VOLI VOLI —Oa rešiš STO, voli proti tito-liparjem in ,,indipendentistom’‘ - Voli KP! Titovci o svojem sedanjem zavezniku PRIMORSKI DNEVNIK UÌÌ vi V MILJAH v Trstu, Dolini, Repentabru, Zgoniku, Nabrežini DELO GLASILO KONUKI8TIČKE PARTIJE S. T. O. obnovljena izdaja leto iv. štev. iss TBST, SREBA Sl. MAJA 10.13. CENA 20 LIR iške i io - I-na E limfo» ca o» i mi a. ìelodi ih -zbi ■ 21. Rici v L Kulta pripc »ranil Knji;* ijko »o žer 0.30 rana «Df Sin VEDNO JASNEJŠE IZDAJSTVO TITA IN NJEGOVIH H L A P C E V 2a STO, proti titovcem in liparjem bolimo liste Komunistične partije! Beograjska vlada si je priključila cono B po predhodnem dovoljenju Amerikancev in Angležev - S svojim glasom moramo obsoditi Tita in De Gasperija in podpreti stališče Sovjetske zveze za ustanovitev Tržaškega ozemlja ne četrtkovi objavi sklepov i ju»°vskega okupacijskega po-ppt!ljnika v coni B, da se to žati lc*r°čje STO enostransko in v skalno dejansko priključi k v l'a0slaviji, je britansko zuna-iv, W Ministrstvo sporočilo, da »set 1 je titovska vlada že prej pestila o teh ukrepih «po nas(rtllalni diplomatski poti». In isijopv v tem grmu tiči zajec. lr- “pitatantična vlada, ki je v teh letih dokazala kot redimita vlada, da se požvižguje 0tDol Vsako mednarodno obvez-st, je izdala ukrepe o coni .. i predhodnem dovoljenju , ade Velike Britanije. Tudi g§Jrda ZDA je o tem vedela, |tt[l ie prav tik pred objavo Jyispov bil tudi ameriški vele-^^^lanik v Beogradu G. Allen titovskem zunanjem mini-ločitfetvu- eke»|vse, .kar 'se je zgodilo v lri^j siu in coni B, je bilo že prej do i?SOvorjeno med ZDA in Ve-»pljufo Britanijo, med Titom in Gasperijem. Randoiph Mehih ni zastonj romal iz 2» i nd°na v Trst, Koper, Beo-Rim, kjer se je srečal najvišjimi vladnimi pred- ■kiiPii pa je v telku kome-o rnla’ k‘ naj bi imela namen, Intef Prepriča naše ljudi, da se h-tsiiilC°ni A in B ni nič spreme-k tn da je vse, 'kar je bilo ..»Sino sklenieno. v «duhu .j —y sklenjeno, ih °Vne Pogodbe». Vsakokrat, , suL 'Mperialisti in njih hlapci gr. t edejo kak zločin na škodo prosti ali neodvisnosti 'kate-ondfa koli dela sveta, se ne-eto,. Mno sklicujejo na medna ’is' jk*1!6 obv'eznosti, ki jih niso A, ’L?, spoštovali in jih prav s | Clf bMi dejanji najbolj grobo )'ci, erikanci’ Angleži in De tmdi ®eri so ob objavi sklepov B. h-; 'mske konference, po 'karotin, s° izročili upravo cone A °cb Ski' viadi, izjavili, da je bi-C«tlirVSe tQ sklenjeno «v duhu oti, °vhe pogodbe». Titovci, ki 6'L 2 yednostjo in pristankom I; Q62ev, Amerikancev in tuoi tt0 6 Gasperija izvedli dejan. arML Priključitev cone B k Ju-:n|fL aviji, so prav tako «svedri izjavili, da so vsi spre-- Okrepi «v duhu mirovne ^°dbe». Ha°teSti titovske vlade ob i^^londonskil^sklepov^in^ sedanji protesti rimske vlade ob objavi titovskih sklepov glede cone B niso nič drugega kot- peselk v oči. Opaža se, da rimska in beograjska vlada skušata potisniti v ozadje to vprašanje. Zato pa je v uradnih krogih obeh prestolnic zavladal molk. Na tiskovni konferenci v Beogradu je namestnik zunanjega ministra Mateš dejal, da njegova vlada gleda na sporazumno rešitev tržašikega vprašanja kot na «najboljši izhod» iz sedanjega stanja. Leo Mateš se je na mirovno pogodbo sklicevai te v trenutku, ko je skušal dokazati, da ukrepi v coni B niso «proti črki in duhu mirovne pogodbe». V ostalem pa je celo namigal, da se še niso popolnoma uresničile Titove besede v Zrenjaninu, s katerimi je Tito že pripravljal javnost na znane «protiukrepe ». Mateš je celo dejal, da bo njegova vlada «budno spremljala razvoj dogodkov» in da bo lahko podvzela še druge ukrepe s 'katerimi naj bi branila «jugoslovanske interese». Poudarek uradnih beograjskih krogov na dejstvo, da vse še ni končano in da se še marsikaj zna zgoditi v zvezi s tržaškim vprašanjem, nas prepričuje, da se s tem misli na «tretjo fazo» barantanja, t. j. na razdelitev cone A na podlagi Babičevih «etničnih načel». Tržaški titovci skušajo z občudovanja vrednimi akrobat, skimi skoki «dokazati», da u-krepi v coni B ne 'kršijo mirovne pogodbe. Čudno je le to, da obsojajo londonske sklepe kot «grobo kršitev mirovne pogodbe», medtem ko nočejo pri- znati, da je njihova pustolovščina v coni B prav istega kova. Saj se prav tako vedejo tudi rimski oblastniki: za njih sklepi londonske konference ne predstavljajo kršitve, medtem ko so titovski ukrepi v coni B «prekršek». Ze iz tega razloga nam postaja jasno, da so eni in drugi ukrepi groba kršitev mirovne pogodbe in posledica mešetarjenja, ki se že tri leta nadaljuje po poti tajne diplomacije. Oboji so namerno prekršili mirovno pogodbo, katere «črka in duh» onemogo-četa vsako mešetarjenje in vsak «medsebojni sporazum» na podlagi razkosanja. Dejstvo je, da so ukrepi v coni B zelo omajali pozicije ti-tofašlstov in njihovih liparskih ter indipendentističnih cuckov, ki so sedaj v veliki zadregi zaradi dejanske priključitve co- ne B k Jugoslaviji. Sedaj je vsakemu dobronamernemu in poštenemu človeku postalo jasno, da titovci ne morejo biti za spoštovanje mirovne pogodbe in ustanovitev STO. ker so napravili korak, ki je z mirovno pogodbo in s STO nepojmljiv in nezdružljiv. Sedaj je postalo jasno, da komunisti imajo prav, ko raz-krinkujejo italijanske šoviniste pod vodstvom Rima in «slovensko - indipendentistično» fronto pod vodstvom Beograda kot agente barantanja in sovražnikov STO. Jasni namigi uradnih titovskih oblastnikov na «tretjo fazo» barantanja pa nas prepričujejo, da nosimo Tržačani veliko odgovornost. Ce bodo u-pravne volitve izpadle tako, krivi lastne nesreče. In jutri, ko bi mešetarji dokončno pokopali Tržaško ozemlje, nihče naj ne pride reči, da ni vedel za to nevarnost. Vedel je, ker ga opozarjamo že tri leta na to. In kdor voli italijanske šoviniste, indipendentiste, tito-li-parje, voli proti samemu sebi proti STO in za njegovo razkosanje. Iz K rogelj GROŽNJE titofašistov Neka dobro znana histerična titovka iz Krogelj je 'svojo zagrizenost še bolj potrdila pred nekaj dnevi, ko je skušala gro. ziti svoji vaščanki z odvzemom pokojnine, če se 'bo slednja še udeleževala naših zborovanj kot si želita De Gaspari in Ti- ; ali pa če bo le mignila v proto, bomo lahko rekli, da smo | test proti titovskim zborova- njem. Vsekakor je to podlost, ki jo je lahko pripisati le titovcem, ker so le oni zmožni podobnih dejanj. Vprašali bi zagrizeno titovko iz Krogelj, kako ona pojmuje svobodo izražanja misli? Ker vemo, da so titovci že zdavnaj odpravili vsako svobodo izražanja, smo prepričani, da tudi navedena titovka ne misli drugače kot ostali titofašisti. Ker pa tega ne morejo uvesti tudi pri nas, 'skušajo svoj bes in jezo izlivati na tiste, na katere lahko to delajo. Ce ne dosežejo drugače, jih postavijo pred dejstvo, kot je primer uboge žene, ki prejema od njih pokojnino.Z grožnjami se ne doseže ničesar! Pri našem ljudstvu niso dosegli ničesar italijanski fašisti, nemški nacisti. Niti titofašisti ne bodo dosegli ničesar! VSI POŠTENJAKI ZAPUŠČAJO SOVHAŽNIKE TRŽAŠKEGA