10 let uspešnega dela
30-letnico osvoboditve in zma-ge nad fašizmom ter sociali-stične graditve po vsej domo-vini praznujemo nadvse slove-sno, s številnimi prireditvami in delovnimi zmagami. Tudi krajevna skupnost in krajevna konferenca socialistične zveze Stari VCKimat sta 17. maja pred osnovno šolo dr. Jožeta PotrCa pripravili proslave veli-ke obletnice.
Ne bo napak, če se ob tej priložnosti spomnimo uspehov in težav, ki pestijo to hitro se razvijajočo krajevno skup-nost, pa seveda tistih, ki so največ pripomogli k takšnemu razvoju. Eden takih je ne-dvomno tajnik krajevne skup-nosti Ludvik Kreč, ki svojo funkcijo opravlja že celih 10 let. Zato naj o svoji krajevni skupnosti tokrat sam sprego-vori.
»Krajevna skupnost občine Center Stari Vodmat šteje ka-kih 4.200 prebivalcev, sodi med tiste krajevne skupnosti, ki so se zelo hitro razvile. še pred 10-timi leti je bilo na tem območrju mogoče videti kozol-ce, ki pa so jih kaj hitro, za-menjali bloki in stolpiči in je v bistvu iz agrarnega zraslo sodobno stanovanjsko naselje. Tudi ustavna in predvsem de-legatska razmerja so dokaj hi-tro zaživela, saj je postalo sa-moupravno urejanje družbenih in gospodarskih vprašanj že povsem vsakdanja stvar. Orga-nom krajevne skupnosti veliko pomagajo SZDL in sindikalne organizacije. Njihovo sodelova-nje je zelo pristno in tvorno. Razumljivo je, da je to mo-goče le z doslednim uveljav-ljanjem delegatskih razmerij, z dogovarjanjem in vsestran-sko pomočjo izvoljenim dele-gacijam. Poleg že naštetih 'de-lujejo dobro tudi druge druž-benopolitične organizacije in društva, med njimi ZK, ZZB NOV, združenje RVS, krajev-na organizacija Rdečega križa, društvo prijateljev mladine, Družbeni center in Mladinski klub. Vsi pa se pri svojem delu srečujejo. z za enkrat ne-rešenim vprašanjem prosto-rov, saj so za družbenopolitie-no in kulturnozabavno dejav-nost na vpljo leskromni pro-stori na Potrčevi in v Boho-ričevi ulici. Pri tem jim je priskočil na pomoč Gradis, ki pa se bo kmalu preselii in od-stopil prostore Kliničnemu centru, kar bo razmere v pri-hodnje še poslabšalo. Zato si v krajevni skupnosti prizade-vajo, da bi dobili ustrezne prostore v novih blokih, ki se bodo v prihodnjih letlh gradili na tem območju.
V krajevni skupnosti ni ve-liko  delovnih   organizacij.  Na
njenem območju so samu Gra-dis, Pletenina, Zmaj in Tegrad, pa še od teh se bodo, kot kaže, prve tri Kmalu izselile. Vendar ne bi mogli reči, da te organizacije ne sodelujejo s krajevno skupnostjo. Sodelo-vanje je predvsem dobro z Gradisom, ki je odstopil zem-ljišče za športna igrišča in jih pomagal urediti, krajevni skup-pnosti pa daje na voljo tudi svoje prostore.
Za Stari Vodmat je značilno, da se na njenem območju oblikuje nov Klinični center, kar narekuje svojstveno stano-vanjsko in komunalno uredi-tev naselja.
Stanovanjska problematika je dokaj pereča, saj je od 217 stanovanjskih zgradb, v druž-benem upravljanju le 45 zgradb. Navzlic temu pa več kot polovica krajanov stanuje v družbenih ststnovanjih. Za-nimivo je, da je od kakih 1400 družin veliko mladih. V nase-lju je tudi samski dom gostin-•* skih delavcev, v katerem sta-nuje v nezadovoljivih razme-rah preko 140 stalnih in pre-hodnih stanovalcev. Torej, ve liko občanov živi v neustrez-nih stanovanjih, zato bo gra-ditev dveh blokov z 270 sta-novanji precej omilila sedanje razmere.
Za okrog 700 predšolskih in šoloobveznjh otrok je v nase-lju sorazmerno dobro poskrb-ljeno, saj šoloobvezni obisku-jejo pouk v sodobni osnovni šoli dr. Jožeta Potrča, naši najmlajši pa imajo vzgojno-varstveni zavod, kjer je po-skrbljeno za okrog 250 malč-kov. To pa seveda ne pomeni, da so razmere rožnate, saj je vrtec zaseden močno čez me-ro — dva oddelka sta v ne-ustreznih betonskih blokih — veliko prošenj pa so morali tudi zavmiti.
Ponos vseh krajanov so športni park in zelenica, ki jih je malokje v mestnih kra-jevnih skupnostih toliko in so jih prebivalci v glavnem ure-dili sami, pa tudi pri vzdrže-vanju teh ne držijo rok ob strani.
Nenazadnje moramo omeni-ti uspešno sodelovanje s po-brateno kozjansko krajevno skupnostjo. Doslej je bilo že veliko narejenega. Pomagali smo jim urediti gasilski dom, opremili smo šolsko knjižni-co, postavili manjši most, ki je povezal do takrat odrezan zaselek s krajevrio skupnostjo, izvedli uspešno sindikalno ak-cijo in kupili njihovo lansko sadno letino ter pomagali so-cialno ogroženim. Prepričani smo, da bo to sodelovanje uspešno tudi v prihodnje.«
še bi lahko naštevali uspe-
he in težave, s katerimi se srečujejo občani Starega Vojd-mata. Pravijo, da jim bodo kos in lahko jim verjamemo, • saj so že dokazali, da je moč v temeljni celici naše nove ureditve, kjer je samouprav-ljanje že postalo del njihove-ga vsakdana in s takšno kle-nostjo in odločnostjo, kakršna izžareva tudi iz tovariša Kreča, veliko narediti.
R. B.