je raz* lika med srbohrvatsklm jezikom ln slovenskim narečjem. Tudi »Jugosla* vila« je te dni sledila temu vzgledu, toda v povsem drugi svrhi. Priobču* je v hrvatskem jeziku notico, v kateri se grdi in obrekuje neki srbiian. činovnik. — Tudi »Slovenec« in »Novi Čas« se včasih soačita na kratko PO srbsko v hujskaške namene! — Reklama za Jugoslavijo v Inozemstvu. Pred kratkim si jo naea drža-vn ustanovila tudi v Celovcu svoj konzulat, Ko f* je otvori 1, smo izrekli feljo, d% bi služil dobro jugoslovenskemu imenu. AH kako se dela za dobro ime Jugoslavije v inozemstvu, nam kaže na-ston-ni slučaj: Neki trgovec s ČoSkega so je informiral pri omanjemu konzulatu o formalitetdh za vožnjo z osebnim avtom v Jugoslavijo. Stvarnesra pojasnila ni dobil nobenega, j)*& pa se mu je svetovalo, da na| nikar ne potuje v Jugoslavijo z avtom, ker mu sa lahko uto-pajo. Ne.ra?ličFrancovo nabrez1e«V pa bo im^l pr©d sebol >kra-snoe barako, v kateri je bil stroj, ki ie hru^tal sramoz, sedal pa j*» prazna. Sluzi pač deloma podnevi, še vec pa ponoči za >pribežalisče«r. Barako treba odstraniti. — Povišanje pogrebnega tarifa v Celju. Z ozirom na izredno drajrlnio se je pogrebna tarifa, ki je bil a do sedaj če izza easa predvojnih razmer, zdntno povijala. Po razredih znašnio sedaj povprečno pogrebni stroški, ako nrisneva pogrebni zavod le najnotrebnejšč, sledeče: I. razred "3 Štirivnreznim vozom in vozom za vence 7500 K: T. razred z dvovprežnim vozom 6000 K: IT. razred 2400; III. razred z nosač! 1600 K. brrz nosačev 1100 K; IV. ra*rf»d % nos.ifM 700 kron, brez nosačev SPO. 2rf za 12 do krst na mestnem pokopaliSČn stane 30.000 K, rodbinski proetoH za 3 grobove na 20 let 1350 K, za 2 rronova 900 K in za navadne grobove 240 K oziroma za otroke 120 K. — Zastori v vozeb .Ttifne telesce. Pred volno so se nahaiafi tudi na oknih v vozeb Južne zelence zastori, katere so potniki potrebovali proti pekočemu selncn Itd. Vojna le te zastore odpravila. Povoinl Cas lih Je zopet trvedel pri vseh večjih Že* leznicah, le na nas"! Južni železnici imamo v tem oziru 3e vedno — volno. Bf ne bil fe skrainf Čas, da pridemo tudi ta že v povojno d^bo? — Poprava telečnfakov na flcttacflf. Dne 3. avprusta t 1. zjutraj ob *. se bo vr-šila v pisarni delavnice v Vevčah pri LJubljani licitacija za popravo avstriskih te-lečniakov. Reflektanu* imajo položiti 10% lravcilo. — Pre>?elitev celjske cariname ▼ novo poslopje. Celiska prevoma drnf-b* je postavila blizu 6kladi§ča iužne železnice novo poslopje za c*irinamo, ker je pretila nevarnost, da se prestavi v kako drugo mesto, ako ne bi imela primernih poslovnih prostorov na raa-polago. Celjski trgovci in večji obrtniki pa so imeli velik interes na tem, da carinarno obdrže. Novt> poslopje, kamor se je sedaj carinama preselila, je prostorno in zvezano- po tiru z južno železnico, tako da se lahko postavijo tovorni vozovi tik pred carinarnico. — Redukcija državnik satanov zi dijake. Na podlarf sklepa prosvetnega ministrstva je odpotoval nadzornik g. Todor Ka-divojević na Dunaj in v Prago, kjer bo definitivno proučil vprašanje o redukciji državnih ustanov za dijake v Inozemstvu. — Polzela, 18. Julija Občinski svet le v svoji seji dne 9. t. m. imenoval tovar* narja r dr. S. VVildi-Ja, posestnika strojilne tovarne na Polzeli ln z zdravnika dr. V. Cervinka za Častne občane. — Nove poriovne znamke. Izšle