Leto XXIV., st. 2 Ljubljana, torek 4. januarja 1944 Preis — Cena L (Jpravništvo. LjuDljana, Puccini leva ulica S. Telefon it il-22 51-23 51-24 Inseratm oddelek Ljubljana, Puccinijeva ali« ca 5 - Ielefon št 51-25, 31-26 Podružnica Novr mesto : Liublianska cesta 42 Lzk: lučno zastopstvo za oglase a Italije io inozemstvo UPI S. A.. MILANO Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti Cort Post. No 11-3118 lxh«|l filk d a a razen ponedeljka Naročnina znaia mesečno Lit 18.—, a inozemstvo vključno s »Poneddiskim Jutrom« Lit 36.50. UredniStro: Ljubljana. Puccinijeva ulica ker. 9, telefon iter. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vrača jo. Starke Sowjetangriffe bel Schitomir abgewehrt Nachlassende Kampftätigkeit bei Nikopol und Dnjepropetrowsk — Erb'ttsrte örtliche Kämpfe bei Witebsk — 31 britische Terrorbomber abgeschossen Aus dem Führerhauptquartier, 3. Jan. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Am Brückenkopf von Nikopol und süd-west'ich Dnjepropetrowsk liess die Kampftätigkeit gestern nach. Schwächere feindliche Angriffe scheiterten. Süd'ich und südöstlich Schitomir wurden starke Angriffe der Sowjets in harten Kämpfen unter Absehuss Prn-'cr abgewehrt, westlich der Stadt Umfassungsver«uche ver it vvcs+lich stehen unsere Truppen im schweren Kampf mit feindlichen Angr.n.Jfe. pen. Bei Witebsk scheiterten starke örtliche Angriffe der Sowjets in erbitterten Kämpfen. Ein eigener Angriff warf vorübergehend in unsere Stellungen eingebrochenen Feind trotz verbissenen Widerstandes nach Abwehr mehrerer Gegenangriffe wieder zurück. An der übrigen Ostfront fanden bei teilweise lebhaftem Schneetreiben nur Kämpfe von örtlicher Bedeutung statt. An der süditalienischen Front verlief der Tag ruhig. Bed einem Nachtangriff schwerer deutscher Kampfflugzeuge gegen den feindlichen Nachschubstutzpunkt Augusta wurde« edn Frachter mittlerer Grösse sowie ?" riallager in Brand geworfen und Ha-frrt"n!agen zerstört. Die britischen Terrorbomber setzten in der vergangenen Nacnt unter Wolken-Schiit' ihre Angriffe gegen verschiedene Wohnbezirke der Reichshauptstadt fort, ausserdem fielen vereinzelte Bomben auf einige Orte in Westdeutschland. Nachtjäger und Flakartillerie der Luftwaffe ver-n chteten, soweit bisher festgestellt, 31 viermotorige feindliche Bomber. Um Mitternacht sti»ssen deutsche Flugzeuge zu Störangriffen nach London vor. Močni sovjetski napadi pri žitomiru odbit! Pri Nikopolju in Dnjepropetrovsku boji popuščajo—Ogorčeni krajevni boji pri Vitebsku — 31 angleških bombnikov sestreljenih verujejo v zmago Novoletna poslanica japonskega ministrskega predsednika Tokio, 2. jan. DNB. Ob Novem letu je imel ministrski predsednik Tojo govor, v katerem je obrazloži japonsko politiko O vojaškem položaju je dejal, da stoje na bojiščih neomajno japonski vojak", ki jih ni mogoče potisniti nazaj, in katerih bojna morala je brez primere. Prostovoljno so se vrgli na sovražna letala in sovražne postojanke, borili so se do zadnjega meža ker imajo rajši smrt. kakor sramoto. V domovini prenaša 100 milijonov ljudi vse trdote in žrtve z zaupanjem, da se bore za veliko enotnost in za boljšo bodočnost. Zato so pripravljen- žrtvovati vse, da bi ojac'ii b'jno moč japonskega naroda. V tem je posebna razlika med Japonci in Angloameričani. Naši zavezniki v Evropi, je deia! Tojo. delajo vse, kar je v njihov1 moči. da bi se uprli ne le sovražni ofenz'vi. temveč, da bi premagali tudi njihovo propagandno vojno. Veseli sme da lahko ugotovimo, da je bojni duh naš:h junaških zaveznikov boljši kakor kdaj koli. Tudi narodi Velike vzhodne Azije delajo skupno z Japonsko za uspiešm zaključek vojne in zn ustanovitev velikovzhod-n^azijskega področja blagostanj« Ob koncu i et a p~navila japonski narod c isego. da bo z nadaljnjo utrditvijo en-tnosti vzhodnoazijskih narodov nadaljeval vojno Finska stofi neustrašeno ena straži Helsinki, 2 jan. DNB. Ob koncu leta je govoril ministrski predsednik Linkomi-es finskemu narodu po radiju in je med drugim izjavil: Enotna volja, ki je odlikovala finski narod v zimski vojni, ni bila umetno ustvarjena. temveč je zrasla iz neravne zavesti in zgodovinske tradicije Finske. Ostala bo tud: v bodočnosti vir moči nepremagljive finske narodne skupnost:. Odločilni branik notranjega razvoja Finske je njena armada, katere vojaki nepremagljivo stražijo na vseh bojiščih. , Ob Novem letu je naslovil maršal Mannerheim dnevno povelje finsk; vojski, v katerem pravi, da stoji finska vojska neustrašeno na svojih postojankah, v katerih brani deželo svojih očetov. Kral| Mihael rn maršal Antoneseu Utinsunem Bukarešta, 2. januarja. Kralj Mihael in državni vodja maršal Antoneseu sta za Novo leto objavila rumunski armadi ;n rumunskemu narodu poslanici, v katerih poudarja kralj, da mora vd;ati o'va misel v novem letu armadi in požrtvovalnosti. s katero je doslej izpJnjevala svojo dolžnost Državni vodja maršal Antoneseu se spominja vojakov, ki so padli za ča=t, svobodo in domovino, ter izreka nato rumunskemu narodu »besed? zaupanja in vzpodbude« »Mi bijemo« pravi maršal, »sveti boj obrambe rumunskih tal in sprejemamo na svo'e rame vse žrtve, ki jih od na? zahteva čast vorne.« F azlv barskega vojnega min 'str a Sofija, 2 januarja. General Rusev je P"sla3 bolearski vojski novoletni poziv, v katerem o>"avi: Vsako uro je treba izkoristiti zj nad^lj-n o izobrazbo armade n za oja^enje vojnega pctenci'ala L 1944 bo za n^r^de, ki so odločeni la z vsemi srer1stv „»'ir.ore končno zmago predstavljalo leto največjih naporov in muk Mi. čuvarji velike združene B inari e. mor mo bit ponosni, da nam je dovoljeno v tem času razvijati in ohraniti srečo naše domovine Doprinesimo f.orej mirno in odločno vse žrtve, ki so potrebne za dosèeo konč~e zmasre! Gesla slovaškega naroda Bratislava, 2. januarja V »Gardistu« objavlja namestnik min predsednika Mach geslo slovaškega naroda v novem letu Minister p še. da stara Evropa ne obstoja več. Vsled angleške krivde so bili francoski narod in narodi bivše Jugosl vije decimirani. Franc ja je bila celo uradno obveščena da v prm»?ru angioamerške zmage ne bo več velesila E ;:ni žarek upanja za evropske narode Je nemšk- Reich in nemški narod, ki bo ostal važ n čin tel tako ^olgo, dokler bo obsto ala evropska cel'r.a Naroda 80 milijonov ni mogoče zatreti če se ne bo sam< zapustil Ostati zvest temu narodu, je dolž- nost slovaškega ljudstva, ki ni nikoli izdalo samega sebe nit ne drug h Geslo za l. 1944 se torej glasi: »Stalno čsstno naprej proti postavljenemu cilju!« Novoletne čestitke Fiihrerja Petainu Vichi, 1. jan 1.944 Francoski državni poglavar maršal Pétain je spre el danes v prisotnost: min predsednika Lavala poaeb-neg nemškega diplomatskega poslanca, poslanika von Renthe-F nka k, je predal maršalu osebne Führerjeve novoletne čestitke. V svojem govoru je poslanik poudaril, da bo novo leto gotovo pestavilo celino pred težke probleme in da bo vojna mor ia potegnila tudi Francijo v svoi t< k Za o r>a pričakuje Führer od francoskega državne, ga poglavarja in njegove vlade v tem boju za svoj obstoj in za obstoj Evrope lojalnega obnašanja, ki mu ga je maršal Petam v polnem obsegu zagotovil. Potopljen astserlškl rušil? s Stockholm, 2. jan. DNB. Mornariško ministrstvo Zedinjenih držav objavlja, da se je 29. novembra potop ! zaradi trčenja z drugo ladjo« ameriški rušilec »Perkins«. ki je imel 1465 tcn. Nadalje so sovražna letala pred obalo Nove Britanije 17 decembra potopila neko obalno prevozno ladjo 13 žrtev nesreče ameriškega bombnika Stockholm, 3. jan. DNB Ko je nad letališčem pr Sacramenti! v Kaliforniji v zraku eksplodiralo :n se v plamenih zrušile štirmotorno bombno letalo, se je ubilo 13 ameriških letalcev. Samo en