OZEMLJA Indipendentističen kandidat Flego razkrinkuje voditelje «Fronte» kot titovske hlapce G. Flego poziva poštene in pristne indipendentiste, naj zapustijo Sporerja in Giampiccolija, ki sta titovska agenta GLASILO OSVOBODILNE PRONTE SVOBODNEGA TRŽAlKBOA OZXML.J lir - 6 jogoKr - 2.60 din TRST octrt-k, 20. md« IS« Objavljamo izjavo člana Stalnega odbora in kandidata «Fronte za neodvisnost», Flega. Poštenim in resničnim indi-pendentistom! Bil sem in sem še vedno in-dipendentist. Prepričan sem, da bo ustanovitev STO prinesla mir in blagostanje našemu prebivalstvu, ki je bilo tako težko prizadeto od fašizma, vojne in vojaških okupacij. Kot član Stalnega odbora, ki vodi Fronto za neodvisnost, in kot kandidat na volitvah poznam zelo dtibro ostale voditelje, njihove namene, kar pravijo in kar delajo. Dobro sem premislil, predno sem se odločil na korak, ki_ ga bom napravil s svojo udeležbo na tem zborovanju. Mislil sem ria posledice tistega, kar bom napravil. Dolgo časa sem mislil in sem se spraševal ali je in kongresi za preučitev dela voditeljev in pregled računov; ko sem vprašal, zakaj je tako čudno notranje življenje tega političnega gibanja, so mi odgovorili, da vse, kar sem želel, ne ’bi rodilo drugega kot neprijetne sitnosti, proteste in kritike. Množica — po mnenju teh voditeljev — ne razume nič in je boljše, da se ne vmešuje v zadeve Fronte: voditelji za- ^EDa 21. maja: na trgu GIULIANI ob 20. uri govorjo Pina Cattaruzzi, Giovanni Postogna in Siškovič Karel na trgu na OPČINAH ob 20. uri govori Vittorio Vidali v BARKOVLJAH - Bovedo ob 20. uri govori Ernesto Radich na KOLONKOVCU v gostilni Bacco ob 20. uri govorita Henrik Malalan in Sartori na KOLONKOVCU - Kobci ob 20.45 govori Henrik Malalan. ha KONTOVELU ob 20. uri govori Gombač Franc v TREBČAH ob 20. uri govori Angel Blazina v VELIKEM REPNU ob 20. uri govori Ado Slavec v RICMANJIH ob 20. uri govori Markovič Alojz ha KOLONKOVCU (pri zasilnih stanovanjskih hišah) ob 19.30 govori Claudio Tonel v ulici NEGRELLI ob 20. uri govori Angel Franza* “-TitTEK 22. maja: v NABREŽINI ob 18. uri govorita Vidali in Slavec v DEVINU ob 20. uri govorita Vidali in Slavec v Gabrovcu ob 16. govorita Vidali in Gombač v DOMJU ob 20. uri govori Franza in Gerlanc v BORŠTU ob 20. uri govori Siškovič Karel v KROGE J AH ob 20. uri govori Rijavec Mira v Logu ob 20. uri govori Bidovec Stane ETEK 23. maja: na irgli GARIBALDI govorijo Vittorio Vidali eUrik Malalan in Giuseppe Pogassi v Miljah ob 20 uri govorita Pacco in Viola v BOLJUNCU ob 20. govorita Lovriha in Rijavec Mira v ZGONIKU ob 20. uri govorita Pirc in Blazina na REPENTABRU ob 20. uri govorita Lazar in Gombač. Poslušajte glas Komunistične partije Ju,ri trst ii. t. m. ob 20. uri za Trst govori Siškovič Karel Vs 2| , TRST L 21- t- m. ob 20.30 govori za Trst Ernesto Radich ali ni potrebno priti do te odločitve. Doživel sem krizo in jó preživel. Zato sem se odločil, da odkrito in javno povem svojim indipendentistič-nim prijateljem, kar sem razumel, ko sem delal v Fronti za neodvisnost. Zastavljena vprašanja Dolgo časa nisem verjel, nisem bil prepričan, da so bile dostujejo za vse obtožbe proti vodstvu Fronte | Pripomnil sem za neodvisnost upravičene. Do pred nelkaj tednov si nisem niti zastavljal vprašanja, da bi raziskoval. Samo po vrnitvi delegacije, ki je bila v Londonu, se mi je postavilo to vprašanje. Zato sem skušal kaj zvedeti od voditeljev Fronte: od Sporerja, Giampiccolija, Montero-se, Godinija in drugih. Vprašal sem, kdo plačuje «Trieste-Sera». Odgovorili so mi, da plačujejo nekateri trgovci, ki so želeli ostati v inkognitu. Vprašal sem, kdo plačuje «Cor- da ni bilo pravilno skrivati delovanja voditeljev, stanja tednika, politike Fronte. Danes sem se pre. pričal, da ti ljudje nočejo kon. troie, ker imajo slabo vest in rajši rešujejo vse med seboj, na tiho. Sestajajo se z Ba. bičem in Petronijem in med seboj diskutirajo, sprejemajo ukaze, se pustijo voditi od tistih. ki plačujejo. Hlapčevstvo do titovcev Sedaj sem jasno razumel, zakaj Fronta ni nikoli prote-I stirala proti titovcem — kot bi riere», kakšen deficit ima, ^ilo zame logično — ko so pra-ker sem vedel, da je upravnik ; vjR, da cona B že pripada Ju-prijatelj Sporerja m Giampic-1 g0Siaviji, da mirovna pogodba colija. Odgovorih so mi, da je • ne sjuži več, da bi bilo boljše tudi ta list vzdrževal nek nei- zaje(.j direktna pogajanja med menovan človek Vprašal sem, J De Gasperijem in Titom, ne da kdo je placai stroske poteva- nas Tržačane vprašali za nja delegacije v London m so ; mnenje Vprašal sem se, zakaj mi odgovorih, da je plačal kdof j gjasjj0 ]?ronte n; hotelo obso-je imel vec denarja.^ Končno j fjiti jugoslovanskih manifesta-sem vprašal, kdo plačuje pro- ^ot je delalo za italijanske, v zvezi s predlogi za priključitev Trsta eni ali drugi deželi. Želel sem, da bi se demantirale Babičeve izjave o sporazumu med Italijo in Jugoslavijo na podlagi etnične pripadnosti prebivalstva, t. j. o ures. ničenju razkosanja STO. Prote. stirai sem, ker se po mojem mnenju ni odločno obsojal Titov predlog o «kondominiju», ki bo pomenil konec STO in spre. menitev te pokrajine v od Rima in Beograda imenovanim guvernerjem podrejeno ozemlje Proti vsem tem mojim ugovo- pagando naše Fronte, ker sem opazil, da denar ni prihajal, in so mi rekli, da so bili vedno isti neimenovani trgovci, ki vzdržujejo «Trieste-Sera». Prišel sem, torej, do zaključka, da za vsemi neimenovanimi gospodi stoji beograjska vlada, ki ima ves interes, da vzdržuje kliko Fronte. Pravim «klika», ker gre v resnici za to. Ko 'sem poizvedel, zakaj Fronta ni imela značaja prave stranke z vsakoletno izvolitvijo voditeljev, z grupami v vsakem okraju, z občnimi zbori rom, so mi odgovarjali kot «Trieste-Sera»: Jugoslavija je edina dežela — prijateljica Fronte; najvažnejši je borba proti Italijanom, ker nas z jugoslovanske strani podpirajo. S svoje strani nisem hotel vedeti ne o rimski ne o beograjski vladi. Jasno pa je bilo, da sta se «Corriere di Trieste» in «Trieste-Sera» prodajala tudi v coni B, da so se voditelji Fronte, Cerne, Belihar in drugi od «Corriere» zabavali po coni B. Vedel sem za obstoj Odbora za Delavske zadruge, ki je bil sestavljen od nas in titovcev. Polagoma so mi ta prijateljstva postala jasna. Strahopetnost vodstva Ob volitvah se mi je zdela monstruozna naša enotnost z liparji, ker ti hočejo priključitev Trsta Jugoslaviji in nimajo nič skupnega z indipen-dentizmom. Rekli so mi, da so naši pri jatelji in da se je treba združiti z njimi. Zaskrbljen sem bil tudi, ker nisem mogel razumeti, da Fronta, ki se pravi braniteljica Tržačanov, ne spregovarja ne na občini ne v tisku niti besedice v obrambo našega prebivalstva, delavstva, upokojencev, brezposelnih, o draginji. Rekli so mi, da Fronta ne more braniti revežev; bogatini ali reveži so enaki, sam-o da so Tržačani. Vsak naj si pomaga kot more in zna. Pred kratkim so si prizadevali, da bi ostvarili neko «katoliško skupino». Hoteli so, da bi postal njen član. Toda jaz, kljub temu da sem katoličan, nisem razumel potrebe po tej posebni skupini, ki so jo umetno ustanavljali s takim trudom, ne da bi bila potrebna. Prav tako se ne strinjam s hlapčevskim stališčem Fronte do ZVU; nekdo mi je dejal, da gre za dobre osebe, toda jaz Po odstopu Kodriča kriza v liparskih vrstah V petek zvečer na zborovanju za Slovence, ki ga je organizirala Komunistična partija na trgu Giuliani pri Sv. Jakobu je spregovoril tudi kandidat «iSlIovenske narodne liste» g. Sergij Kodrič. 