so te dni nove portovne znamke, in sicer: po pet dinarjev (oranžne barve), po 10 dinarjev (zelene barve), po 25 dinarjev (rožnate harve) ter po 5o dinarjev (temnorfave barve). — Nove znamke pridejo v promet prihodnje dni. — Nenadna smrt. Iz Maribora nam poročalo, da je na Fali v nedel'o nenadoma umrl mariborski trgovec z Jestvinami, Prln-čifi. V sp^m z neko osebo se Je čutil žaljenega razburil *e Je In zadela ga Je kap. Umrl Je v vfa'u. — Posnemovalec l'ubHan«ke*a dtja-Skega rastrup!!en'a. ?abae. 19. |nlija. (Jzv.) Dijak V. g!mn. razreda Va«a £ivkovitf Je te dni nenadoma umrl. Pri sodnf obduVciJt so zdravniki ugotovili, da Je bil otrovan. Sumnla le takoj padla na Živkvoičevega tovariša Steva Rmrarskega ki so ga aretiral!. BuTarski je priznal zločin. __ Po«;!cn* samonmora, 7Wrrni Matija Zalor iz Bi Vida nad Orkniro *« Jo naveličal rad! akrnino bed* ^ivli^nia in v obupu si ie prerezal 35 britviio vrat. $mrtr.o nrv^rno po^lcn^ovanfsra ao prepeljali v bolnico in ni upanja, da bi okreval. — KarnmHol. V Pravlinh f^ le no-aestnik Ivan Kononn znletH a koleaom v voz, posostnika Carmana. Pri tem pra Jo rade! dro«» vota s tnko ^ilo v trebuh, da j|e oMezal nezavesten. Prepeljali so ga v bolniro. — Prijatelj-Srebrnjak. Franc© Ko-vac, meatni hlapec Jn Ivan Srebrnjak ata dobra prijatelja med seboj. Le zadnji? sta ^e malo sprla in pri tej prilik! jo Srebrnjak »pobotal« % nožem Kovača po desni nogi in so ga morali prepeljati v bolnico. — Težka nesreča pri deln. Mesarjev sin France Novljan je nesel po stopnicah kos ffovejepa mesa. Pr! tem pa se mu je zapledlo med nosro brusilno železo in j d padel. Pri padcu pa j© padH ravno na brusilno železo, ki se mu je zabodlo mod rebra. Težko ranjenega pa prepeljali v bolnico. __ Drzen napad na sesti. Z dela prlpfi domu se vmPajočeera delavca Ivana Mnrinkota iz Kozarij je nenadoma nnp^del neki neznanec in gra * nožem sunil v pr?a. Napadalce jo izginil brez sledu. Marinko se je moral oddati v bolnico. __Bitka na l£u in njen© posledice. Nosi Ižanci so znani kot miroljubni ljudje, -samo včasih s© malo pokrejzajo ln nri teh prepirih marsikdo obleži z razbito clavo. Sličen dosrodek se je vrSil v nedeljo 16. t. m. V Steblajevi gostilni i© popivala vetja družba in trajalo je dolco, ko j© iT nn^tMejra prepira začela vojska s koli in stoli. Posestnik France Spelar je pograbil debel kol ln ndaril posestnika Josipa Novaka no plavi, da j© slcdnii zvezde vidai Z« Novaka se je pot^jrnil neki Anton Bovba, kar P* ni bilo po crodu posestniku Francetu Prim-cu. Tudi ta j© potegnil glasovito hojno orntta Irancev __, debel kol in posvetil jo Primcu s tiko silo 00 flnvi, da se j© h ta zgrudil. Rezultat bitke je bil, da so morali nekaj pohabljencev opravit! v holnico, z ostalimi pa se bo zmenilo državno pravdni^tvo v Ljubljani, ki bo odlofilo, kdo ie pravzaprav zmagal. — Oblasni savez dobrovoljcev v Ljubljani poziva vs© člane, da nemudoma javijo svoj© naslove, da mor© društvo dostaviti Manom odlikovanja, oziroma jih obvestiti o drugih važnih zadevah. — Občni ibor Godbene&a društva v Celftt. Občni zbor društva se vrST v Četrtek dne 20, t m. ob pol 20. v mali dvorani Narodnega doma z običajnim poročilom odbora in volitvami. Poizoedbc. — Zsnblla sa fs v ponedetlek dopoldne rjava usnjata listnica s precejšnjo vsoto (dolarjev in dinarjev) denarja od Fab-janove vinske kleti do