letalec se je utegnil rešil s padalom. Führerjev glavni stan, 3. jan. DNB. Vrhovno poveljništvo nemških oboroženih sil objavlja: Na nikopoljskem mostišču in južnoza-padno od Dnjeprcpetrovska so včeraj popustili boji. Slabotnejši sovražnikovi napadi so se izjalovili. Južno in južnovzhodno od Zitomira so bili v hudih bojih s sestrelitvijo številnih oklopnikov odbiti močni sovjetski napadi, zapadno od mesta pa so se izjalovili ob-kolitveni poizkusi. Dalje severnozapadno so naše čete v hudem boju s sovražnikovimi napadalnimi skupinami. Pri VUebsku so se v ogorčenih boijh izjalovili močni sovjetski krajevni napadi Lasten napad je vrgel sovražnika, ki je mimogrede vdrl v naše postojanke, navzlic zagrizenemu odporu po zavrnitvi šte-vi'nih protinapadov zopet nazaj. Na ostalem vzhodnem bojišču so bili v deloma močnem snežnem metežu zgolj boji krajevnega pomena. Na južnoitalijanskem bojišču je potekel dan mirno. Pri nočnem napadu težkih nemških bojnih letal na sovražnikovo oskrbovalno oporišče Augusto sta bila zažgana tovorni parnik srednje velikosti in skladišče gradiva, pristaniške naprave pa razrušene. Angleški teroristični bombniki so nadaljevali preteklo noč v zaščiti oblakov svoje napade proti raznim stanovanjskim okrajem prestolnice. Razen tega so padle posamezne bombe na nekatere kraje v za-padni Nemčiji. Nočni lovci in protiletalsko topništvo letalskih zračnih sil so uničili po dosedanjih ugotovitvah 31 štiri-motemih sovražnikovih bombnikov. Opolnoči so prodrla nemška letala nad London, da izvedejo nadlesrovalne napade. InvazijsM problem v nemški luči Nemška vejska je pripravljena, da odbije vsak poizkus sovražnikove invazije Berlin. 2 jan DNB Mednarodni poročevalski urad javlja: Kakor znano, je pred nekaj dnev nemška posadka ob obal Roka\skega preliva razbila neko podjetje britanskih komandesov V zvezi s tem je znova postalo živahnejše obravnavanje -nvazijskega vprašanja, pri čemer si na britanski :n ameriški strani očiv^dno trud jo zbuditi videz, da stoj;mo pred neposrednim pri-cetkom velikega napada na obalo Evrope Na en stran' So take nvazijske govorce brez dvoma sestavni de! živčne vome proti nemškemu narodu n prebivalstvu zasedenih pokrajin ver jetno pa smatra'o zavezmk:. da so dolžin Moskvi vsai tc podporo, ker boljševik* uporabo 25 do 30 divz j na južnota-janskem boji"ču ne smatram za dovolj ve'iko razbremenitev Kljub temu vojaško nedvomno dejanskemu po lož a u se pristojni nemški krogi same po sebi umevno trajno bav;jc s problemom ;n-vazije in z njeno obrambo Registr rajo nara-"cajoče ojačevanje v južn Angì'j zbranih amcri:ko-briianikih vojaških sil. zbiranje iz-krceva'nega brodovja \ štev:'nih br tanskih Ui-kah, pripravljenost transportnega brodovja z več sto tisoč temam tei končno tud; meri ke br tansk? napore. da 01 z velikopoteznim; letalskimi napadi oslabili nemško obrambo V Nemčij; so popolnoma prepričani» da bodo Amer cani in Britanci v doslednem času kljub izkušnjam pri D cppu ter drugm krvavim porazom izvršili nekje v Evrcp poizku*» »vel'ke-ga izkrcanja« Strokovnjaki so celo cesto izrazili mnenje ila bodo v južn Angliji pripravljene inva/i;ske armade morda '"/. političnih razlogov prisiljene udsriti prej. kakor bi bilo ugodno v voja kem pogledu. Zaradi tega ro bili nemšk ukrepi za obrambe in protisunke izvedeni z vajeno točnostjo ;n organizacijsko silo Inspckcijsko potovanje maršala Renimela je doved'o do novih spoznanj, ki bodo takoj praktično izkori^cna. Uspešn potek bojev v južni Italiji jc poleg a| ss sg^äfla v 1^44 Berlin, i. jan. Visoka osebnest iz nemških političn h krogov je dopisniku DNB na vprašanje, kaki dogodki bi se lahko zgodili v i. 1944, odgovorila naslednje: 1. Nemčija pričakuje ojačenje letalske vojne m podvzema obesžne ukrepe za obrambo na kepnem in v zraku. Prepr čan sem, da bo daio svoj pečat letalskim bojem nad Evropo presenečenje zaradi uporabe novih letalskih tipov in njihove nove oborožitve. 2. O »maščevanju« bi le dejal, da bo v 1. 1943 nad Anglijo vladajoči mir v prihodnjih 12 mesecih zamenjala nemška aktivnost. kajti beseda »maščevanje« se ne sme omejiti le na uporabo doslej ta ji.-ga orožja, ker predstavlja maščevanje največji faktor nesigurnostj za nasprotnika. 3. L 1944 se bo boj za svetovna morja znova razvnel. Nemško podmern ško orožje se sedaj pripravlja za nov zaiet. Zavezniške vojne in trgovske ladje bodo morale še prav tako računati z nemškimi podmornicami, kakor je bilo v najuspešnejših časih tega nemškega ofenzivnega orožja. 4. Boj na vzhodu bo 1. 1944 prinesel velike odločilne bitke. Sovjetse armade vedno bolj prihajajo v glavno območje moči nemške vojske in bodo utrpele težke udarce. 5. Italijansko bojišče se bo verjetno razvilo v vedno večjo in vedno bolj krvavečo rano zaveznikov. 6. Vsj ;rnaki inopažene priprave pričajo o največji vojaški senzaciij 1. 1944, namreč o invaziji, če opuzujer.io na eni strani angleško-ameriške priprave, na drugi strani pa že od jesenj 1. 1940 zbrano ogromno nemško protiinvazljsko armada z utrdbami, kakor jih svet še ni vicini, p:tem stojimo peč pred največjimi boji te vojne, kj se bodo vršili z največjo uporabo ethničnih sredstev. Krvave izgube Angležev in predvsem Američanov, ki se hočejo s 75% udeležiti te akcije, bodo nepredstavljive. Nihče ne more prerokovati, kake bodo politične posledice vsega tega v Angliij in Ameriki. M:žno je. da bodo predstavljale izredno pomemben faktor. Nevarcro ^ret: Wf>«?9 * u. . . v, v A2?£l!|o ženeva, 2 jan. DNB O svojem nedavnem pctovan'u v Anglijo piše Smuts v listu -fSouth Africa«: »Mnogi mislijo, ;a ie bivanje v Angliji pomen lo z"me poč tnice žel m. da bi jim bile take počitnice prihran ene, zakaj ni le nevarno potovanje v Anglijo, temneč sta nevarna tudi življenje tamkaj in povratek naz j v Južno Afr ko« Ob koncu mora Smuts priznati, da razpoloženje, ki ga je našel pri povratku v Južno Afiiko nikakor ni zadovo'jivo. Južnoafrška javn^t meni resignirano ta. anglešk. hlapec, je polna go-drnjačev. tega zagotovil nemškemu vodstvu dragocen čas, v katerem je lahko izpopolnilo izgradnjo utrdb ter jc dokončalo tako da je danes na postojankah ogromno število topov vseh kalibrov. ki se bodo lahko uprl- tudi najmočnejšemu obstreljevanju Enako so bili lahko izpopolnjeni ostal obrambm ukrepi, kakor na primer m nske zapore na morju ter ob obalah. Dragoceno na modernejše orožje, c katerem n. mogoče dobit, podatkov, se delno še razmešča po utrdbah, deloma pa je že popolnoma pripravljeno Tudi število oddelkov s katerim5 razpolaga nenvko vodstvo za obrambo pred invazijo, je samo po sebi umevno tajno. Ve se le to!;ko. da je b 'a od konca jeseni dalje določena na obrambo posebna armada, sertav-I jcna z d'v z:j. ki so se na vzhodnem bojišču prav prrcbno odi-'koval e Ta armada ima na razpolago tud, srecUt\a za hitro in gibljivo ofenz vno uporabo. letalski napast na Arbusto Berlin. 2. jan DNB Nem:ka težki bojna letala so v večernih urah 31 decembra napadla sicilsko luku Augu to. ki je važna ter zelo prometno oskrbovalno opor «če sovražnikov. Kljub močn pri-tilcta'^kì obrambi so bombe dobro zadevale V 'uk: in na pomolih so b la povzročena vc'&a razdejanja Zadeta jc bila 30i)0tr.nska tovorna ladja, ki se je vnela Zgorelo je tudi vellico skladisče pogonskih sredstev. N egove plamene se nemšk: letalci opazovali še dolgo po (xiletu. Ugotovitve na angleške Berlin. 