'Prečita! je izjavo, s katero sporoča Slovencem, da se odpoveduje kandidaturi na Agnelettovi listi zaradi izdajalske politike voditeljev, ki so se povezali si titovci, t. j. s sovražniki slovenskega naroda in Svobodnega tržaškega ozemlja. Odstop kandidata Kodriča nedvomno predstavlja velik udarec za S DZ, katere je bil pristaš, in za vse ostale kroge takozvanih demokratskih Slovencev, ki so do sedaj imeli določen vpliv v nekaterih slovenskih krogih, ki so bili proti-titovsko usmerjeni. Ta odstop predstavlja obsodbo sedanje politike Agneletta, klerikalcev škofa Santina in Tončiča, predstavlja klofuto za organizatorje skupnega nastopa s titovci in odkriva težko notranjo krizo, ki se je po Bazovici pojavila v vrstah SDZ, SKSZ V vrstah pristašev teh skupin se povsod opaža neprikrito nezadovoljstvo, ki ga voditelji ne morejo skriti pred javnostjo Odstop g. Kodriča predstavlja obenem največjo (klofuto za titofašiste, ki so si mislili, da so s sklenitvijo zavezništva z Agne'ettom in ostalimi «veljaki» treh slovenskih skupin dobili v svoje vrste injekcijo, ki naj bi jih rešila pred polomom. Ta odstop nam je dokazal, da se vsi pošteni ljudje z gnusom odvračajo od titovskih fašistov, Izjava, ki jo je naš list objavil v svoji sobotni številki, roma iz roke v roko. Vsi Slovenci jo hočejo prebrati, da bi se seznanili s tistimi enostavnimi besedami, ki predstavljajo najbolj pekoči udarec za sedanje titovske hlapce. Med pri- staši treh takozvanih demokratskih skupin se opaža začudenje in istočasno tudi zadovoljstvo, ker se je kljub vsemu našel človek, ki je Agne-lettu, Sosiču in Tončiču povedal v obraz, kaj so in kaj predstavljajo: to je titovsko agenturo. Mnogo je takih, ki pravijo, da se bodo odzvali pozivu Kodriča in ne bodo volili skupnih «slovenskih» list, niti ne «Slovenske narodne liste» v Trstu. Voditelji «Slovenske narodne liste», veličine, ki si mislijo, da le odvetniške besede nelkaj štejejo med ljudmi, pa se grizejo od besa. Nekateri se skušajo tolažiti z mislijo da je bil g. Kodrič «Vidalijev agent», kot jim skuša dopovedati titovski «Piccolo«. Drugi pa se zavedajo težkega udarca in skačejo sem pa tja, da 'bi ga nevtralizirali, Na vsak način pa vse to ne bo prav nič pomagalo. Pošteni ljudje so že obrnili hrbet Agné-let'tu, Sosiču in Tončiču. sem vedno razumel, da niso napravile nič za Tržačane, nasprotno, še škodujejo jim. Zato sem želel, da bi se Fronta diferencirala od Tržaškega bloka, ki je znano, da je vezan na ZVU. Nisem imel nobene simpatije do Bloka tudi zato, ker je bil «cavaliere» Stocca občinski svetovalec zloglasnega nacionalnega bloka Giunte. Odgovorili so mi z argumentom, da se je tudi Sporer strinjal z Nemci, a da to ni važno. Tudi Giampiccoli je bil vojaški zdravnik pod poveljstvom SS. Kar se tiče Stocche, so skušali omejevati • njegovo važnost na koristi, ki jih bi lahko imeli preko njega od Anglo-ameri-kancev, ki ga gledajo s simpatijo. Ko so šli v London, so mi rekli, da je bilo koristno za volitve, a v resnici je že obstajal sporazum med Titom in De Gasperijem. Pripravljati se je bilo treba na famozno «u-pravno vključitev» Trsta v Italijo. Vprašal sem kaj bi napravili voditelji Fronte, če bi v Trst prišla Italija, kot je Tito dal razumeti, da se stri-nia. Dali so mi razumeti, da bi šli na Reko. kjer bi imeli zagotovljeno delo. Poziv indipendentistom Odgovoril sem, da bi to bilo .---- strahopetno z naše strani. Za-. STO! smejali so se mi v obraz. Spoznal sem vse svoje dov-čerajšnje kolege: so nelojalni, lažnivi in prodani Titu. Zato sem se odločil; govoril sem se svojimi najboljšimi prijatelji in smo se sporazumeli, da obsodimo te svinjarije. Zato se udeležujem tega zborovanja, in hočem nasloviti poziv vsem pristnim indinendenti-stom. Moramo iti iz Fronte, ustanoviti resnično indipendentistično gibanje, ki naj bo demokratično pošteno, neodvisno od titovcev in Anglo-amerikancev in naj nima opravka s Titu prodanimi ljudmi kot Sporer in Giampiiccoli, ali Anglo-amerikancem prodan'mi ljudmi kot Stocca, niti ne z ljudmi kot Paulin, o katerem se pravi, da je bil špijon Mussolinijeve OVRE, V tem trenutku ni več časa z i predložitev naše liste, očiščene od teh ljudi, ki ribarijo v kalnem. Ze prej smo morali misliti na to. Četudi se ne strinjamo z vsemi socialnimi idejami Komunistične partije, pozivam v tem trenutku vse poštene indipendentiste, da oddajo svoj glas Komunistični partiji, ker je edina stranka, ki ni prodana nobeni tuji kliki in je vedno dokazala, da dosledno zahteva uveljavitev mirovne pogodbe, in to pomeni za nas Tržačane najboljšo obrambo. Ukrepi v coni B Ta odločitev je postala še nujnejša po ukrepih Titove vlade, s katerimi se cona B dejansko uradno priključuje k Jugoslaviji. Naš glas mora na vsak način predstavljati obsodbo proti dokončni razdružitvi cone B od Trsta in mora pomagati, da se prekličejo samo- voljni Titovi ukrepi, da se bo prebivalstvo našega Ozemlja lahko združilo. Pošteni indipendentisti ne smejo biti sokrivci tega nesramnega barantanja, razkosanja STO in Fronta z njenim sedanjim vodstvom mora biti razkrinkana v svojem izdajstvu in v svoji vlogi beograjske podružnice. Naj le gresta Sporer in Giampiccoli na Reko, da bi se skrila; mi pa hočemo hoditi po Trstu z viso, k im čelom kot pobudniki enotnosti in neodvisnosti STO. V svojem imenu in v imenu najbližjih prijateljev, ki so bili do danes v Fronti, pozivam, naj bodo vsi pristaši Fronte po. steni in dosledni. Glas, ki ga bomo oddali Komunistični partiji bo prvo dejanje indipen-dentdstov, ki se zavedajo svoje odgovornosti, bo javna obsodba strupenih kač, k'i so nas skušale povesti na stranpot, da bi izpolnile ukaze gospodarjev. Po volitvah, potem ko se 'bomo. očistili izdajalskega pečata, ki so nam ga hoteli vtisniti voditelji Fronte, bomo mislili na to, kako bi ustanovili novo dosledno, organizirano in demokratično indipendentistično gibanje,- Živelo Svobodno tržaško ozemlje! Živela enotnost in neodvisnost prebivalcev obeh con GIOVANNI FLEGO član Stalnega odbora in kandidat Fronte za Neodvisnost pisali o njem. Z //. ZASEDANJA LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE ..nism nikdar čutil naklonieiiosli do Jnnoslaviie.. ...nisem nikdar želel druge oblasti razen italijanske«. Ni točno, da nasprotujem fašističnemu režimu Celò v javnosti sem bil tolmač fašističnih načel— : Že lele 1940 Izjaril dr. JOSIP AEHEliTIO predsednik tako imenovane ..Slovenske demokratske nei; « čin) se lahko predstavi našemu ljudstvu.