Beethovnove ulice. Poštenjak blagovoli oddati denar proti nagradi g. Lini Zorman pri g. Mahnit, Beethovnova ulica 9. — Dotična oseba* ki Se danes zjutraj v gorenjskem vlaku it 911, kateri pride v Ljubljano ob ^8 aro pomotoma vzela zavitek z rjavimi nizkimi ženskimi Čevlji, naj Jih odda proti nagradi v upravi »Slovenske* ga Naroda«. — Nase! se le sukniič sinoči ob 11. url ponoči na cesti. Dobi as Sv. Petra a. it 67. pritličje. __ Zatekel se fe rumen scetinaat brak. Dobi se na Bregu $t. 20, III. llainoueiSa poročila. DR. KRAMAR PROTI VSTOPU NEMCEV V VLADO. — Praua, 19. Julija. (Izv.) Na snočneiu zborovanju češkoslovaške demokratske stranke ie Imel dr. Kramar dališi politični sovor. v ka» tereni se ie med drugim odločno izjavil preti temu. da bi bil dovoljen Nemcem vstop v vlado. Prisotnost Nemcev v vladi je iz važnih držav nih in vojaških ozirov popo!ni>ina nemogoča. Zadnje čase namreč se k noiavila v gotovih političnih krojili kombinacija, da bi se tudi Nemci prf tesnili k vladni večini. NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR SPRPJFL ZAKON O ZAŠČITI REPUBLIKE. Stroga določila, — Komunisti proti zakonu. Odguditev. — Bsri:n. 19. Julija. (Izvirno.) Na včerajšnji plenarni seji ie državni zbor po končani debati s končnim glasovanjem t 305 proti 102 glasovoma sprejel v celoti rakun o zaščiti države. Zakon Je bil sprejet s potrebno dvetretjinsko večino. Proti zak; uu so kompaktno glasoval] nemški nac!ona!cl, komunhti. obe bavarski frakciji in nekateri člani nemške ljudske stranke. Dalje Je zbfrnica razpravljala o zakonu, vsebujočem dolžnosti uradnikov za varstvo republike, ki Je bil tudi sprejet z dvetretj n«ko večino. Zbornica Je dovolila kredit 75 milijonov za zaščito republ ke. Zanimiva le bila debata o varstvu zbo-rovalne svobode. Državnemu zboru je bil predložen načrt zakona, ki vsebuje- kazenska določila proti onim, ki si!oma tka* ^ajo razhiti oziroma razbijajo Javne, od oblasti djveljene shode, (ilede kazenskih do* ločil ie sestavljen k § 107 kaz. zak. dosta-vek, da su ti dJikti kaznujejo z Ječo ln denarno kaznijo najvišje enesa milijona marlc — Berlin, 19. julija. (Izv.) Končno )e drž. zhor določil poslanske d ete, ki znašajo sedaj 10.000 mark mesečno. Predsednic zbornice je sejo ob 8. zaključil s kratkim govorom. Naznanil je, da zasedanje državnega zb"ra odfcdeno d~i jeseni. Predsednik Je p ;ob'a$čen sklicati državni zbor v nujnih političnih zadevah, najkasneje pa 17. oktobra. rovTšANjrc ftKLUDfmon tari- FOV PRI J12NI ŽELKZMCI. — Broprad, 19. julija. (Izv.) Včeraj popoldne 30 biLi 5=?ta finančnega o povišani tarifi na Jtižnj železnici, kakor tudi pri tramvajskih Železnicah. To p°vi»*aje bi done/o 1!)0 rril-jonov dinarjev. POVIŠAN IE CARINSKEGA AGIA. — Beograd. 19. julija. Hzv.) FU nančnl odbor ie na včeratšnjj seji razpravljal o rjovišanju carinskega a^ia. To Dovišanje bi doneslo 125 milijonov dinarjev. TE2KOCE AVSTRIJSKEGA NOTRANJEGA POSOJILA. — Duna), 19. julija. (Izv.) Minister financ Drcdčasno objavlja re? zultat akcije za notranj? oosoiilo. Vladi Je mogoče doseči 400 milijard notranjega nosoiila na ta način: Iz nosestev 260 milijard. Iz posestev hiš raznih kategorij 210 milijard, iz akcijskih družb 40 miliiard. Iz družb z omejeno zavezo 200 milijard, iz ostalih naslovov 86^ milijarde. Dunalskl rarlament nadaljuje de< nato o prisilnem notranjem oosolihi. Socijalni