2. jan DNB Britanska adm raliteta bi s svoj:mi objavami rada prikrila izgubo petih rušilcev v vodovju zapaüno od-Biskajskega zaliva s tem. da izjavlja, da se operacij v Bi-sk jj-kem za!:vu n:so udeležili nobeni rušilci. Nemško vojno poveljn^tvo prepušča Angležem svobodo v ter da omejujejo področja svojih operacij in r bo svojih pomorskih cdmic Nemškemu mornariškemu poveljništvu je vseeno, ali je v okvru nemških operacij 28. n 29 decembra zapadno od B skai-keea zal va od nemšk:h podmornic potopljenih pet britanskih ru'ücev operirale v nenoredni taktični zvezi z britanskima krvarkama »Glasgow« n »Enterprise«, ali pa ks na« je o! septembrski krizi rešila Nemčija, »toda Nemčija bi tega ne stori'a, če se ne bi bila prepričala, da hočemo živeti, da znamo za svoj obstoj tudi pridno delati in se hrabro b o r 11 f«. Tako se spet vračamo k jedru naše vere v bodočnost in zaupanja vase. ki je v tem. da je pretežni del naših rojakov ohranil zdravje duha, brez katerega tudi narodi ne vzdrže. Prav septembrska kriza nam je pokazala, da je zdravih sil v našem narodu veliko »n dovolj, da lahko z njimi prebrodimo vse i* žave tiidl v bodoče. Na prvem mestu so tu n?ši domobranci, ki nam pod vodstvom nemške oborožene sile jamčijo za našo varnost; nadalje so tu naši kmetje, ki so s svoio krvjo potrdili povezanost s svojo zemljo in ljubezen do svojega naroda; potem so tu naši delavci, ki se niso pustili zapeljat? po židovsko-boliševišklh vabah in so prav tako ostali zvesti sinovi slovenskega naroda; isto velja za pretežno večino našega uradništva, javnih in zasebnih nameščencev; naposled pa je tu še zdravi del n'še mladine, ki je trdno odločena, da nam brez židovskega ali boliševiškega strupa skuje zares boljšo narodno bodočnost To so stebri našega zaupanja vase, teraeFi naše vere v bodočnost, vere v boljše življenje in zopetno vstajenje po vseh preizkušnjah, pa na? bodo še tako hude. Na teh trdnih temeljih lahko tako ojeklenimo svojega duha. da nam noben nasprotni udarec ne bo več mogel ohromiti našega poguma. Iz teh zdravih temeljev pa izhajajo za vs^ poštene Slovence prav na pragu novega leta velike naloge. Samo s svojim neumornim delom, ki bo slonelo na navedenih zdravih temeljih, si bomo lahko pribori.'i »našo trdno povezano narodno s k u p n os t i;, tisto resničn« socialnost, ki sta "orok in jamstvo za nam po pravici in zar.'ug? pripadajoči prostor v družini evropskih narodo v«. Takšna je naši velika naloga na zunaj, če si hočemo v trajni borbi t» naš obstoj zagotoviti naše zopetno vstajenje v družbi drugih narodov. Nič manjše pa niso naše i»i?lo li nikakega sočutja. Bol.jševiki in komunisti morajo biti uničeni ker oni bi vse razrušili, kar je srbsko. »Uničite in pobijte jih, iztrebite ta plevel iz srb?k° narodne njive«, se končuje dnevno povelje JttžiaovzfotMSJin Evrsp nI veš $3d smodffiilsa Sofija, 31. decembra. Južn "vzhodna Evropa danes ni več sod smodnika, kakor je bila v preteklosti in ki bi ga bilo lahko z diplomatskimi igrami angleških politikov zažgati, piše Dimiter Rizov v »Slovu«. Poleg tega se je položaj Evrope v pričetku 1. 1944 v primeri s prčetkom 1. 1943 vsied bogate evropske letine gospodarsko zelo zboJjšal. L. 1918 so bile Nemčije in nJene zaveznice vsled slabih letin med 1. 1914 m 1918 ter blokade v obžalovanja vrednem položaju, dočim danes v petem vojnem letu blokada ni prinesla Angliji niti onih rezultatov- kakor jih je bilo opaziti že v pi-vem letu pretekle svetovne vojne. Pričetek Beneševega ksnea Beograd, 3. jan. »Novo vreme« označuje vest iz Londona, da bodo baje v češkoslovaško »vlado« sprejeti komunisti, kot prvi kcTak Moskve k Ikvidaciji njenega »prjate-lja« Beneša in njegove buržujske begunske klike v Londonu. Kdor se z boljševiki druži, tega oni sami uničijo, piše list. To je tud; usoda dr. Beneša. čeprav je po zaključku svoje pogodbe s Stal'nom izjavil, da Češkoslovaška ni bla nikoli boljšcviška in se to od nje tudi ne zahteva za bodočnost. Koketiranje z Moskvo in njegovi poizkusi, da b' Kremelj s pogodbami spravil v dobro voljo, Beneša niso mofil' rešiti. Domite za Zimsko pamoč! Kjer Itoli govorite o današ' njih razmerah — vedno se spomnite tudi Zfmske po* moči! V mesecu januarju bodo delili trgovci tako v Ljubljani kakor tudi v ostalih oskrbovalnih občinah racionirana živila samo svojim stalnim odjemalcem na sledeči način: 1. Na osnovno živilsko nakaznico: dnevno 225 g kruha ali 186 g kru§ne moke (t. j. za ves mesec 5.766 kg moke); vrednost najmanjšega odrezka. označenega z V», je torej 75 g kruha ali 62 g enotne moke; nadaljnja živila se bodo razdeljevala mesečno, in sicer: 1.5 kg testenin; vrednost dnevnega odrezka za živila za juho je torej 64.5 g, najmanjšega (pol-dnevnega) pa 32.3 g; 0.5 kg riža; 2 del olja na odrezke za maščobe od 1. I. do 16. I.; delitev ostale količine maščob bo objavljena naknadno; vrednost vsakega dnevnega odrezka je 12.9 g, najmanjšega (pol-dnevnega) pa 6.5 g; 500 g sladkorja; vrednost najmanjšega r '»ozka. označenega z »Vto«, je torej 50 g; 500 g soli; 100 g pralnega mila. 2. Na dodatno živilsko nakaznico z a ročne delavce (»R. D.«) na vsak dnevni odrezek za kruh. označen z »R. D.«, pripada 100 g kruha ali 82.6 g krušne moke (t. j. za ves mesec 2.561 kg moke) ; Ce se bodo delila živila na rezervne odrezke »R. D. 1« do »R. D. 6«. bodo potrošniki o tem pravočasno obveščeni potom časnikov. 3. Na dodatno živilsko nakaznico za delavce pri težkih delih (»T. D«): na vsak dnevni odrezek za kruh. označen z »T. D.«, pripada 200 g kruha ali 165.3 g krušne moke (t. j. za ves mesec 5.124 kg moke); na vsak odrezek za živila za juho pripada 100 g testenin (t. j. mesečno 600 g). Ce se bodo delila živila na rezervne odrezke »R. D.« 1«, »R. D. 2« ter »T. D. 7« do » T. D. 12«, bodo potrošniki o tem pravočasno obveščeni po časnikih. 4. Na dodatne živilske nakaznicc z a delavce pri najtežjih delib (»N. T. D.«): na vsak dnevni odrezek za kruh. označen z »N. T. D.«, pripada 300 g kruha ali 248 g krušne moke (t. j. za ves mesec 7.688 kg moke); na vsak odrezek za živila za juho pripada 100 g testenin t- j. mesečno 600 g). Na dodatne nakaznice «R. D «, T. D.« in »N. T. D.«, izdane od podeželskih pre-skrbovalnih uradov, se lahko nabavi kruh tudi pri ljubljanskih pekih. Ce se bodo delila živila na rezervne odrezka »R. D. 1«. »R. D. 2«. »T. ID. 7« do »T. D. 10« ter »N. T. D. 13« do »N. T. D-20«. bodo potrošniki o tem pravočasno obveščeni po časnikih. • 5. Na dodatno živilsko nakaznico Do. Ma (za otroke do 3 let starosti) mesečno: 1000 g riža (ali testenin), 500 g sladkorja. Morebitna delitev marmelade, kakor tudi vseh ostalih dothitkov na dodatne nakaznice Do. Ma. Do. Mb. Do. Me in Do St. bo objavljena pravočasno v časnikih. Ce pa ima trgovec marmelado še na zalogi, jo na zahtevo stranke lahko odda na dodatne nakaznice Do. Ma. b ali c (za otroke in mladino do 18. leta), in sicer 500 gramov na odrezek. določen za marmelado. 6. Na posebno dedatno živilsko nakaznico za kruh (za zavodarje in za noseče žene), dnevno: 150 g kruha ali 124 g krušne moke (t. j. mesečno 3.844 kg moke). 7. Na dodatno živilsko nakaznico za kruh za b°lnike, dnevno: 100 g kruha ali 82.6 g krušne moke (t. j. mesečno 2.561 kg moke). 8. Na dodatno živilsko nakaznico za mes0 za b o 1 n ik e, dnevno: 100 g mesa pri mesariih. ki so določeni za delitev bolniških dodatkov mesa. 9. Na »posebno nakazilo« in »nakazilo za bolnike«. izdano od Prevoda ali Mestnega preskr-bovalnega urada, smejo izdajati trgovci racionirana živila v količini, ki je na nakazilih vpisana. 10. Na družinske nakaznice »A« (1 do 2 osebi); na odrezek Al pet škatlic vžigalic. 11. Na družinsko nakaznico »B« (3 do 6 oseb): na odrezek B -1 deset škatlic vžigalic. 12. Na družinsko nakaznico »C« (7 in več oseb): na odrezek C -1 petnajst škatlic vžigalic. Zavodi, ki nimajo družinskih nakaznic, prejmejo.vžigalice pri svojih dobaviteljih. S tem, da je povečanje dnevnega obroka kruha za 75 g raztegnjeno na vse po-trcšnike. opozarjamo in poudarjamo da bodo upravičenci lahko nabavili ta dodatek z osnovno živilsko nakaznico, kot je omenjeno že zgoraj, in zaradi .