* Sedanji predsednik SDZ, tržaški advokat DR. JOSIP A. GJNTDLETTO je izjavil, dne 23. septembra liMO na tržaški kvesturi: «Bazen delovanja na gospodarskem polju odklanjam torej vsako obdolžitev, da sem kakor koli vršil iredentistično aktivnost v korist Jugoslavije. Ob tej ^rtiiki bi lahko eele rekel, ne-upoštevajoč dejstva, da sem po rodu Slovenec, da NISEM NIKDAR ČUTIL NAKLONJENOSTI DO JUGOSLAVIJE; nasprotno, vedno sem bil s svojim duhom in svojo družino prepričanja, da je naše življenje vezano s temi kraji jrn režimom, ki nas podpira. Iz teh razlogov si nisem nikdar želel druge t>bla^ sti razen italijanske ter sem vtisnil svoje politično prepričanje tudi svojim otrokom, ki so že itak usmerjeni antikomuni-stično in antiiredentistično». Podobno izjavlja v prošnji na notranjo ministrstvo v Rimu dne 30. VH. 1940: «Do oblasti sem bil vedno spoštljiv in se z njimi nisem nikoli sprl, niti me niso preganjale. Nikdar nisem bil revolucionar ali upornik niti nisem sedaj ob svoji starosti. NI TOČNO, DA NASPROTUJEM FAŠISTIČNEMU REŽIMU. Sem discipliniran in strog do samega sebe, zaradi česar morem nujno biti pristaš reda in discipline. CELp V JAVNOSTI SEM BIL TOLMAČ FAŠISTIČNIH NAČEL, o katerih sem pisal v uvodu svoje knjige «Prva knjiga o italijanskem pravnem zakoniku», ki jo je priobčil leta 1939. Slovenski pravnik v Ljubljani». Ni čudno, da se pošteni ljudje odtegujejo od SDZ in SKSZ in da obračajo hrbet rijunim voditeljem, ki so se združili s titovci. Ne glede na to, kaj je g. dr. J. Agneletto izjavil pred tržaško kvesturo in pisal na Mussolinijevo notranje ministrstvo v Rim — kar 'Slovenci ne moremo in ne bomo pohabili — mora biti človek zelo trde kože, da se druži z ljudmi, ki so tako «P Pl rimorsi RIMO :i» R za r SKI ■azkosanje DNEV .STO NIK GLASILO OSVOBODILNE -2 >, .5 i-aa. rrv FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, poD«del|ek 12. mo|e 1952 zemlja k Italiji. Največ, kar lahko italijanska vlada š svo-ji77ÌÌA'hafiàdì na obstoj Tn bo* dočnost STO, . na veljavnost ftiizpvtie* .pogodbe,-^ploh^ dose« že, je to, da se vzpostavijo po-zicije, kot sò obstajale pred sklenitvijo mirovne pogodbe, to je. da postane Trst ponovno sporen. «Primorski» skuša na vse načine preslepiti svoje ljudi, da je Titova vlada za STO. Z nesramnostjo, ki ji ni para, skuša zakrivati, pred ljudmi vsa tista raznovrstna stališča, ki so jih beograjski in tržaški titovski «veljaki» zavzeli v teku zadnjih let glede Tržaškega ozemlja. Toda koga bodo še slepili pisuni titovskega trobila, ko nam citat, ki ga objavljamo, najlepše dokazuje, da brez obotavljanja prepuščajo TrstDe Gaspariju? PROTI TITO-LIPARSKIM LISTAM NARODNEGA IZDAJSTVA om Vsa do Un: Italijanskega fašističnega okupatorja je maja 1941 sprejela skupina ljubljanskih veljakov - izdajalcev slovenskega naroda s hlapčevsko ponižnostjo ter zapečatila izdajstvo Stojadinovičeve vlade proti narodom Jugoslavije in Slovencem Primorske in Trsta. Eden izmed teh "veljakov,, je danes aktiven podrepnik tržaške titofašistične agenture! Medtem ko so se narodi Jugoslavije uprli z orožjem v roki proti naci-j fašističnemu okupatorju, so se izrodki Slovencev, Srbov in Hrvatovi udinjali tujemu zavojevalcu in pod geslom «za Kristusove rane» inj «za kralja in domovino» klali naše partizane, obešali in streljali talce, požigali slovenske domačije in metali žive v ogenj otroke, matere in starčke. Ililltllll! S takratnimi krvniki našega naroda so se sedaj združili titofašisti - današnji krvniki jugoslovanskih narodov. LISTE IZDAJALCEV Trst: Doktor, ki se je javno strinjal s fašizmom, Doktor, ki je šel 1918. leta klicat italijanske bersaljerje, naj zasedejo Trst, Doktor - bivši voditelj jugofašistične Orjune in odg. urednik lista «Orjuna», Doktor - zagrizen protikomunist in sovražnik OF, Doktor - četniški oficir Š pij on fašistične O VRE, Izdajalec štirih bazovskih junakov, Fašist iz Križa. Dolina : Doktor - bivši oficir italijanske okupacijske vojske. Zgonik: Izdajalec članov mestnega komiteja KP v Zagrebu. Devin-Nabrežina : Domobranski prostovoljec s činom podoficirja. To so le nekateri izmed kandidatov na titovskih in liparskih listah. TAKE LJUDI SKUŠAJO TITOFAŠISTI REHABILITIRAT e ; DUCE IB PODELIL SLOVENIJI. ZASEDEM PO ITALIJANSKI OBOTOfoM WGJM SILI. AVTONOMNO OSTAVO POD SUVERENOSTJO RIMA s v~ — — — Slovenski veljaki Duceju Ugledni zastopniki Ljubljanske pokrajine so poslali Duceju po Kr. Civilnem Komisarju Grazioli ju tole spomenico: il DUCE! ■ V trenutku, ko je slovensko ozemlje, zasedeno po Italijanskih Oboroženih Sitali, postalo del VeUkeg« Kraljestva Italije, izražamo v imenu vsega slovenskega prebivalstva Njegovemu Veličanstvu Kralju in Cesarju najspoštljivejše vdanost ta izrekamo Vam, DUCE, vso našo zah vainosi za plemenite in posebne ukrepe, ki ste jih uvedli za naše ozemlje in ki bodo za nas varno jamstvo življenja in zagotovitev bodočnosti našega pre- bivalstva s Spoštovanje našega jezika in naše kultu;*• priča, s kako vzvišenim pojmovanjem rimske pravičnosti ume Fašistična Italija vladati narode, ki so pod njenim varstvom. • DUCF, slovensko prebivalstvo bo dokazalo še bolj v dejanju svojo zah vainosi in vso svojo lojalnost. V Ljubljani, dne 3 maja 1911. Dr. Matko NaiiiKru, bv.G b d-V* A.v\ZiWt 1V.ATÌÌ. : 6 ijevau Italiji in o avtoaamnetfhL statutu tega ozemlja. Nato j è Kr- uiu Civilni Komisar kratko in ’ jas»0 razložil pomen tega ukrepa, zb v ureditev ustavtionra vnesa noinžai* Vsak pošten in zaveden Slovenec bo s studom obrnil hrbet tem listam. Proti četnikom, domobrancem, špijonom fašizma in vsem hlapcem nacifašističnega okupatorja. da ne oskruniš svetlega spomina naših padlih in slavne ter junaške partizanske borbe (DOSLEDNA BORBA KOMUNISTOV ^ omunistična paitija STO se je vedno in ob ^vsaki priliki borila za to, da bi se uresničilo Mio o dvojezičnosti na vseh področjih STO. nunistični občinski svetovalci so že na prvi "tržaškega občinskega sveta zahtevali imeno-je slovenskega stenografa in prevajalca, kar FVeda iredentistična večina z inž. Bartolijem •elu odklonila. Titovski svetovalec Dekleva ni rl zahteve komunistov. S tem je dejansko al kako je, ne le njemu, temveč titofašistič- ZA PRAVICE SLOVENCEV J§tfiu vodstvu na splošno pri srcu načelo ena- 8 favnosti Slovencev v Trstu. 'Mačehovska Vojaška uprava je s svojim ^Ciizom št. 183 ugodila željam italijanskih šovi-- »p 3 |3v. Prepovedala je slovenščino v tržaškem miljskem občinskem svetu, v ostalih slovenili;' občinah pa je postavila slovenščino na stop-$ Pomožnega jezika. ffj|| Kaj so napravili titovci in liparji zato, da bi m ^ preklicala ta ukaz? Nič, popolnoma nič. Ob §§pi priliki lažejo, da naši svetovalci govore v ‘škem mestnem svetu «slabo italijanščino», da l|iski župan, tov. Pacco prepoveduje slovenšči-* in podobno. Njihova svetovalca Dekleva in w ^eletto sta, me to da bi se borila za naše f!