demokratke so mestoma spremenili svojo taktiko. Socijalni demokratie naglašaio, da finančni minister z ozfrotn na rap'dno oada* n!e vafnte nikakor ne bo dosecel ravnotežja v financah In da ne bo s tem Dosofflmi. ki ga finančni minister ororačunava na 400 milijard, na noben način doseženo krttie izdatkov. Socflalnodemokratični poslanec dr. Renner Je zahteval od finančne* sra ministra Jasnejši finančni pro* rram. MADŽARSKO - TVO OSLO VENSKA lTXIJA? — DndimpeSta, 19. julija. (Izv.) V madžarskih političnih krofih je vzbudilo splošno eenzarijo porodilo beosrad-Fko >Politike<. da fe bivSi T>n?lanik r Hpo^radn Aladar Bflll-i poselil ministr-pkepra rredF»dnika NOCblo PnSi^a v P.ecsrradu rndi sbližan|a Jniroslavije in Madžarske. Balla 1^ znan. da simpatizira z TufTO«loveni. Za vlade Karolvijeve i* M diplomfltsk! 7««topnIk v Beogradu. B*»lla je tudi vodil propagando, da se ustanovi juposlovensko - madžarska unila. Po vzpostavitvi Hortbvjeve^a re-iima Balla ni Javno nča sovjetom o položaui v Avstriji. V kratkem orteno oo^alania med Av?rr!!o fn 1?nsHo za sklenitev trgo* vin&e Donrodbe. draautiCni trfnotkt moril* CEV RATHENAUA. — Halle. 18. iuliia. (Wolf.) Kako so izsledili oba morilca ministra Rathenaua, poročajo tele podrobne* sti: V nedeljo zvečer sta dva od gradu Saaleck nririaiafoča turista ja* vila hallski policiii. da sta opazila v stolpu gradu Saaleck luč In da se tam morata do niih nrneniu nagajati morilca Rathenaua, kajti pisatelj dr. Stein. ki tam na Kradu živi samotarsko življenje, le pred dnevi odpotoval. Kriminalni uradniki so ta^ot od* šli proti kopališču Kosen in so posku« šali v ponedeljek dobiti proton k za* prtemu stolnu. Ko so nri^Ia h rradu ojačenja. noiavila sta se oba morilca na hali^traclš orec! stolpom mahala sta došlim in vzklikala: »Hodi Er-hardt!« Ko so kriminalni uradniki stolpova vrata s sekirami razbili so našli oba morilca s prestreljenima glavama. — Berlin. 10. julila. (Izvirno.) Cim Je kriminalna oblast v Halle izvedela za bivališče obeh morilcev Fischerja in Kerna, ie odposlala proti Kradu Saalecku močne straže. Od* poslano je bilo t!a tu Ji vojaštvo, žendarmerlia in noUcijn. Grad so dobesedno tako obkolili, da 11- bi moHa niti miška skozi. Morilca sta opazila sumliivo »ribanie. skušala sta v zad-njem tr0*"^'.! pobečnff' ? sta nvfde-la, da je njiju be«- popolnoma brez^ upen. — Berlin. 19. julila. (fzv.) Mori* lec Kern ie znan kot nevstrašen mo< narhist In drzen človek. Kern je svoječasno osvobodil nadporočnika Dittmarja, ki je bil v LipsKem v znanem procesu o vojnlb krivcih nbso-ien na večletno ječo. Kern tra je iz ječe osvobodil in z velikanskimi na* pori privedel na Brad Saaleck. kicr živi dr. Stein s svoio ženo popolnoma samotarsko življenje. Na tem gradu Je potem prebival Dittmar delj časa. dokler se mu ni posrečilo ob ujrodnl priliki neznano kam po* befcnitl. Na ta način je umevno, zakaj sta oba morilca Kern in F i -scher po umoru skušala priti ^ dolfcih ovinkih in napornih potih na ta srad, ki ie bil Kemi: popolnoma poznan. Morilca sta tu prebivala več dni. Njiju priiatelil pa so bili ob* veščeni ter so lima že preskrbeli v^e potrebno, denar in obleko, za nadali* no pot proti Monakovem. Poseben kurir je bil odposlan na Saaleck, a ie prišel prepozno, kaiti morilca s*a bila izsledena. Pripravljeni so bili že potni listi, s katerimi bi bila