*ega_ je s 1. januarjem tudi ukinjeno povišanje dodatnega deleža kruha delavcem in mladini od 9 .do 18. leta. Zato je vrednost dodatnih nakaznic za delavce, kot omenjeno zgoraj pod 2. 3 in 4. d-cčim ?o odrezkj dodatne nakarnice Do. M.c za kruh za mladino od 9. do 18. leta neveljavni in na njih Prevod ne bo priznal nobene mrke. Gostota prebivalstva in preliranb3.il prostor Vodja berlinskega inst:tuta za gospodarska raziskovanja prof. Wagemann objavlja zanimive podatke o gostoti prebivalstva in prehran-benem prostoru Evrope Med drug m navaja, da se je prebivalstvo Evrope v itku 19 stoletja. torej v sto let;h, pomnožilo od 175 na 500 milijonov, medtem ko je v istem času celotno prebivalstvo naše zemlje naraslo od 682 na 1792 milijonov. Od začetka sedanjega stoletja se je prebivalstvo naše zernje še pomnožilo :n je prekoračilo drugo milijardo. Čeprav so bil strokovnjaki že v začciku sedanjega stoletja v ökrbeh. kako naj se preživlja rastoče število preb:valstva naše zemlje, so znanstveniki danes mnenja, da se prebivalstvo lahko še vedno petroji. Na druoi štreni se pevsod opaža nazadovanje števila rojstev, zlast v gospedan-ko in kulturno naprednih deželah Tako je v Nemčiji odpadlo leta 1872 na 1000 preb-'valcev še 41 živih porodov, leta 1933 pa lc še 14.7 Smo-trena poüt'ka, ki jo je uvedel narodno-soc a-listični reiim na področju razvoja prebivalstva, je mela za posledico, da so se porodi v Nem-č;ji kmalu zopet dv:cnilj in je b lo leta 1939 doseženih že preko 20 porodov na 1000 prebivalcev. Število novorojencev se je povzpelo na 1,4 milijona, to je 45°/« več kakor v letu 1933. Ta razvoj je prekinila voina. četudi ne v tako znatni mer, kakor so mnogi pričakovali Še leta 1940 je b:!o zabeleženih na 1000 pre-biva'cev 20 ž'vc rojen h. naslednje leto 18 6. leta 1942 pa je bilo ?c vedno za 8% več rojstev kakor v letu 1933 Wagemann je prepričan, da Nemč ja ne more pr;t; v stiske zaradi prehrane rri rastočem številu preb'valstva Doslej je vedno znala razviti svoje produkcijske sile. V mnogih deže'ah tc občuti že pri oostoti 10 do 30 preb valcev n-i kvadratni kilometer težava s prehrano, to-Ja čim sc primerno dv g-ne produkt:vnost kmet jstva težave same po sebi odpadejo, obenem pa se prične tudi industrializacija. ki daje nov vzgon za intenzivno kmetovanje. Zato sc pri mno-jo večj- gostot prebivalstva ni bat', da b: zemlja ne mogla prehraniti nrcbivaleev. Možnost pov'sanja ž'vilskih obrokov v Italiji Vprašanje prehrane Italije je bilo v zadnjih tednih predmet vestnega študija pri pristojnih italijanskih uradih. Rezultat tega študija, pri katerem so sodelovali nemški strokovnjaki, je povsem zadovoljiv Kakor poročajo nemški listi, ni izoadek južnoitalijanskih področij oovzročil n;s!ab-šanja položaja. Zgolj oskrba z olivnim oljem je nekoliko težavneiša. V Toskaoi in v ligurski rivijeri se pridobiva kakovostno sicer najbrlj?e olivno rlie. vendar so količine manjše kakor v Južni Italiji. Prehrana prebivalstva do prihodnje letine je v vsakem pogledu zagotovi iena. V raznih prehrambenih področjih, kakor na primer pri oskrbi z žitom in mesom, bo mogoče precejšnjemu delu prebivalstva priznati povišanje obrokov. To jp tudi razumljivo kajti v t>nvzvod"i; živil zavzemata Severna in Srednja Ttaliia naivažneiSo vlogo in po odoadli nekateri pasivni kraji v Južni Italiji Italliancka rb'astva so po t »h ugotovitvah izdala ukrepe, da se obnovi Stroga disciplina pri oddaji živil. Medtem ko je pred 25. julijem sistem cdd:ijs pridelkov v državnih skiadiščih (ammassi) v glavnem funkcioniral, je oddajna disciplina v tednih iiberalnega režima znatno popusli-!a, kar je na drugi strani imelo za posledico. da se je razvila črna borza. Posledice tega se čutijo povsod v deželi. Pri posvetovanjih pristojnih italijanskih činiteljev je bilo ugotovljeno, da je vprašanje discipline pri oddaji pridelkov tesno povezano s politiko cen. Zato je bila dogovorjena revizija odkupnih cen za proizvajalce. Prvi ukrepi v tej smeri so bili izdani glede odkupnih cen za živino. Pri tem so bila določene take odkume cene, ki v glavnem zadovoljujejo proizvajalca in obenem preveč ne obremenjujejo potrošnika Podobni koraki bodo rledili glede ostalih kmetijskih pride'kcv. Ce bi se po končni določitvi odkupnih csn nadalje pokazala tendenca na razvoj črne borze*bodo izvedene najstrožje kazenske sankcije. Poleg oddajne discipline in revizije cen so odločilni čnitelii razpravljali tudi o prevoznih vprašanjih O nova razdelitve živil je določena v tako zvanem nacionalnem izravnalnem načrtu, po katerem morajo pokrajine s produkcijskimi presežki oddajati živila drugim pokrajinam z nezadostno proizvodnjo ali z velikimi potroš-nimi središči. S tem se ukine sistem, ki se je v tedmh b"doglijevskega režima pričel uveljavljati pri Dosameznih pokrajinskih uoravah in je šel za tem, da se te pokrajine v pogledu prehrane docela zaorejo naproti ostalim področjem Italije. To je imelo za posledico poslabšanje prehrane v mertih. ki so bila primorana načeti_ zaloge. Z vzpostavitvijo upravn* avtoritete so bila taka izolacijska stremljenja onemogočena in b"do po-ame-'na mesta lahko obnovila svoie rezerve. Že sedaj je opažati vidno izboljšanje pri oskrbi v posameznih italijanskih mestih. GOSPODARSKE VESTI — Davčne Iva rte za služkinje. Vsi po-slo-Iavci, tei zaposlujejo hišno služabništvo, to je služkinje in stalne postrežRinje, so dolžni do 31. januarja 1944 nabaviti si davčne karte za hišno služabništvo ter plačati o1.padajočo občinsko takso v smislu čl. 44 pravilnika o izvrševanju pioraCuni inestne občine ljubljanske. Davčne karte so dobe pri davčni upravi Ljubljana mesto, Vodnikov trg 5/II. soba 9. za cen« 31 lir. Opozarjamo poslodavce, da se določenega roka strogo drže, ker se bo nepravočasna nabava davčne karte kaznovala s petkratnim zneskom občinske takse. Kdor sprejme služabništvo v službo tekom leta, si mora nabaviti davčno karto v roku 15 dni po prejemu v službo. Nakazila usnja čevljarjem za mesec januar 1914 bo izdajal Pokrrjinski gospo darski svet v L'ubljani iz tehndčn;h razlo gcv šele od dne 7. t. m.~ dalje. = Nakazilo bencina in petroleja za obrtnike. Obrtniki, ki prejem; jo pri Pokra j nskem gospodarskem 5^T*tu bone za bencin in petrolej kot pomožno sredstvo orez posebnih pismenih prošenj na podlagi sezamov, ki jih predlaga Združenje mdustrij-cev in obrtnikov, odsek za obrtn štvo, «e opozarjajo da se morajo meseca januarja 1944 dvigat' boni po strokah in imenskih začetnih črkah ob naslednjih dnevih: mizarji: začetnica A do O 3. f?nuaria; P rto 2 4. januarja; slikarji in pleskarji: 5 Ja-nucrj^; uzarjl ia knjigovezi: 7. januarja; Prsskrba s soljo in vžigalicami Na podlagi kr ukaza z dne 19 maja 1941, št 415. Službeni list št 455/75. uzakonjenega z zakonom z dne 8. avgusta 1941 št 904. Službeni list št. 456/75. ter na osnov- čl. 1 naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943, št 4. Služben, list št. 273/86 iz leta 1943. odrejam: § 1. Preskrbo prebivalstva Ljubljanske po-kraj ne s kuhinjsko :n živalsko sojlo ter z vžigalicami izvršuje začasno Samostojna monopolna uprava LjuM-anske pokraj ne § 2. Veliko prodajo kuhinjske in živinske soli ter vžigalic v Ljubljanski pcknr:n; prevzame Prehranjevalni zavod (»Prevod«) v Ljubljan'. § 3. Samostojna monopolna uprava v Ljubljani in »Prevod« določita sporazumno vse potrebno glede prevzema in izvrševanja velike prodaje v § 1. navedenih monopolnih predmetov. § 4. Sedanji zakupn;ki vel;kih prodaj eoli in vžigal c morajo napraviti s Samostojno monopolno upravo obračun glede prevzet h količin blaga ter preostale zaloge izročiti »Prevodu«. § 5. Ta naredba stopi v veliavo z dnem objave v Službenem lifetu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani. Prezident: cDv. general Rupnik, s. r. Spre* imemba zakona o taksah in pristojbinah Na podlagi čl. 1. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajin» z dne 20 septembra lcA3, št. 4, Službeni list št. 273/86 iz leta 1943. odrejam: § 1. V čl. 5-, toč. 6. odstavka 8. zakona o taksah in prstojbinah z dne 25 oktobra 1923, Uradn list ^t. 368/113 iz 1923. se dodajo za besedami »zaradi pridob;tve šolskega spričevala« besede »in zaradi oprostitve vp-^n ne« §. 2. V čl. 1., toč. 24. taksnega m prstojbin-skega pravilnika z dne 6. novembra 1923. Urad-n list št. 376/116 ;z 1923. se dodajo za "besedami »za pridobitev šolskega spričevala« besede »in za oprostitev vpisnine«. § 3. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pekraj nske uprave. Prezident: di v. general Rupnik, s. r. Potkore vojnim ujetnikom in civilnim internirancem Mesečne podpore za mesec december bo Urad za evidenco in podporo vojnim ujetnikom in civilnim internirancem. Poljanska c. 2, izplačeval 4. januarja 1S44 ves dan za vojne ujetnike, od 5. januarja 1944 dalje za civilne internirance S* seboj je prinesti osebno izkaznico in izkaze, kakor je to bi io objavljeno v dnevnem časopisju dne 10. decembra 1943 mehaniki: 8. januarja; kleparji in ključavničarji: 10. januarj:; elektrotehniki in steklarji: 11. januarja; krojači, modistko in krznarji: 12. januarja. Upravičenci se opoz rjajo, da dobe bone samo na dan. ki je določen za njihovo stroko in se zamudniki ne bodo upoštevali. — Porabnikom tekočih goriv in maziv. Interesente, ki porabljajo teko a g_ri/a (bencin, nafto, petrolej) kot s..rov.no ali pomožno sredstvo za industrijsko p-0-2" vodnjo (kemični izdelki in sii^no) al. r..a-ziva (strojno in cilindeisko olje ter tovet-no mast) za mazanje strojev, poziva Pokrajinski gospodarski svet, da mu jav jo najkasneje do 4. t. m. točen naslov pol-jetja. Pri tej priliki naj tudi n::ve e o koliko poedinih vrst navedenih sredstev so prejeli pri uradu za civilno motorizzi jo v letu 1943. = Celoletno plačilo obresti državnih papirjev v Nemčiji. Zaradi razbremenitve denarnih zavodov in državnih blagajn se s 1. januarjem uvede v Nemčiji enkratno plačilo kuponov državnih papirjev, ki imajo polletne kupone. Novi termini za vnovčenje dveh polletnih kuponov so določeni tako. da se obresti za vse leto izplačajo 270 dni od pričetka onega leta. za katero tečejo obresti. = Izdelovanje usnjenih predmetov v Nemčiji zopet dovoljeno. S 1. januarjem je v Nemčiji zopet dovoljeno izdelovati nekatere predmete iz usnja, in sicer predvsem gonilna jermena, tehnične predmete iz usnja, predmete za opremo gasilcev razen pasov, komatov in delov za komate, predmete za shranjevanje finomeha-ničnega optičnega in medicinskega orodja, aktovke, denarnice in listnice, zadrge za čevlje, jermena za zapestne ure. poklicne rokavice, jermenje za smučke ter usnjene dele za naramnice in nahrbtnike. Gornji predpisi veljajo tudi za Spodnje Štajersko in Gorenjsko. = Ustanovitev tvor niče za celulozo na Hrvatskem Zagrebške »Narodne novime« objavljajo zakonski dekret, s katerim se hrvatski minister za gozdove in rudnike pooblašča, da v imenu hrvatske države in po predpis:h trgovinskega zakonika ustanovi delniško družbo, ki bo imela nalego zgraditi na področju Hrvatske potrebne tvornice celuloze. Družba bo imela r.aziv Celuloza d. d. Predvidena je začetna glavnica v v:šini 750 milijonov kun. Umrla nam je naša zlata mama, stara mama, sestra in teta, gospa Terezija Žvasr^t Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 5. t. m. ob 2. uri popoldne z žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu. Ljubljana, Planina, Zagreb, dne 3. januarja 1944. Globoko žalujoči: Silva, por. Pavčič, hčerka; dr. Franc, sin; Marjan Pavčič, zet; Milena roj. Mavric, snaha; Mateja, vnukinja in ostalo sorodstvo. Kvoni Zadsafa pot dr. Gvižia Mdaìsa V nedelj,c popoldne ob 16. se je z žal na pekopalšče k Sv. Križu razvil lep žalni sprevod, ko so spremili k večnemu počitku mestnega, zdravnika dr. Gvida Debelaka. 2a na Novega leta dan, so priha-'ali v kapelico sv. Nikolaja nešteti kropilci, ki so se prišli zadnjič poslovit od priljubljenega zdravn ka. N slednji dan je b lo kropilcev še mnogo več, ob času pogreba pa se je na Žalah zbrala tolikšna množica ljudi, kakor smo j.h v ".j eni videti le ob pogrebih naš'h najvidnejših in najpriljubljeaejših rojakov. Ko so co. franč:5kani pred molünico blago-fclovili krsto s truplom, so združeni pevci zapeli za'ostinko »Človek glej . ..«. Za križem in črno zastavo ter nosilci vcncev je stepala duhovščina, za krst& pa so sc zvrstili najprej ožji sorodniki, potem pa neštevilna vrsta pokojrn-kovih prijateljev, znancev, stanovskih tovarišev in ljudi, ki jim je dr. Gvida Debeiak v ovojem življenju tako rad nesebično pomagal z zdravn:šk:mj nasveti pa tudi s svojo darežljivo roko. K zadnjemu slovesu cd svojega tovariša pa so skoraj polno številno prišli tudi člani lovskega društva. Celo sprevoda je bilo že v pokopališki kapelici', ko se zadnji pogrebci še niso vsi uvrstili v sprevod. Vsa ta množica se je potem zgrnila okoli odprtega greba, kjer so se pevci poslednjič poslovili z občuteno zapeto žalostinko, lovci pa so svojemu tovarišu vrgli na krsto smrekovih vejic. Množica pogrebcev se je še enkrat s pie-tetno mislijo pomudila pri priljubljenem zdravniku in dobrem tovarišu. Mnogotera solza je biladokaz, da so - zagrebli m oža, ki je imel med nami nešteto iskrenih prijateljev. Čigavi so frisinški spomeniki? Spor za najstarejše dokumente slovenske kulture Najnovejši zbornik »Doma in sveta« je priobčil zanimiv prispevek znanega raziskovalca najstarejše slovenske slovstvene zgodovine, univ. prof. dr. Franca Griv ca: »Č J- g avi so f r sinški spomeniki?« Pisec pravi, da je treba v tem vprašanju dobro ločiti drugi frisinški odlompk od prvega in tretjega. Prvi in tretji spomenik sta namreč doslovno prevedena po starih nemških vzorch. brez dvoma že pred pr hodom sv. Cirila !n Metoda, d. omljivo pa je. če sta bila zansana Ciril in Metod ter njuni učenci so ju uporabljali, zapisal1 in i'ma vt:snili nekaj rahlh znakov cer-kvcncslovanskega knjižnega ježka, a v jedru y. ostal prošnji karantansko-sìlevenski prevod ■/. okorno suženjsko odvisnostjo od izvirnika Nasprotno na je drugi odlomek, spovedn nagovor, po obiiki =n vseb'ni vel:ko samostojnejši. P', iez ku in po slegu pa bol j cerkvenosloven-sk;. Sestavljen je no zahodnih predpisih, prav kakor starcelovansk' spovedn' red S najskega evhologija. V le-tem spovedni pouk kljub na-glcnitvj na zahodne vzorce vendar š< samostojno spaja vzhodne n zahodne prv'ne: temu se po dokazovanju prof Nahtiga'a pridružuje tudi tu samostojno Iv poslovno in književno izražanje Cirl-Metcdme šole. Docent brat s'avske univerze A I. Isa čenko je zda1 'eta 1943 nri Slovaški akademiji znanost-' kni'go ».Tazyfc a povod frisin-skych nomiate':» V nj priznava zgomic raz-i;;:o med posameznim' frisin.k mi odlomki, * Smrt za domovino S poleta nad sovražno c zemlje se ni vrnil m.jcr Kurt B.än-dle. skupinski poveljnik v nekem krdelu ilovskih leta!. Brandls je zmagal v 180 .spopadih v zraku ter je b i od! kovan z železnim kržem s hrastovim listom. Po rodu je bil iz WUrtenberga. — Na morju je ostal po veliki pr morski bitki sloveči podmorn'-škL povel'nik Johannes Möhr, odlikovan ? ihr-stov'm listom. * Zlata pslma za genera'a Franca. Polit'čn' odbor španske falange ie poklonil i dižavnemu pogl: varju generalu Francu i najvišje odlikovanje, s katerim razpolaga i frlangistično gibanje, s kolajno z'ate pài- i me. * Vojni f)Ofc-b'jenci niso boJniki, Docent čr. Schh p;§9 v listu -Völkischer Beobachter«: Nobenega dvoma ni, da voini pohabljenec, če ni bil prikrajšan za b'rtvene ude al: «nI utrpel peškedb kakšnega važnesra č"til'. ne more biti telesno popoln, kakor tren-'ran sportn'k. Njegova žrtev za domo-viro pa se -'e izvršla v času. ko je b'lo n:"rovc. telo šo zdravo Zaradi teg- ie smatrati voW invai'de po njihovem ozdr'vlje-ni-i za zdrave ljud;. ki n'so izsrubil' nrav na svoji delovni vrednost'. Pohabljen ja v vojni n'so čedna in pri zaposlitvi invalide v -'e treba to dejstvo še nra.v posebno 5U"a"štov" ti. * VOrnOr 7.a državne nameščence v B">1-rnr'f. V zadnj'h let'b sa v Rumun.