|'lvice, skupno z indipendentisti zapustila ob !Hski svet v Trstu Kapitulirala sta pred hege-Mstično demokristjansko upravo! top? : * ' ' .. oditelji liparjev so se združili titovci. To pomeni, da odobrava titovsko politiko in zlasti 'kantanje s STO, ki bi še bolj d kjudiciralo naš narodni obstoj -j 'i Trstu. Zato volimo strnjeno I roti njim! Volimo Komunistično letijo, ki se edina bori za naše pravice! Komunistična partija se postavlja na čelo vsega tržaškega ljudstva ter se poteguje za to, da se izvoli taka občinska uprava, ki bo priznala enakopravnost vseh prebivalcev in ki ne do dopustila narodnih zapostavljanj. Nova občinska uprava se bo morala zelo resno lotiti rešitve težkih vprašanj, ki še vedno obstajajo na tem občutljivem področju občinskega življenja. Treba se bo boriti proti vsakemu narodnostnemu zapostavljanju, prav posebno na škodo slovenskega prebivalstva, in nuditi konkretno pomoč tudi z začasno dodelitvijo občinskih dvoran ljudskim kulturnim pobudam. V podrobnosti bo morala občinska uprava ukreniti naslednje: — zgradili nove občinske šole in občinske olroške vrlce sorazmerno s polrebami šolskih upravičencev meslnega središča in okolice ler popravili obšlo ječe šole; — uslanovili nova občinska zabavišča, zgradili telovadnice in športna igrišča, ki naj bodo na razpolago vsem prebivalcem ne glede na politično in narodno pripadnost; — uslanovili ljudske knjižnice za obe narodnosti. Iz volilnega programa KP STO za tržaško občino : m Slovenci in indipendentisti indipendentisti zelo pogostoma zatrjujejo, da so za spoštovanje določb mirovne pogodbe, toda v treh letih niso niti enkrat s prstom trenili za to, da bi podprli borbo za zaščito Slovencev v Trstu. Šele v teku sedanje volilne kampanje so se spomnili, prav tako kakor demokristjani, da v Trstu žive tudi Slovenci. Toda tudi tokrat se obračajo do Slovencev v spakedranem tržaškem narečju. Vidnejši predstavnik liste «Trieste ai Triestini» je izjavil v Skednju, da je njihova skupina letos izdala tudi plakate «in lingua s'ciava». Torej, ti ljudje se poslužujejo besed iz zloglasnega šovinističnega in fašističnega slovarja, ki so za nas Slovence in za vse prave demokrate žaljivi. Zato ti ljudje niso vredni niti enega glasu slovenskih volilcev ! Komunisti so med drugim zahtevali od tržaške občine, naj ustanovi slovenske otroške vrtce v ulici Sv. Frančiška, v Rocolu, v Rojanu, v Padričah-Gropadi, na Proseku-Kontovelu. Na sliki vidimo moderen otroški vrtec, ki ga ]e otvorila dolinska demokratična občinska uprava v Domju. Titovci in liparji proti slovenski šoli Komunisti v tržaškem mestnem svetu so prvi in edini zahtevali dokončno ureditev vprašanja slovenske šole v coni A,- popolno izenačenje slovenske z italijansko šolo,- popolno enakopravnost v vrhovni šolski oblasti,- uvedbo organičnega načrta ter s tem stalno namestitev slovenskih učiteljev in profesorjev na šolah, kjer poučujejo,- obnovitev vseh šol, ki jih je zatrl fašizem, in ustanovitev novih kjer koli so te potrebne,- preklic ukaza VU, s katerim se omejuje ustanovitev slovenskih šol, če ni predpisanega števila učencev, ustanovitev metodične šole za otroške vrtnarice ter dvorazredne trgovske šole. Predlagali so tudi ustanovitev stolice za slovenski jezik, slovensko literaturo in zgodovino na tržaški univerzi Titovci in liparji niso podprli teh zahtev. Titovci so celo nasprotovali stalni namestitvi učiteljev in profesorjev, zavedajoč se dejstva, da bi z njo izgubili možnost, da bi še nadalje izkoriščali te ljudi, ki so odvisni tudi od njih in od jugoslovanskih oblasti, torej da bi ti ne bili več njihova manevrska množica. Liparji niso nič napravili za stalnost slovenskega šolstva iz samega strahu, da bi se zamerili svojim gospodarjem, Anglo-američanom. "Nikoli ne bomo zahtevali od VU, naj uredi slovensko šolstvo, ker če bi to storili, bi se ji zamerili in bi na naša mesta postavila druge, še slabše ljudi", je ob neki priliki izjavil vpliven lipar - profesor v Trstu. S to izjavo je mož potrdil tudi dejstvo da vodijo slovensko šolo nesposobni ljudje. Slovenci, to so vaši volilni znaki Prosvetni dom Slavko Škamperle pri Sv. Ivanu. k 'V0 r '\0munisti so se potegovali za zgraditev Osrednjega kulturnega doma in za začasno dodeliti ! primerne dvorane za slovenske predstave v središču mesta. Nastopili so proti zaplembi k trudom zgrajenih domov, katere smo izgubili po zaslugi okupacijskih in civilnih oblasti » jQPo .zaslugi provokacij titovcev in liparjev. Titovci in liparji so rovarili proti prosvetnemu % 11111 Škamperle, proti domu v Lonjerju, v Barkovljah, v Trebčah in dr. »L Po drugi strani pa je naše ljudstvo samo gradilo nove domove in letna gledališča. Naj enimo le domove v Podlon]erju, v Elerjih, pri Sv. Barbari, pri Magdaleni in Sv. Vidu. Titovci niso v sedmih letih naredili nič na tem polju. Niti enega doma niso zgradili, in i kroži glas med njimi, ne bodo dogradili niti doma v ulici Petronio, za katerega že toliko beračijo. Njihov prosvetni voditelj je dejal na neki seji titovskih kulturnikov : «Mi ne bomo T žrtvovali za gradnjo domov za Slovence na Tržaškem. Med njimi bomo igrali le na nacio-11(1 čustva». Is , Belčki, ki imajo monopol na radiu Trst II. preprečujejo vsako afirmacijo ljudske kulture L®1*1, da ovirajo kakršno koli sodelovanje pri kulturnih oddajah. Prepovedujejo celo predvajajo naNečjih slovenskih piscev, zlasti Cankarja. Namesto kulture uganjajo nizkotno protisoviet-lri< torej, tudi protislovensko propagando. Poleg že obstoječih slovenskih šol so komunisti zahtevali ustanovitev novih§in sicer v Kolonji, na Kolonkovcu in na Greti. Na sliki vidimo novo šolsko poslopje v Kolonji, kjer je zaenkrat samo italijanska šola, ker so ustanovitev slovenske preprečili titovci, kljub temu da se je prijavilo 43 učencev. Tako so titovci glavni krivci, da hodi v italijansko šolo v Kolonji več slovenskih otrok. Likvidacije v znamenju barantanja J/7 znamenju barantanja, po katerem naj bi Italija ponovno dobila Trst, nameravajo titovci razpustiti svoje gledališče, stadion «I. maj» pa prodati. Številno osebje v titovskih ustanovah bo tako vrženo na cesto. Poskrbeli bodo le za najzaneslivejše agente in udbovce, katerim kupujejo razna gospodarska podjetja in trgovine. Sam Babič si je poiskal varno gnezdo s tem, da se je imenoval za glavnega urednika «Primorskega dnevnika». bg zajamčiš dosego narodnostnih pravic voli KP! V MESTE I M DELO NA PODEŽELJE MM. PRILOGA «PRIMORSKEGA» — Zadnja «Demokracija» piše o našem prvem maja isto kot «Primorski». Tudi liparji so nas prešteli, seveda skozi očala «Primorskega» in vedo povedati, da nas je bilo v prvomajski povorki točno 2611. Ker so že začeli «častno» prepisovati iz titovskega glasila kar se tiče prvega maja, so šli v svojem «naporu» še dalje in prepisali tudi nesramno laž, ki jo je objavil «Primorski» glede tov. Dušana Kodriča. Ali ni.