pre* koračila češkoslovaško mejo. — Halle a. S„ 19. julha. (Izv.) Kriminalna P^licita ie aretiraTa lastnika gradu Saalecka. pisatelia dr. S t e i n a in njegovo soprogo. Osvok l.ie^a sta, da sta v zvez! z monarhi* stičmm komplotom. Borzna poročila. — Zagrebške in curiske borze v sled pokvarjene proge dane* nismo dobili. — Curlh, 18. Iuliia (Preko Dtmafa.1 Zaereb 1,50, Dunaj 001*5, Rudlmpt^ta 04?. Berlin 1.096, Pra^a 11.70, Milan 24 051, Pariz 44.101, London 23.196, Newyork 5Z15L — MIlan 18. Iuliia. Zagreb 6 50, Berlin 4.75, Praga 49.—, Pariz 181.—, Lcndcn NJI Newyork 21.50 Curlh 417.—. — Curlh, 18. JuKIa. (Direktno oddani ob 15.). Berlin 1.101. Milan 23. 951, Pra** 11.79. London 23.181, Pariz 44.001, Ncwvorfc 5.211. — Trti. 18. Julija. Bcocrad, 26.05, Ber-Jfn 4.81, Pragra 49.—, Lond-n 96.S0, Cnrfh 419.—. Pariz 181.35. Newyork 21.60. — Przira. 18. Julija. Ber^rad ttA Berlin 9.55, Milan 20*.—, Loaioa \W.S0. Curih 860—, Pariz 380.—, Ncuvork 45.—. — Berlin. 18. Julija. Zagreb 550.-. Milan 2200.—, Praga 1078.—, London IU7A Curih 9310—, Pariz 4000.—, Newyork1<5l.5ff Glavnt arednik: KASTO PUSTOS'PMŠEK. Odgovorni urednik; IVAN POHRŽAJ. TMtrata« ta« Mm« ukirm tavana tnBABSlC * TAUZClC, nfrafea Blatrie« m Mta parni ta |ili aaktovala vm mpaatala. Satoia Baaa ta «ra|, LlaMlaaa, Oalla, Mariaar stran 4. »SLOVENSKI NAROD* dne 20, julija 1922 *1cv. If2. Prodam hllo z malim vrtom za zelenjavo, pripravno za kakega obrtnika v prijaznem trgu na Spodnem Štajerskem. Naslov po\e uprav. Slov. Naroda. 5492 Nanufakturist in železninar dober detailist se pod dobrimi pogoji takoj sprejmeta. Ponudbe pod „Manu-lakturist — železninar 5493" na upravo Slov. Naroda. 5493 10 košarjev m pletenje kožar ižče tvornica pletenlc Jagodina • Srbija. Zaslužek do 70 dinarjev dnevno. 5500 Poslovodju za tvornicu tjestenine, vrsnog stručnjaka za što skorlji nastup tražimo. Ponude na „Narodna", mlinska i gospod, industr.. Zagreb. 5497 Kontoristinja samostojna slovenska in nemška ko-respondentinja, izurjena strojepiska in stenografinja se takoj srrejme pod ugodnimi pogoji za tovarniško podjetje v Ljubljani. Prednost imajo absolven-tinje slov. trgovske Sole. Ponudbe rod „Samostojna pisarniška moč 200/5486" na uprav. Slov. Naroda. 5486 Proda se b- Idriji Julijska Benečija 5t. 433 ob glavni cesti Idrija sv. Lucija posestvo, abstoječe iz hiie dvonadstropne za gostilno, salon za plesišče in kozolec pripraven za garažo, spodaj z velikimi Kletmi, zelo pripraven tudi za podjetje a. pr. tovarne U.d. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 5492» Enonadstropna hiša v Brežicah s trgovskim lokalom na glavnem trgu z več sob In prit^klmami, v dvorUču tudi enonadstropni trakt, 3) m. dolg, ki ima 3 kleti, hlev. maga-cin, remizo, pralnico in prostor ki je primeren za preureditev v stanovanja aH kaj druzega. Lep vrt in dvorttče, vodovod elektr. raz. se proda aH da v najem. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda 5489 Korespondent izveibana, zanesljiva ter samostojna moč. spreten strojepisec in stenograf, se pod ugodnimi poboji takoj sprejme pri večjem tovarniškem podjetju v Ljubljani Istotam se sprejme ludi pisarniški praktikant. Ponudbe pod „Korespondenca 350— 5485*1 na uoravo Slov. Naroda. 5485 K 10.000 plačam takoj ostanek mesečno po K 1000— dokler bi se ne izplačalo malo posestvo ali hišica z vrtom in sadnim drevjem blizu kakšne farne cerkve Celjskega ali Litliskega okra a. Ponudbe pod „Uradnik/5498* na uprav. Slovenskega Naroda. 