-ji, na M džarskem ter v drut'h državah jugovzhodne Evrcpe priskočil5 državnim uradnikom na pomoč s tem, da so vh s nemoč-jr> i>osebnth konzum-rh zadrug eskrbali z ž"vili. obleko, obuvalom in podobnim1 P-a-trehščmami. Po tem zgledu so letos v B~l-jrari'i na področju vsakega ministrstva t*, et an ovil' prs^bno z "drugo za razdeljevanje obleke in živil. Po'eg tega so bile ustanovi iene posebne delavn'ce za popravHo oblek in čevljev državnih ur r.d" i kov in Članov njihov'h dru?,:n. Te zadruge bodo svo- im članom razfeljevale tudi kurivo ter jim nudile potrebno zdr"vn'ško pomoč v primeru bolezni Bolgarska vlada je za namene uradniških zadrug votira'a poseben kred't v znesku 500 milijonov levov. * Vsaka biga n»l ima domačo lekarno. V vsakem gospodinjstvu, pišejo nemški ča- , sopisi- bod's: v mestu ali na deželi, bi morala b'ti druž nskim čri.nom ma razpolago majhna demača lekarna. Je zelo potrebna, ima naj pa obliko majhne, bele ročne omarice z rdečem križem spredaj. V tak n skrinjicah naj bi hrani'a vsaka druž'na najpotrebnejša zdravila, ki so vedno pri rokah. Seve fa pa je treb- skrbeti, da se pokvarljiva zdravla pravočasno obnove, kaiti s starimi zdrav'li si «re moremo pomagati, pač p- si lahko škodujemo. Večje število hišnih gospodarjev ali starešin še ve:"no ni naznan'io pomočnic za hišno prvo pomoč ob letalskih napadih. Opozarjamo r'h znova, da morajo te prijave napraviti takoj. Prijave sprejema mestni fzikat v II. nadstropju Mestnega doma. * Justifikacija ter-r stične skupine. Republikanska m.lica je s s:de-lovanjem pripadnikov nemške vojske p. t?e a terorstl.no skupino v okolici Bergami. Skuplr.a je usti ah ovala domače prebiva'stvo ter izvršla več zločinov. Med drugim so te olisti ubili dva fašista ter odnesli iva in pol milijona gotovine iz blagajnfe tvem ce Uva. Trinast članov teroristične skupine, ki so prišli v roke miličnikom in Nemcem. ;e bilo zaradi tega ustreljenih. 4 Barba P1"0*' črnj b°rzi. V Tre is i ja bilo v za njem času vrrii v'j enih -aradi trgovanja na črni to zi 573 oseb. Sto d.:sat činih fco. zi'anctv so ob'asti spravile pod KiJUC. * 2e!emiika nesreča v Španiji. Pri Al- meriji v Španiji sta trčila potniški in tovorni vlak. Devet potnikov je bilo ubitih, nad dvajset pa ranjenih. + Slavka črkopis v cev v Washingtons Oeebje vseh podjeti;'. ki izdajajo ča^op se v Washingtons je v začetku minulega tedna zapečelo stavko zarad; odklonjene zahteve po izboljšanju mezd. Zar; d- tega izhajajo v nezmanjšanem obsegu samo št'rje največji washingtonski listi, ostala ped e-tja pa si po mag" jo s stavkolomi. kolikor je teh ljudi na razpolago. * Milijonski zaslužki nočnih klubov v Ameriki. Predstavn'k ameriškh I stnikev nočnih lokalov B 11 ngsly je izjavil, da na Broadwaayu ni nobenega nočnega lokala, ki bi v minulem letu z služil man- nego mil jon dolarjev. Promet v nočnih lokal h se je v primeru s predvejn nri časi zvečal za 200 do 400 odstotkov, konjunktura pa še veüno ni desegla viška. * Usoden udarec. Slletro Marijo Herfar-terjevo je konj na planini pri Kössenu b1 - ■zu Kuffsteina s takšno silo udaril v trebuh, da ji je pretrgal jetra in je nesrečni ca izdihnil? v boln šnici. * 863 mü'jcnov škatel vžigalic po abljo v enem letu na éve'.ckem. Za te vžigalice je treba neisekati 250.0C0 m3 1-sa. ftjsiMjgfgg Poveljstvo slovenskega domobransiva opozarja prebivalstvo, na je duhod ua Grajsko planoto dovoiien samo onim, ki prihajajo zaradi službenih razlogov in sicer sta dohoda samo dva: po vozni poti od Karlovškega mestu in po Študentavski ulici. Bohcd h pokopališču Kočevskih žrtev na Orlovem vrhu je vsak. rnur dovoljen, teda samo po vo;ni Grajski peti cd Kar-lovškega mestu. Stražam je naročeno, da vrše sluzj o z vso strogostjo. Poveljnik u— Novi grobovi. Umrli sta goepa Elizabeta Geyerjeva in gospa Marija Ja k lova. Obe sta bili zgledni materi, ki sta lepo vzgojili otroke ter sta se veselili tudi že vnukov. Pogreb prve bo v sredo 5. t. m. ob 16. iz kapele sv. Nikolaja, druga pa bo nastopila zadnjo pot v sredo ob 15. uri iz kapele sv. Marije na Žalah. Pokojnima blag spomin, žalujočim naše odkritosrčno sožalje! u— Z Abrahamom se je srečal na Silvestrov večer v krogu svojih znancev m prijateljev g. Ror-iLesenc. še na mnoga leta! u— Iz pisarne odbora za Z'unsko pomoč smo prejeli: Za informacije glede Zimske poroči kličite: 47-71 (int. 44)! Prostori Zimske pomoči so v Pucciniievi ulici 9/1 levo. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Zimska pomoč — ček rač. 16.530«! u— Dijaki-inje in visokcš^lct-ke. ki nimate rednega pouka, porabite svoj prosti čas v koristno svrho, da se priučite praktičnih predmetov: strojepisja, stenografije, knjigovodstva itd. Novi tečaji prično 7. januarja. Izbira predmetov po žel i. Učnina zmerna. Informacije in vpisovanje dnevno. Na razpolago novi prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u.— Darilo. Ravnatelj Janko Ma'ensek daruje namesto venca na krsto pek. dr. Gvida D&beljaka za onemogle v Zavetišču v Japljevi ulici 150 lir. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dva-in trimesečni tečaji prično 7. januarja. Desetprstna učna metoda. Največja mo derna strojspisnica raznovrstni stroji. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Poeebni tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo itd. Izbira predmetov po želi i. Na razpolago novi prospekti: TrgevSk0 učiMšč* »Čhristcfov učni zavod«. Domobranska 15 u— Stroške za ureditev zaklonišča nosi hišni lastnik; z nasvetom, delom in opremo, pa mora po svojih močeh pomagati vsak stanovalec. Za pomočnice za prvo hišno pomoč ob letaiskiii napadih bo predavanje na prazna sv. Treh kraljev v četrtek 6. t. ni. ob 0. uri dopoldne v sejni dvorani mestnega magistrata. Dohod je poleg pioduj..l,u* mes.ne elektrarne na Mestnem trgu. Vabimo, nat se tega tečaja udeleže vse ona pomočnice, ki so se prijavile do. bož.čnili praznikov. Predavanje za pozneje prijavljene i;o objavljeno 14- t. m. in po po'.Tebi tudi pozneje v časn.kih. u— Vstopn.ce za III. s;ni;cuični k n- cert. Wch-macnisenuer Laio^ch — Radio Ljubljana, priredi v ponedeljek, dne 10 t. m. v ve i.ki unionski dvorani Ili. simfonični koncert povečar.cg i radìj^k.gó orkestra. Začetek konce; to co točno oi> p ji 6. uri zvečer, na kar dun-s o o-zarjamo. Predprc-uaja za končan, se bo začeia jutri v sredo, dne 5. t. m. v knjigarni Glasbene Matice. Cene ooičojne. u— Za desir.ffckciJ© ust :n grla dobite v vsaki lekarni FOKMICOT PAs i 1LL! u— Važno za vsauogar fedaj m v ba-doce je znanje sli o.;cpisja, si.u u^aii^'-"njigovcd tva itd. Praktično suck v..o znanje, potrebno v zasebnem alj _a.r.e:n poklicu. Novi tečaji prično 7. januarja. Izbii'3 predmetov po veži ji. Učnina zmerna. Vpisovanj«, dnevno. Na razpolero no vi pio. pekti: Trgovsko uč>I šče »Cfcri tefov učni zavod«. Domobranska 15. S^30šaf£ itafersko • .Osii'liovunjü. Deset-r.ik A'.ojz Wolf iz ljutomerske okolice n desetnik Franc Kalcher iz Svečine sta bl a odlike vana z železnim kr žcem 2. stopnje. Koncert domače glasbe v Celju. Kakcr vsako leto. je voditeljica klav.rske šole ga. Lau nova tu d letos povabila svojce svoj h gojencev na koncert domače giasbe. Na eporedu so b'ie večji del božične skladbe. Pereč la hv li'o visoko raven tega koncerta. peroka. V Radgoni so je poročil podčastnik v nemšk vojski dipl. trg. Karel Schweizer. obrate vodja papirnice Schweizer A G. z gdčno Klotileo Bcuvierjevo, hčerko znanega vinogradnika in tvoraič rja C:otarja Beüv'erja v Gorn i Radgon'. Na Tehariu pri Celju so gledališki prostovoljci nedavno vprizor li igro »Srečen z Mor.'ko«. Bilo je mnogo smeha in odobr?.