škoda, da tratijo po nepotrebnem denar, ki jim ga dajejo titovci in zgubljajo čas s prepisovanjem titovskih časnikarskih budalosti. Čemu «Demokracija» objavlja vesti iz «Primorskega». saj je sedaj vendar vse en «žuf» in je postal liparski listič le navadna LJUDSKI ODER gostuje jutri, v četrtek 22. t. m. ob 20 uri v DOLINI (na prostem) s Fučikovo dramo v petih slikah, s prologom in epi logom IZPOD VEŠAL Pri igri sodeluje tudi pevski kvartet P. D. «Škamperle». tedenska priloga titovske Jeri-hove trobente. Ahi SO SE USTRAŠILI? — Izjava, ki jo je dal na našem zborovanju pri Sv. Jakobu bivši kandidat liparske liste Sergij Kodrič je treščila med liparje kot strela z jasnega. Oplazila je seveda tudi titofašiste in prav zaradi tega so si prevzeli nekako vlogo strelovoda. Vsevedni «Primorski» skuša namreč vso zadevo pomašiti s par vrsticami komentarja, ki ga najdemo v št. 120 z dne 17. t. m., kjer pravi celo, da je bil Kodrič «baje» kandidat. Kakšen «baje», ali si niso preči-tali kandidatne liste liparjev in pogledali na . 21. mesto? Kakor zgleda, pa so se v svoji «sveti jezi» in preveliki, gorečnosti, da «operejo» svoje liparske za-verznike preveč zaleteli. V zadnjem trenutku pa so se naj-brže prestrašili in zato vidimo, da je ena vrstica v članku zbrisana, toda precej nerodno. Vsak namreč lahko opazi, da je bil ta «retur marš» opravljen prav v zadnjem trenutku, ko je bila stran le pripravljena z d stereotip. TITOVSKA «DOSLEDNOST» — Titovska kandidatka Frančiška Filipčič je postala dne 15. maja kar čez noč Francesca Filippi. Tega dne je namreč govorila v italijanščini na Radiu Trst I. Ce ne verjamete poglejte «Primorski», ko ga vzamete v roke pa dobro pazite, da se ne okužite. Torej, pred volitvami je bila še Filipčič in tudi Frančiška, za kandidaturo se je napol preoblekla, iz Filipčič je postala Filippi, ohranila si je le ime Frančiška. Za radijski govor pa je bilo treba seveda «italijanske» kandidatke in tako je Frančiška Filipčič recte Filippi postala... Francesca Filippi. Cg bo pa treba bo postala morad jutri celo Filipovič GOVORI SE — V titovskih vrstah se. šušlja, da so se začeli titovski govorniki, ki morajo romati po mestu in vaseh in jim «sreča ni preveč mila», odločno puntati. Baje zahtevajo posebne draginjske doklade, ker imajo zaradi svojega, v nebo vpijočega kričanja na zborovanjih, precejšnje izredne stroške z nabavo «Formitrola» in drugih lečil za grlo. Vsako jutro morajo popiti zveze jajce, zvečer pa si morajo uboičkl ispirati grlo z mlačno vodo in Jesihom. Petronijevim «razrednim» sindikatom predlagamo, naj postavijo titovski centrali v ul. Ruggero Manna zastevo, da se prizna vsem titovskim govornikom posebna doklada, ki bi jo lahko nazvali «indennità speciale per zona nemica di operazioni». MNOŽIČNA VOLILNA ZBOROVANJA PO VSEM TRŽAŠKEM OZEMLJU LJUDSTVO JE S SVOJO UDELEŽBO POTRDILO DA BO ODDALO SVOJ BLAS KANDIDATOM LISTE K.P. Kljub slabemu vremenu ogromna množica delovnih ljudi na trgu Unità - Govor poslanca tov. Pa j ette - Mladina preprečila hujše provokacije fašistov - Naša zborovanja na podeželju V Skednju je bilo v petek volilno zborovanje, na katerem je govorna tov. Rijavec Mira. Lepemu številu udeležencev iz oKeanja je tov. Rijavec jasno 'ooraziožiia politiko Tita in De Gasperija, ki tekmujeta, kdo bo doba večji kos našega Ozemlja in s tem razkrinkala titovce, kot največje sovražnike o J. O. Pri koncu svojega govora je pozvala Skedenjce, naj volijo listo KP, 'ki je edina ostala zvesta načelom borbe za uveljavitev mirovne pogodbe, za STO. V soboto pa so kljub slabemu vremenu prišle na trg Unita ogromne množice tržaškega prebivalstva. Na trgu Unità so govoril'! poslanec tov Giancar. m Pajetta, tov. Marina v slovenščini in tov. Doplicher v italijanščini. Fašiste ki so se več dni pripravljali ter celo pravili, da bo v soboto na trgu Unità «precej toplo», so naši mladinci z nekajkratnimi «juriši» tako zbegali, da so «junaški» pobalini, kar naenkrat zapustili svoje «pozicije» ter jo precej hitrih nog odkurili. Tov. Pajetta je v svojem govoru ožigosal hlapčevsko politiko Tita in De Gasperija. V glavnem je prikazal pomen londonske konference, ki je ponoven dokaz barantanja z našim Ozemljem, t. j. dokončne priključitve cone B k Jugoslaviji in dodelitve nekaj u-pravnih mest cone Ar Italiji. Razkrinkal je šovinistično po- za časa fašizma je nosil „vespo" danes kandidira na titovski listi litiko Democrazie Cristiane in ostalih italijanskih 'strank ter pozval vse tržaško demokratično prebivalstvo, naj se strne okrog KP, ki se edina bori za interese tržaškega prebivalstva in, kar je še danes najbolj važno, za ustanovitev Tržaškega ozemlja, proti barantanju, proti njegovemu razkosanju med Titom in De Gasperijem. Za njim je spregovorila v slovenščini tov. Marina, kar je zelo zbodlo ušesa fašističnih razgrajačev. Tov. Marina je poudarila širjenje vrst naše Partije, medtem ko je pri sovražniku, tako v titovskih kct v liparskih vrstah opaziti vedno večje krhanje. Dokaz temu so nam vedno redkejše vrste naših nasprotnikov, predvsem pa primer kandidata na lipar-slki listi, ki je pred dnevi odpovedal svojo kandidaturo. Za tov. Marino je spregovoril še tov. Doplicher, zborovanje pa je zaključil tov. Tominez, ki se je ob koncu zahvalil naši mladini za njeno budnost proti fašističnim razgrajačem. Tudi na podeželju -so bila vsa naša zborovanja zelo dobro obiskana. Tako je bilo v četrtek zborovanje v S amaterki, kjer je ob veliki udeležbi vaščanov govoril tov. Ado Slavec, in v Nabrežini, kjer je pred številnimi poslušalci govoril tov. Zvonko. Nad vse uspelo zborovanje je bilo v soboto v Devinu. Na zborovanju, kjer je bilo nad 100 ljudi sta govorila tov. Bidovec v slovenščini in tov. Sema v italijanščini. Istega dne so bila zborovanja še v Sempolaju, v Trnovici, v Prečniku. Posebno moramo omeniti dobro uspelo zborovanje v Sempolaju, kjer je nastopila godba, govorila pa sta tov. Slavec in Bidovec. Na tem zborovanju sta pozdravila domačine v imenu koroških Slovencev, urednika lista «Slo. venski borec», Iki izhaja na Koroškem. Ostala zborovanja so bila še na Proseku, v Škofijah, nato v Dolini, Logu, Dragi itd. Po vseh krajih beležimo, da so bila zborovanja prav posebno dobro obiskana. To vsekakor titovce jezi, ker so njihova zborovanja «množična» le na 2. strani njihovega dnevnega trobila. stran kolajne. Mi pa, ki predobro poznamo rek «ni vse zlato, kar se sveti», bomo pogledali vsej zadevi nekoliko globlje. In našli bomo marsikaj zanimivega, o katerem so titofašisti najbrže dobro poučeni. Titofašisti računajo na pozabljivost ljudstva in mislijo, da se več ne spominja kako je- tista ženo tekala za časa fašizma na «adunate» celo v Rim. Saj ima verjetno še danes žulj, ki ji ga je pustil na trebuhu drog, na katerem je nosila črni galiardet na «adunatali delle donne fasciste». Kako pa je rešila sina iz «Battaglioni speciali»? Takrat se je.... pred karabinjerji svečano pridušala, da njen sin ni Slovenec, marveč... Italijan in le na ta način je prišel sin domov, medtem ko so vsi ostali v Južni Italiji. Danes pa ti ljudje kričijo, da nočejo Italije in karabinjerjev. Sicer pa je bil tudi vsemu njenemu sorodstvu fašizem precej simpatičen režim. Clan njene družine je vneto pomagal «segretaria del /ascio» na Katinari pri organiziranju «donne fasciste». Na vsak način so si vsi skupaj pridobili pri «fascia» precej zaslug za svojo gorečnost. Z isto gorečnostjo so se sedaj o-prijeli titofašizma in zato jih skušajo poveličevati. Mnenja, ki si ga je ustvarilo ljudstvo o takih «partizanskih materah», pa ni mogoče spremeniti. Prispevajte za volilni sklad Mali ! koledar Sreda 21. Srečko Četrtek 22. Vnebohod Petek 23. Željko * * * ZGODOVINSKI DNEVI 22. 