5498 ■HMi^HnnnnnnnBnnBHH^iHMHiHHiMnai^Mnii^iH Sprejme se učenka v delikatesni trgovini Ani Lapajne, Ljubljana, Prešernova ul. 5. 5495 Učenec z dobro Šolsko naobrazbo se takoj sprejme v trgovino R. St«rmecfclv Celje. Pri ponudbi je treba prepis spričevala. 5494 proda se platnena SO m dolga cev e pipo. Cena K 300. Turkovič, Kolodvorska ul. 35. 5499 PRODA SE sezonska trgovina delikates »n zajutikovalnlca v največjem letovišču Slovenije. Prevzeti je lep gostilniški In trgovski inventar ter zaloga korentnega blaga. Ker prodam iz družinskih razmer, je cena zelo ugodna ter se lahko obrat takoj prevzame. Potreben kapital cca.: 250.000 K. Ponudbe je nasloviti na gosp. Beranlc, trgovec. Rogaška Slatina. i — ■-■■ ' "■■ ' "~ - ■ GRADSKO POOLAVABSTVO V BOS. DOBIM. Broj: 609. dne 3. jula 1922. Oglas. Za grad Bos. Dubicu ima se odmah popuniti mjesto ifvo« đera (konjafca) sa godišnjim berivima 2400 Din., te za svako cniiteno pseto posebno 10 Din. Pored toga posebno se po pogodbi plaća za čišćenje javnih I općinskih nužnika kao i nužnika kod ostalih gradjana. Tko želi to mjesto postići, neka najdulje do 30. o. mj. podnese svoju pismenu ponudu, podkrijepljenu sa svjedodžbom za-vičajnosti, vladanja i svjedodžbom o izučenom tom obrtu i dosadašnjem poslovanju. Podnačelnik: Gajlć, a. r. . GostilDičanko koncesijo , dam v najem ev. stopim kot družabnik z onim, ki že Ima lokal na razpolago. Ponudbe na upravnJStvo Slovenskega i Naroda. 550I 8000 X nagrade 1 za stanovanje z eno sobo in kuhinj« za avgust, september, oktober ali november. Pisma pod „Stanovanje/5496" na oprav. Slov. Naroda. 5490 Bencin in stniia olje ima vedno po najnižjih cenah v zalogi družba „ZORA' skladiSče „Balkan" 501O 51 Avto =5 za skurno potovanje po Jugoslaviji je z 40 % str škov za avt^ na razpolago za 1 potn ka kolonilalne branže. Reflek tantie (reelnlh tvrdk) naj podajo ponudbe na poštni predal 113 v Ljubljani. F. Debeljak7 (preje A. Rasberger), Ljubljana, Sodna ulica 5. piodaja zaupljivim ku cem na obroke gram.»fone, p'ošče. zvočiice, igle, peresa in vse gramofonske dele. • ------._________ Pekarna! Iščem pekarno v najem; dam 2C00 K nagrade, kdor mi pekarno Izposluje. Ponudbe Alojz Jagrlo, Zidani most Ha prodaj lepa dvonadstropna tilea, stanovanja s tremi nsdstrooii takoj na razpolago. — Cena 1,000.000 jueosl. kron. — Dalje 2 d onadstropni hlel z lepim, velikim vrtom In s stavbo na dvor šču. Cena 1,200,000 jugosl. kron. Natančnejše Informacije se dobe v prometni pisarni Dampfhofer. Graz, Radetzkvstrasse 7. KO L E SA avtomobili, deli ta oprama, pnevmatika J. GOREČ Ljubljana, Goaposvetska e. 14« Garata. Dolaraloa L jugosL fovarna Jnbmia. LlnbMana. — Kar lovska centa 4V Zvonarska allea 1, priporoča otre. ike voilčka In dvokolaaa raznih modelov. Sprejemajo se tudi popra« v)li. Prodajalna! Stari tro 1S. 3509 Steznike (modorce) po životni meri priporoča ANA SUTTEB, Dunajska a. t/II poleg lekarne Plccoll. 2190 Oprava za spalne in jejhce »to dobro ohranjena, ikero nova, be kupi. Reflektira se samo na prvoviatno, najfinejšo izde'avo in les. — Ponudbe pod „Opiava 50—5487" na upravo Stoven. Naroda.____________________________5437 Konski in goveji sejmi na Vrhniki ee aopet tria. — Trsko oskrbni-štvo. MS4 IObITk se proda. Ljubljana, Cesta Mestni Log 31. 