-. v ni a. Smrtna nesreča z motorjem. Tri intridesetletni Rudolf Slenko. ki 'e zadnji čas prebival v Kapfenbergu. je v Brucku nesrečno padel, ker ga je podrl neki motorist. Hudo se je p: škodoval na glavi in je izd;hnil v beln «n'ci. Vozač je dobil 1 ž'e poškodbe Mesarjeva nezgoda V Gradcu bivajoči mesar Franc M rkovič se je pri klanju živine po nesreči z rožem ranil v gornji dol 'eve noge. Odpeljati so ga morali v graško bo"n;šn:co. Nesreče. 12'etni Ježe Tomaž'č iz občine S'ivnice se je pri igranju nevarno poškodoval levo oko. 70!etni Janez šen iz Doma onemogl'h v Mariberu je padel in se nevarno nalomil nogo. 2 Ljudsko gibanje. Dne 21. decembra je bilo v Gorici sedem smrtnih primerov. Rojstev in porok ni bilo. Nezgr-da v malem semenišču. SOletna perica Marija etarin, ki stanuje na gradu št. 14, se je med svojim de'om v goriškem malem semerišču ponesreč la. V likalniei je p'rila in si zlomila levo nogo. Prepeljali so jo v gor ško bo'niän'co. Razdeljevanje drv. V sm slu opozorila ger škega agra.rnega konzorcija se nadaljuje v sklad\šču v ulici Fajtjega hriba razdeljevanje drv. Vs ka oseba prejme na odre-zek št. 65 30 kg drv. Iz René poročajo o razburi ji" e m dogedku, ki se je pripetil v nede'jo zvečer. Tam se ja mud i lOlctni Jor-ip O lak iz T rta, N.anj so streljaj neznanci iz zase 'e in ga nevarno ranili. Poškodbe irra m d's li stegnenici. Ranjenca so prepeljali v gniško bo'ni'n'co. Njegovo zdravstveno stanje vzbuja reeeio slerb. Smrt reškega pfs^t^lja. Na Roki j? umrl p'satcli in pesn'k Henrik Camorra B'l je on-t'-'ski dopisn'k raznih itali j r.skhi časnikov. Nov vozn" rr»d Tr^t—Knp«>r. Z 20. decembrom ie bil 1'vePnv'icn nov vomi red na plovni nr'^i Trst—Ko-»er. T-» Ti-sta odhaja parnik eb 7. 10 j 14.45 in 15.15. -> Vopra pa cb 6/15, 8.G0; 12.15; 13.25 in 16.15. ' & • i » ep c» v*. jc že izšel. Dobite ca v up re, vi »Jutra« in v vseh knj5c;irnah Nervozni ljudje. 29 letni mehanik Anton Mezarn se je spričkal doma z ženo in taščo. Beseda je dala besedo. Mezarn je ciobil poškodbe in se je zatekel v bolnišnico. 42 letna gospodinja Terezija Prknon: iz ulice Nordie- 5. se je sporekia z neko svojo znanko, ki jo je udarila po obrazu. Tudi Primonijeva se zdrav^ v bolnšnici. Smrtna kosa. Te dn: so umrli v Trstu 69 letna Ines Lange; 62 letni Oskar Zar-li; 67 letni Teodor TU; 75 letna Marija Zuban; 70 letna Marija Beniger vd. Birsa. 67 letni Jcs p Vatovani. 42 letna Ivanka Primožič. 79 letni Josip M le :n ;]5 letn. Andrej Miscn. Ljudsko g banje. Dne 2S. decembra 1943 je biio v Trstu 12 rojstev in 13 smrtnih primerov. Odbor ia podporo Italijanov v Dabnaciji. Na pobu io t : i-^ca pi-^fckta Cocca'« i ja sc ;e v Trstu ze.suoubor zi pcir.oč daima-tir.ski,n Ita'i^onom. Otieor irrua sedež na '-ržask; prefektuii ir. r.iu predschrvatsk1 častnik«. V Trstu se je pojavi! mlajši moški, ki se izdaja za hrvatskega častnika i«a se skuša ped to pretvezo okoristiti pri svojcih pogreš nih Tr-žačanov. V nekaterih pr merih se mu fe-b'čna namera ni posrečila. Slepariu so na sledu. Ponesrečene?. V bl"ž'n; osrednje železn'-ške postaje v Trstu se je ponesrečil d jak Viktor Fabro :z ulice Prato 8. Pr.fel je s ko'esa in se potolkel po glavi. 16!etn?ga dijaka Lenarta Bucarellija iz uMce Corti je ogrizel popadlj v pes. BucareJli ima več ran. Skoro bi se bila zadušila po nesrečnem naključju 44!etna Hcrmina Murat ;z ulice Torreb:ana Na levi nogi se je pcSko-dov 1 med delom v obratih sv. Marca 54-letni delavec Alojz Cavestro. Ponesrečenci so se zatekli v tržaško boln šnico. želczn'čarjeva nezgoda. 251etn'" že'eani-čar Josip Visint n, ki stanuje v Vidmu, je našel ob želea iškem tiru Tržič—Sesljan ročno bombo ki je eksplodirala. V'sintin je dobil poškodbe na lev ci. Zatekel se je v tržaško bolnišn:co, kjer so mu morali amputirati tri prste. Iz Pcstoj&e Trije mrtveci na cest». Na cesti iz Senožeč v Postojno so bili ustreljeni trije meški, ki so se peljali na avtokarju. Gre za neleega Fianca Viama- Franca Ješeja in še tretjega sopotnika, čigar identiteta pa še nI do-gnana. Njihova trupla so bila prepeljana v mrtvašnico tržaške bolnišnice. Poizvedbe so v teku. Iz Hrvatske Umrlj'vo^t v Zagrebu. V drugem tednu decembra je v Zagrebu umrlo 78 ljudi, in sicer 12 za jetiko, 7 zaradi strelnih ran, 5 zaradi raka, 4 zakadi vnetja srčnih žil, 4 so umrli na pljučnici, prav toliko pa tudi na črevesnem katarju in zaradi zastrupljeni a krvi; ostale bolezni so zahte vale manj žrtev. 20-le'nica hrvatske orlovske zveze. Dne 16. decembra je minilo 20 let od ustanovitve hrvatske orlovske zveze, organizacije katoliške m'adine. ki se je posvetila telesni vzgoji, predvsem telovadbi. Na dan oble'nice so se bivši Ori; sestali na Kaptolu v Zagrebu. Smrl carinika Kremplja. Dne 9. decembra je bil pri vršenju svoje službe za-vratno umorjen predstojnik cainamice na Jesenicah DonJo (A«~ton) Krespi. Star je bil komaj 26 let. P.koineaa so po'ozili k večnemu poči'ku na M:rogoiu v Zagrebu. Knjiga o Pog'avniku. Poverjenik za vzgojo in propagando v glavnem urtaškem stanu prof. Dan'el Crljen je napisa! knjigo »Naš Pcgbvnik«. Iz SrMJe Borba Srbije proti nepismenosti. Srbska vlada je jzdaia ukrepe, po katerih se morajo vsi piipadn;ki srbske narodne skupnost: v staresti 25 do 45 let, ki niso vešči čitanja in pisanja, udeleževati tečajev za odpravo nepismenosti Tečaji se bodo vršili v preste l ih ljudskih šol. Bete*nica_ ROLEDAR Torek, 4. januarja: Angela. današnje prireditve Kino Matioa: Ob zvokih glasbe. Kmo Sloga: Simfonija življenja Kino Un»on: Ljubezenske zgodbe. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik. Marijin trg 5, Deu- KlanjSček Dia. Gospcsvetska cesta 4, Bo-hinec ded.. Cesta 29. oktobra 31. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Torek. 4. jan.. cb 16: NormansRi junaki. Ped B Sreda, 5~ jan., ob 16. Cvrček za pečjo. Red Sreda. Četrtek, 6. jan.. ob 14: Sneguljčlc». Mladinska predstava. Izven. Cene od 18 l.r navzdol." — ob 17: Potop jeni »vet. Izven. Cene od 22 lir navzdol. * H. Ibsen: »Normanski jur.aki«. Igra v štirih dejanjih. Osebe: Ornulf, deželni glavar na islandskem — V. Skrbinšek, Sigurd Silni, pomorski kralj — Drenovec, Gunnar. bogat kmet — Gregorin, Tho-rolf, Oroulfov najmlajši sin — Bitenc, Ornulf : va hči Dagy Ukmar-Boltarjeva, Hjördis, rejenka — Marija Vera. Kore, kmet _ Bratina. Režiser: M. Skrbinšek. Scenograf: inž. E. Franz. Dram» pripravlja Fcrstcrjevo mladinsko igro »Rob'nzon ne sme umreti«. Delo ima tri dejanja (8 skK) in je vzgojnega pomena. V njej je prikazana ljubezen mladine do kniig in predvsem do romantične zgodbe o Robinzonu Cru3oaju. V delu je z vso liubeznijo prikazan lik pisatelja Daniela Defoa in njegova r«sn;ška donvšlii-ja ter lov za dragocenim rokonisom, ki mu ga jc vzel njegov sin Tom. prisrčnost in humor prevevata to :gro. v kateri ima naš dramski ansambel zopet priložnost zaigiati za mladino vredno in vedre^ delo. Režiser: prof. šest. OPERA Torek, 4. jan., ob 16: MelodMa srea. Izven. Cene od 36 l'r navzdol. Sreda. 5. jan.. ob 16: Prodana nevesta. Red I. óefrtek. 