5. 1813. se je rodil nemški o-perni skladatelj Richard Wagner. 22. 5. 1888. se je rodil sovjetski skladatelj A. N. Aleksandrov. TRST II. Val.dol. 306,1 SREDA: 13.30 Kulturni obzornik - 18.15 - Waller - kralj jazz-a - 20.30 Sola in vzgoja - 19. Zdravniški vedež - 21. Rohnyjev salonski orkester - 22. Koncert sakso-.fonista Srečka Dražila. ČETRTEK: 10.45 Slovenski motivi, - 12. Koncert violinista Ljudevita Dabronyja - 15. Mascagni: «Cavalleria rusticana», opera v 1 dejanju - 17. Malo za šalo -malo zares - 21. Radijski oder -Janez Jalen: «Dom», igra v 4 dej. nato Večerni ples. PETEK: 13.20 Glasba po željah - 18.30 Koncert sopranistke Rožice Kozem - 19. Osebnosti in u-sode naših dni - 20.30 Tržaški kulturni razgledi - 23. Nočni motivi. Vako gbomo volili v MILJA- Kljufo težkočam in oviram si ljudstvo gradi svojo kulturo ČRNI GALJARDET JE NOSILA Titovsko časopisje se je svoj-čas razpisalo precej na široko o neki ženi iz Lonjerja, ki jo •skuša poveličevati tja do devetih nebes. To bi bila pa le prednja (Nadaljevanje in konec) Našemu ljudstvu je znano vse sovražno delovanje titovskih in belih «kulturnih» 'dobro plačanih činiteljev, ki vselej manifestirajo svoje protiljud-stvo razpoloženje. Ravnatelj Radia Trst II je odbil prošnjo naše SHPZ, da bi si medsebojno izmenjavali dramska dela, ki služijo našim dramskim družinam, in to kljub absolutni garanciji, ker bi lahko prihajali tipkat kar na njihov sedež ih kljub 'temu, da ve, da smo prav ta njihov dramski material brezplačno znosili skupaj prejšnji radijski sodelavci, med katerimi sem bil tudi jaz. Vodstvo titovskega gledališča je celo vrglo na cesto prejšnjo gledališko frizerko samo zaradi sumnje, da baje pomaga izdelovati lasuljarske pripomočke za naše igralske d fužine. Nadalje med krivice povzročene 'tukajšnjemu ljudstvu spada tudi, da je slučajna večina odbornikov prejšnje SHPZ izključila iz odbora naša tovariša Bidovca in Gombača le zaradi njihovega vztrajanja na dogovorjeni nevtralnosti kulturnega delovanja. Krivično je tudi, da me je uprava titovskega gledališča, po 29 letnem službovanju pri gledališču brez najmanjše odpravnine odpustila iz službe ker sem prav tako vztrajal pri nevtralnosti kulturnega delovanja. Takratni tajnik gledališča mi je zato zagrozil z «ostrejšim: režimom», zaradi česar sem odklonil nadaljnje potovanje v cono B in Jugoslavijo, posebno ker so prav tiste dni iz enakih razlogov zaprli enega najvidnejših slovenskih pisateljev in takratnega upravnika gledališča v Mariboru Ludvika Mrzela, _ki še danes tiči v titofašistični ječi. Prav tako je znana tudi li parska in titovska idejna miselnost, ki vodi njihovo programsko in repertoarno politiko. Oboji se ogibajo naprednih, pozitivnih del ter se zatekajo k obskurantizmu, ki je bistveni del repertoarja buržoaznih gledališč. Belčki s svojim programom na radiu so celo dosiednješi. Njihove «kulturne» radijske oddaje, posebno dramske, predstavljajo že pravo kulturno sramoto, bodisi po načinu izvajanja, bodisi in posebno po vsebini Izvajanih del. Strogo se drže pravila: «Cankarja sploh ne!» Tudi njihova politična poročila proti nam so mnogo strupenejša od radia Trst I, čeprav so tam po večini še bivši fašisti. Titovsko gledališče pa uprizarja dela, kakor so «Via mala», «Satan v ženski», «Dedinja» in dr. Vodstvo gledališča se z namenom, da bi napolnilo čedalje praz- Navodila volivcem Ko greš z doma na volišče, vzemi s seboj osebno izkaznico ter volilno potrdilo. Ko prideš na volišču na vrsto, izroči predsedniku volišča svoje volilno potrdilo in osebno izkaznico. Predsednik volišča ti bo nato izročil glasovnico ter svinčnik. Kontroliraj, da ima glasovnica pečat in podpis e-nega skrutinatorja. Ko si prejel glasovnico in svinčnik greš v volilno kabino, Za Komunistično partijo glasuješ s tem, da prekrižaš z dvema poševnima črtama volilni znak SRP IN KLADIVO S HELEBARDO, ki se nahaja na glasovnicah v vseh petih občinah NA PRVEM MESTU (LEVA STRAN GLASOVNI. CE). V občini MILJE pa prekrižaš GLAVO FRAUSINA, ki je tudi NA PRVEM MESTU. Pazi, da ne bosta segali črti izven pravokotnika, v katerem je volilni znak. Pri glasovanju ne uporabljaj drugega svinčnika razen tistega, ki ti ga je dal predsednik volišča, ker bi bila sicer glasovnica neveljavna. Seveda ne smeš rabiti niti stilograličnega peresa. Na glasovnici ne delaj drugih znakov, da ne bo razveljavljena. Pazi tudi, da je ne pokvariš, umažeš ali raztržeš. V tem primeru jo vrni predsedniku volišča, ki ti bo izročil novo. Ko si glasoval, prepogni glasovnico. To opraviš v kabini, V tržaški in miljski občini pa jo pripogneš po označenih črtah in zalepiš ovlažen gumiran del. Pri tem bodi zelo previden in pazi, da ne umažeš glasovnice (bodisi s svinčnikom, rdečilom za ustnice ali drugim), na zunanji strani. Glasovnico in svinčnik izročiš na. to predsedniku volišča. S tem si opravil svojo volilno dolžnost. Volivca, ki ne more voliti sam zaradi fizičnih hib (sle-post, invalidnost itai), lanko spremlja v volilno kabino zau^ pna oseba le, da ima volivec zdravniško spričevalo, ki ga izda brezplačno deželni zdravnik ali občinski zdravstveni u. rad. Ce si brez o:;ebne izkaznice, lahko priča o istovetnosti tvoje osebe eden izmed skrutina-torjev, ki te pozna. 'Njihova “Kalvarija,, „ PRIMORSKI " 0 »VOHUNSKI AGENTURI'' «.Primorski dnevnik» z dne 17. aprila 1948 je tako le označil Slovensko dèiiVókratsko zvezo t «Izmed mnogih razkritij in dognanj, do katerih je prišlo na vohunskem procesu > Ljubljani, sta za nas tržaške in goriške Slovence važn.i predvsem dve: Proces je v prvi vrsti dokazal, da tako imenovana SLOVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA V TRSTU IN GORICI NI PRAV NIC DRUGEGA KOT NAVADNA VOHUNSKA AGENTURA IMPERIALISTOV. Njeni prvaki dr. Kacin,- Šuligoj, Kemperle in drugi so bili najaktivnejši sodelavci vojnega zločinca Bitenca Mirka, domobranskega majorja* ki je najprej za nemške marke prodajal Gestapu angleške in ameriške letalce, (kar pa imperialiste sedaj ne ovira, da ga ne bi vzeli v svojo vohunsko službo), ki je izdajal povelja za umore aktivistk Osvobodilne fronte in ranjenih vojakov narodnoosvobodilne vojske, ki je dal umoriti zdravnika dr. Demšarja... Dr. Kacin (Berta) je z Bitencem in Krpanom tvoril špijonsko trojko... Ta izdajalec in špijon je z urednikom «Demokracije» v Gorici Kemperlom in dr. Tonijem pomagal organizirati oborožene tolpe. Preko predstavnikov te špijonske agenture SDZ v Gorici so se vohuni sestajali z višjimi italijanskimi oficirji