5483 Vel magacio In drogi prostori se oddajo v naiem. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 5488 Motorna kolesa .Motosacoehe- ll/. HP in „Opel1HP" v najboljšem stanju se proda. V. Fertle, Ljubljana, Slomškova ul ca 17. 5481 J110I1I01" kepi le proel penealbe Samotna tovarna Celic Karel Pertinec. 4 21 Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je naš nad vse ljubljeni oče in stari oče Franc Sorčič dne 14. julija ob 5. uri zjutraj po kratki bolezni previden s svetim zakramentom mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega nam nepozabnega očeta se bo vršil v nedeljo dne 16. julija 1922 ob 6. uri predpoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Kapelah. Za njim žalujejo neutolažljive hčerke: Antonija Pšeničnik rof. Sorčič, Blza Oaderlie rojena Sorčič, Tilka Sorčič. — Ivan PAerjlčelk posestnik, zet, Anton Onderlič trgovec, zet. Nič ne vemo kdaj zadene zadnja ura tudi nas. S tem se tolažimo, da nad zvezdami se vidimo enkrat. KAPELE PRI BREŽICAH. Zahvala. Ob priliki tužne izgube, ki nas je zadela s smrtjo našega ljubljenega očeta, oziroma starega očeta Franca Sorčič zahvaljujemo se vsem, ki so spremili našega nad vse ljubljenega očeta k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo častitim kapelskim duhovnikom, g. župniku Leopoldu Kolencu ter g. novo-posvečenemu mašnikn Radonoviću iz Sloganskega, ker je tudi pristopil k zadnjemu spremstvu. Zahvaljujemo se tudi kapelskemu pevskemu društvu in vsem onim, ki so spremljali našega dragega očeta k zadnjemu počitku. Vsakemu in vsem skupaj nebrojnt zahvalal KAPELE BSU BREtlCAH. Žalujoči ostalL ITrstie za strope i rde l a je in prodaja na debelo In drobio po na.nižjih cenah Pri ven h množi' ah znaten popust. — ANTON STE I NE* Ljubljana, Jeianova ulica 13, trnovo. 2128 Učenca 14 let atarega, • primerno «olsko na-obraabo •prejme A. Suanlk, trgov na leleintne, Ljubljana. 5461 500 X aejleir kdor ml preskrbi « Kranju stanova -me. Mirna stranka. Ponudbe pod .Kr^nj M73- na upravo Slov. Naroda. 547J Učenec poStenih s'ariev s primerno š< Nko t o-brazbo *e takoj sprejme Franjo Graejao, fotograf, u me t. za ^ od L j ubijana, Miklošičeva cesta št 6. S475 Zamena Stanovanje In trgovski lokal se zamenja za stanovanje z 2 sobama Istotam se proda trgovska oprava. — Ponudb? pod „Zamena 54IV4 na upiavo Slovenskt-?.? Naroda.____________________________418 12 stavbenih parcel v velikosti po 300 do 500 m3 se preda v Zg. Sliki. Dopisi pod „K 120" na Aloma Comranv, an< nčna družba v Ljubljani, Kongresni trg 3. 5360 Blagajna dobro ohranjena, se proda. Poizve se Ahadjeva cesta 5, prt Kerln Ivanki. Kompanjon Želim stopiti kot kompanjon z večym kapitalom in mnogim inoiemskim iskustvom v kako rentabil podjetje ali delavnico. Obllrne ponudbe presim cod .Elektro-tehničar 5442" na uprav. Slov Naroda. 5442 10.000 K osorade onemu, ki ml preskrbi moderno slano vajaje, obstoječe iz 2 do 3 sob, kuhinje In prltlklin, za september ali oktober. Ponudbe do konca julija pod „September Oktober 5331" na upravo SI. Nar. 5331 Razno perilo ma dame, gospode In deco priporoča tvrdka prodajalka boljša, ev. mlajša moč, dobro izurjena v Špecerijski ali delikatesni stroki se spreime proti dobri plači v Ljubljani. izurjene v delikat. stroki imajo prednost. Ponudbe z navedbo dosed službovanja pod „Delikatesa/5478' na uprav. Slov. Naroda. 