demo-kristjanskih oboroženih enot v Vidmu, Gorici in Stari Gori. Prvak te SDZ agenture Šuligoj je bil tudi član vojaške trojke... SDZ je torej z vsemi svojimi advokatskimi in neadvokatskimi prvaki na čelu navadna ŠPIJONSKA AGENTURA in prav v tem je tudi prava in edina s vrh a njenega obstoja : ORGANIZACIJA IZDAJALCEV IN OVADUHOV, KI DELAJO ZA NAJRAZLIČNEJŠE VOHUNSKE CENTRE IMPERIALISTIČNIH DRŽAV.» Očividno je, da so titofašisti na vse tò lepo pozabili in se združili prav s tistimi, ki so jih do pred par leti nazivali izdajalce in ovaduhe imperialistov. Slovenski rek ne pravi zaman: Svoji k svojim. Na vso srečo titovskih in liparskih kričačev se bo_ volilna kampanja zaključila čez par dni. Se tri dni volilnega križevega pota, poslušanja žvižgov, ogorčenih vzklikanj in «martre» bo konec. Za titofašiste je tudi že skrajni čas, ker so, od prvega do zadnjega, popolnoma «spumpani». Ubogi Laurenti je 'baje že «knokaut». Ne pomaga več ne «Formitrol» ne izpiranje grla z mlačno vodo in jesihom, še manj pa mrzli obkladki na čelo. Armada je «ganz kaput». Včasih pa imajo tudi nekaj sreče, kot n.pr. v 2AVLJAH, kjer sta Luxa in Vatovec kričala... v prazno. Poslušal jih ni živ krst, niti domači prašiček, ki se je prav takrat mudil po drugih opravkih v hlevu. Tudi v LOGU sta v soboto govorila... stenam vaških hiš nek nepoznan Holtzapfel in ženski «steber» «Primorskega» Nada Mrakovčič, specialistka v «bumerangih». Kričala sta in se drla. Kljub temu nista priklicala niti ene mačke. Pač pa jima je hotela pokloniti mladina po vsej sili, za njihov «trud», v spomin nekaj... starih škatelj in preluknjanih loncev. Pa sta jih sramežljivo odklonila. Za tisti dve družini, ki jih imajo titovci, bi lahko opravili zborovanje !kar na domu. V DOLINI so jih sprejeli z vzkliki «izdajalci, četniki» itd Marsikatero vprašanje, ki so ga postavili vaščani je spravi lo v nemalo zadrego «Tržačana» Boleta in -še večjega «Tržačana» dr. Bitežnika. Titofa-šist Bole je v naglici zaključil z običajnim «smrt fašizmu». Vaščani pa so mu odgovorili z «in četnikom ter belogardistom». Tudi v KROGLJAH sta v pe. te'k Jelinčič in Drago Legiša opravila precej na kratko. Poslušalo jih je točno pet oseb, ki pomenijo seveda za «Primorski» «lepo število». Skromnost je res lepa čednost. Prisoten je bil tudi «signor tenente». Vaščani so jim za to izredno priliko priredili, res lepo «pepelnično sredo». V BOLJUNCU sta se v soboto nekam zelo nape: titofašrst Bole in golobradec dr. Škrk. Imela sta srečo, pes v cerkvi. Zvočniki su lili... Slavkotu Sturmanu, k nervozno stopical po trgu. krat jè :v ' resnici predstav «vso vas». Za enega sarr titovskega podrepnika pa ni bilo treba vse te cere nije. Morda pa je postal S ko gluh in morajo zato r; zanj kar .zvočnike. Ne smemo pa pozabiti «velikanski» oziroma naravnost «kolosalni» uspeh, ki sta ga doživela v soboto pri Sv. Jakobu titovska mušetirja Porthos "ili Aramiš, vulgo Luxa in Ukmar, ki sta govorila tri-desetglavi čredici titovskih uslužbencev. Tokrat so bili titofašisti bolj «prefrigani». Zborovanje so napovedali za 20. uro, v zadnjem trenutku pa so ga preložili na 18.30, ker so vedeli, da bodo ob tej uri Sent-jakobčani na zborovanju tov. Pajette. Tako sta vsaj enkrat lahko v precejšnjem miru zmolila svoj «protikominformistič-ni rožni venec». Za volilni sklad Godba Rinaldi 5.000, delavci Acegata 4.000, ladjedelnica. Sv. Marka: celica zidarjev 4.000, celica cevarjev 1.100, Skupina simpatizerjev iz Devina 690, Zbirka tov. Costanze Colombo 7.466, skupina delavk v tovarni Stock 500, sekcija Tomažič 28.305, celica Castagna 4.560, sekcija Sornig 1.850. sekcija Tedeschi 2.700, sek Bersa 5.540, sek. Facchini 3.500, sekcija Lutman 8.335, sek. Kneipp 1.320, tovariš iz celice Ukmar 500, Sv. Jakob: porazdeljeno med razne celice 19.665; celica Morgan in sek. Sv. Jakob 10.000, cel. Morgan z zbirkami 3.225, mešana celica Blazina 2.230, celica Chimisso nabrano med simpatizerji 3.250, sjj j ap uioe ja, nipjiis rp30zdp celica Blazina (ženska) 960. zbirka simpatizerjev in tovariš šev TELVE 3.805, nabrano med simpatizerji v Barkovljah 5.990, Sv. Ana: zbirka Ersilie Ria in Alberte Desman 7.435, celica Paoli (Dacjo) 8.855, sekcija Pončana: celica Tome 2.890, ženska celica; tovariši in simpatizerji 3.760, celica Jamnik 5.995, celica Ceccari-ni 2.050, celica Zancolin-Veruc-chi 5.620. Tudi zapadle izkaznice za volitve Volilni urad predsedstva cone javlja: V svrho razčiščenja dvomov glede osebnih dokumentov, s katerimi se morajo legitimirati volivci na voliščih, opozarjamo, da so veljavni vsi osebni dokumenti in izkaznice tudi, če je rok njihove veljavnosti že potekel. Rok njihove ve 1 javnosti pa ne sme presegati 26. maja 1951. V primeru, da so osebne izkaznice ali drugi osebni dokumenti zapadli pred tem datumom, niso veljavni za legitimiranje na volitvah. SAMO ZA VOLITVE SO TOREJ VELJAVNE VSE OSEBNE IZKAZNICE, KI SO BILE IZSTAVLJENE OD 26. MAJA 1948 PA DO DANES. Ti dokumenti pa so neveljavni za legitimiranje v vsakem drugem primeru, kot prehodih demarkacijskih črt itd. Tako bomo volili v Trstu 1 <2» ( s 1 ( s ■( I ; ( ' i ( 1 V g* SUfl is mm M O Cp,: II PlIFFEnENZ.I nejše dvorane in inkase, zateka k mračnjaškemu larpurlar-tizmu, namesto da bi s smotre-nimi in vzgojnimi deli služilo napredni, revolucionarni idejni borbi našega ljudstva, za kar .smo to slovensko gledališče v Trstu leta 1945 tudi usta. novili. Sicer pa kaj moremo pričakovati od tistih, katerih duhovni vodje v Beogradu so od letošnjega skupnega državnega proračuna Jugoslavije izglasovali kar 77 odst. za vojne priprave pod vodstvom ameriških «strokovnjakov», medtem ko za celokupno prosveto so določili; ;—' reci in piši-• le 1 odst.? Slovensko ljudstvo na tem o-zemlju si kljpb težkočam in oviram teh in. drugih nazadnjaških sil počasi, a 'vztrajno gradi svojo napredno ljudsko kulturo,, ki zajeipa čedalje, širše množice. . Sleherna vasica Tržaškega ozemlja ima svoje napredno kulturno društvo, ki je osrednja točka kulturnega izživljanja, kar zgovorno priča vsakotedenski izkaz pod Ljudsko prosveto v Delu. Kljub velikemu pomanjkanju kulturnih delavcev se smemo ptfba-hati z večjim ljudskoprosvet-nim delovanjem naših pevskih zborov, dramskih odsekov in Ljudskega odra, ki je daleč u-spešnejše od titovskega in li-parskega «kulturnega» prizadevanja in to kljub njihovim založenim financam. Zavedajoč se, da služimo miru in lepšemu življenju ob strani vseh naprednih in vseh slovanskih narodov na čelu s SZ, se zavedamo obenem, da služimo v duhu naših velikih prednikov, zmagi napredne miselnosti, ki bo predstavljala zmago slovenske in hrvatske kulture, ko bo dokončno onemogočena tujim interesom služeča titovska in iiparska lažikul-■tura. JUSTO KOŠUTA D CORBA'M^denko LJ RASEN! Milan j □ FORADS XAytW [J SANCIN Mario D CCjAntAGNA Martino D SANCIN Carlo j □ fWtGERC Giuseppe D SLAVEC Antonio D SALVI Carlo D STURMAN Andrea D ZERJLÀLI Giuseppe D ZAHAR Mario D ZERLALI Antonio D ZERIAL Federico . m BEPEKTABB1I