5478 •prolaman spretnega natakarja j alt natakarico ki je zmožen In hoče samostojno vod?ti In prevzeti vlnetoe na veseličnem prostoru v Ljubljani ob Čas 1 vse^okolskega z leta, to je od 10. do 15. avgusta t. 1. Priglasitve tkoj. Naslov pove uprava SI v. Naroda. 5502 E f. Mi PS'iJnile: gltsovirei v L'ablaol WoUova 12. mlajem agla^evaala ter vapravila rli-sevirjev la hareosljev speci elao strokov-as, tscao la ceao Okrogel les hlode) smreko, rrast. bukev kupuie v vsaki množini parna žaga V. Scagnetti v Ljub »ani. V ponudbi je naestiv cene. ________________46U________________ Hiša podobna vili, z vrtom, v bližini mesta, se preda. — Poizve se: Trnovo, Kolezijska ul. 16, 5349 talil Steiaer mesmi teniski mojster v L'ab!]anl prevzame vsakovrstna tesarska dela, kakor strešne stole kupole, stolpe, mostove, vrtne utice itd. Parna Žaga ?. vsemi stroji za obd. I* v^nje lesa. 4796 Proda se * :* Kupim hramni sod od belega vina, d bro ohranjen, z vrati, 12 do 15 hI. Dr. Rlci\veis, Ljub.jana. 54 3 s Učiteljico jlasovirja rm žna češke^i, ncmškei>fl, f aicos e^a jezika iiče letovi? e even*. mtsto d i Jahnice bre^nla'no. Ponudbe nod mC t počitnice 5470" na upravo SI Nar. .'470 Iščem slufbe pri ka!;i lesni tvrdki kot rr.iktikant. Izven Ljubiane ie p poj titana in stanovanje. Nastop tak j. C nj ponudbe pad „Praktikant 15 5459^ na uprav. Slov. Naroda. 5459 Proda se klavir za 5000 K. Na>!ov pove uprav. Slov zaroda. MTJ Prodajalca ali prodajalko iščem za na deželo v trgovino z mrlv nim b!agom. Hrana in stanovanje v bili. Plača po dogovoru. Ponudbe ra po tn! predal 149. Ljubljana. 542S Iščem lepo meblovano veliko sobo ali sobo in kuhinjo s 1. avgustom. Ponudbe na upr. Slov. Nar. pod „VELIa'A SOBA-5373... POZOR! Dne 30. julija se vrši prostovoljna lavna dražba 1epc£3 posestva na licu mesta v splošno znanem zdravilišču v Toplicah pol. okr. Novomesto, hiša z gospodarskim poslopjem inventarjem, gozdovi, travniki in lepimi njivami. Pogoji dražbe so v pogled na Bleiweisowi cesti št. 14 in pri županstvu v Toplicah. 5453 Painlal Pntnlolma, prolaznicima 1 atranolmal Patnja I „GMND HOTEL PETROGRAD beobmo. mnm ^ m. wV m Otvoren je 5. juna ov. god. Hotel je moderno uredjen, snabdeven sa 120 soba, elegantno mebliranih, u svakoj sobi uvedena je topla [ hladna voda. Hotel raspolaže sa kupatilima, salonima, šepa* eima i svim konfortom sa svojim parnim grejanjem i električnim osvetljenjem. Restoran i kafe su snabdeveni izvrsnim jelom i pićem, prvoklasna kujna francuska i srpska. Cene solidne. Uslugabrza itačna. F ____________________ Direkcija hotela, I JIH!VII CVDTID inPplaWeaanasbLTie"v LIjJUlU Hulju Jugoslaviji tvrdka M iaiBea im l aJBBS Tri brizgalnice ima za takoj oddati, tudi cevi naboljše vrste, lestve, čelade i. t. d. Fran Samsa Zagreb, zaloga gaallnega orodfa. Onndailčev& nl.cn 23. Dunajski mednarodni sejem 10. —18. septembra 1922 Ugoden priložnostni nakup za trgovce iz Jugoslavije. Zadnje novosti tennltne. oMalilne. luksusne. galanterilske, papirni- in Indu trift Igrat. Stavbeni selim z na|modirni:ilm| projekti za industrijski In stanovanjska stavbe. Vsa pojasnila dala Mfisaer messe H. a, Wiea UiL, messep2'^5l kakor tudi lastaouradno zastopstvo, Uubliana, flvjtri,iko zastopstvo, Turjaški trg 4 £ Lastnina in tisk *Narodne tiskarne«, Za inseratni del odgovoren Valealin Kopitar.