6. jan., ob 16: Trrbndur. Izven. Gostovanje tenorista Ivana Francia. Cene od 36 lir navzdol. • Ponovitev izvirne slovenske operete »Melodije srca«, delo skladatelja J. Gregorca in libretista H. Stepanč ča, bo d nes v torek izven abonmaja. Tenorsko partijo ho pel Be'izar Sanc'n, vsa ostala zasedb- je običajna. D'rigent: J. Gregore. Režiser: E. Frelik. Koreograf: ing. Golovin. Gostovanje Ivana Franci-, člana zagrebške Opere. Ivan Franci, ki bo gestoval p1"» dal šem premoru, bo ostal kakih 14 dni v Ljubljani. V tem času bo pel v Verd jevern >Trubadurju« glevno partijo, Manrica s katero -'e imel v predlanski sezoni izreden uspeh. Prva predstava bo izven abonmaja, ostale za vse abonmaje in tudi izven. »Trubadur« spada med tiste opere, ki ero ime e v zadnjem času nadpovprečen uspeh, h kateremu so pripomogli predvsem noslci glavnih partij: Hevbalova, Janko, Golobo-va in Lupša, pa tudi ves ostali ensambel in orkester. Letos bo dirigiral opero dr. Danilo švara, ki se je vrnil po dveletni odsotnosti zopet v Ljubljano bo to n-egova prva predstava. Režiser: C. Debevee. žrebanje številk za nagrade »Gledališkega koledarčka« bo reprck'icno 2 'februarja. Ker je štev le koledarčkov cnjcjc-no, opozarjamo vse. ki se zamma o za zanimivo in pestro vsebino in za l«^pe n grade, naj si jih pravočasno nabavijo. RADIO LJUBLJANA TORÜK. 4. JAN U Al« J A 7.00—7.10: Poroola v nemščini. 7.10 do 7.30: Jutranji konce:t. 7.S0—7.40: Poročila v slovenščini. 7.40—8.00; Nadaljevanje jutranjega koncerta. 12 00—12 30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in sJovenš&mi. 12.45—14 00: Ko::e:rt glasbe za razvedrilo. 14.00—14.15: Poroöi'a v nemščini. 14.50—15.00: Za vs k gi nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemš ini in slovenščini. 17.15—17.45; Popoldanski koncert. 17.45—18.00: Iz Alešovčevih šaljivih spisov. 19.00—19.30: Slovenska ljudska edle,iv. 19.30—19.40: Poročila v slovenšrini., 19.45—19.50: Pregled sporeda. 19 50—20 00: Mala glasbena meilgra. 20.00—20 10: Poročila v nemščini. 20.10—20 50: Tiaeč ve-di-ih not. 20.50—21.40: Iz dežele operet. Igra radijski orkester, vodi dirigent Dngo Mario šijanec. Sadelujejo sopranistka Ma. nja Mlejnik in tenorist Drago òuden. 21 40 do 22.00: Prenos vojaike oddaje iz Beograda. 22.00—22-10: Poročila v nemščini. 22.10 do 22.30: Glasba za lahko noč. vendar proglaša vse tri za cerkvenoslovanske spomenike vel'komoravske redakc'je Tako bi frisinški spomeniki šele iz Vel kc Moravske prešli v slovensko okolje in tam dobili nekoliko slovenskih znakov. Prof Grivcc sod', da je v tej skrajnosti vprašanje nepravilno zastavljeno n požrešno rešeno Ni dvoma, da brez Cirila 'n Metoda ne bi ;me!i fri.in'ich spomemkov. To so ugotovili vcl'ki jez:kos!ovci že na koncu preteklega n v začetku na'ega stoletja. Ta neizpodbitna znanstvena ugotovitev in tradicija je ed no varna podlaga za nadaljnje delo. Poudarja jo tudi Isačcnko. a jo skuša pristransko izkoristiti v prid S ! o v a k & ni, ki so mu na svo ji un:verz dali priliko za znanstveno delo. A Slovak ne ter-iajo takšne nagrade za svojo gostoljubnost. Slovak dr. S. Peciar v časopisu »Slovenske Po-hlady«. 1943. str. 457—459. odklanja prot rane Isačenkove dokaze iz be.->cdnega z-aklada Prof. Grivec izvaja nadalje: Glede 2 fr's;n-škega spomenika Isačenko prav Ino sod:, da se po slogu in jeziku bistveno razlikuje od 1 in 3. odlomka. Pretirano pa trdi. da ic b'1 prvotno napisan v cerkveni slovanščn pod slovaškim vpkvom. Takšno trd tev bi bilo celo pr' obšrnejših spomen'k:h težko tako «zključno dokazati, da bi izrecno izključevali pano^ko-slovenske vplive, kakcr dela Isačenko Par.on ske in moravske (slovaške) prvine se ne dajo kar tako lahko loč ri Slovenska znanost n« tako pokra;insko usmerjena. Nato navaja prof Grivec nekatere dokaze in pravi: So cač spo-men:ki, ki K) skupna last dveh al veC slovanskih narečij ko je dovoli dognano da ta narečja v 9 stoletju n;so bila 'ako različna kekoT danes To velja z'asti o cerkvenoslovan sk:h spornen kih Nič nimamo prot trd tvi. \z--•aja pref. Grivec, da je bil frisinški spovedni nagovor namtan na Mova k h tleh, a z uporabo starej.'cga slovenskega cdli mka, potem pa prenesen v Pan nijo t. n res!cd v Karanta.iijc, kjer ic posta! slovcn a 'astnina A veliko verjetneje je tradic o: r. r.o mnenje strokovnjakov, da je frisin'kj slo . :n ki nagovor tudi po izvoru ranensk spomenik... Cede drugega frisn-"kega spemen ka torej odklan amo izk'juéeva-nie v prid Slovencem, a tudi nasprotno v pr d Slovakom. V n idaljnjem delu svojega članka se havi prof. Grivec z vpra'anjcm, ali je slovenski fri-sinšk: nagovor po v-cb ni izv rno ccrkvcno-Mo-vanskj ali na prevod z latinščine ali nem'eine ter tu ponovno poudarja izs'eéke drugih 'n svoj h proučevanj, po katerih ta cd'onuk ne le v jeziku, marveč tudi v vseb'ni spaja vzhodne in zahodne sestavine ter kaže viden znak Gir I-Metodove šole. Zaradi tega je vprašanje drugega frisinškrga spomenika obenem jezika-e lov no :n bogoslovno, kot jez koslwno 'n slovstveno zgodovmsko hkrati slovensko (in slovaško) in ccrkvenoslov.-nfiko, kot bogoslovne* hkrati zahodno in vzhodno vprašanje. Prof Grivcc sod . da je za preso:anje tega vprašanja treba poznat' cerkvencs'ovan-ski jezik in razne njegove spomenike. Na zastavljeno vprašanje: Čigavi so frisinšk: spcmen'ki? je slovenski znanstvenik odgovor t jasne in odločno: So panonsko in ka rantansko slovenski, a prekvašem s ccrkvenoslovansk mi obl kami, zlasti drug Drugega šteje prof Grivec med n a j z n a m e nitejše srednjeveške spomenike krščanske o:smencsti vseh narodov Po pomen-ljivosti presega slovenske meje. Brez bojazn' za našo duheno lastn no smemo primati, da . -o ca rabili tudi star Moravljan'. prednik; Slo- | vakov, in da ga je Ciril-Metodova knj:ževna :n bogoslovna šola tudi nj:m namenila in tudi zaradi njih tako svojstveno oblikovala al preoblikovala. Prof. Grivec sklepa: Kakor nam spomin panonskega kneza Koclja ne daje povoda za bojno napoved Slovakom (Moravljanom in sosedom), tako so nepotrebni in neprmerni tudi prepiri o lastn;štvu frismškh spomenikov. Ne z ozkostim izključnim prilaščanjem starih spornen kov. ampak s stvarnim znanstvenim razumevanjem njihovh mirno združujočih :zročil bomo dokazali svoje zrelost in pravico do življenja. Povest o služkinji Julija Bračič: Razdrti mostovi Povest. Izdala »Nova založba« v Ljubljani, 1943. Str. 178. Za letošnji Božič Je izšla zanimiva povest, s katero stop 3 v slovensko slovstvo prvič ime Julije Bračičeve. Pisateljica je preprosto dekle z ljudsko Solo; naravna nadarjenost, trdna volja do izobrazbe m skušnje življenja so ji dale več, kakor more d- ti šela; predvsem vidimo, da pisateljica dobro opazuje svet, ga dojema s toplim čustvom in ureja s trezno domišljijo. Iz vsega tega je zrastla njena povest o kmečkem dekletu, ki mora zapustiti domačo hišo pod zelenim Bočem se odpravi za kruhom v Ljubi "'eno. doživi nezvestobo svojega ženina in Se vrsto drugih nesreč In končno kot slepa sirota zmaga na^' življenjem in njegov mi tegobami. Iz domače vasi kjer g edamo lepoto jn zdravje pa tudi bridkosti kmečkega življenja, se odpre pred n mi meste v nov'h družbenih okoli-"čir?h. z eroppr.do 'n posli, rokodriei služiteljl; navidezni blesk in zunanja sreča se umikata pred resničnostjo, na dnu te resničnosti leže praznota, ponfžan-'e in grenkoba in le nravno močni jih premagajo. Služkinja Veronika in stražnik Flor jan sta glavni osebi v tej povesti. Imata sicer v sebi še moč domačega zdravja, okoliščine pa ju zapletajo v hude pre!zkušnje. oba se kenčno dvigneta očiščena in utrjena za življenje — vsak po svo;'i poti. Piaate'jica dejanje lepo zapleta in poglablja. V treh stopnjah: domači kraj- mestno življenje in boln šnica se n m kaže tudi nravna ideja. ki je preprosto jasna a posebno v zadri ili n->or'°"-"'V» *ri/>H~v<» ir»Uor pri izkuše-nem in dozorelem pisatelju. Ta nravna ideja pravi, čh življenje nakloni najboljšemu človeku dovolj bridkosti, Bog pa mu da tudi za najhujše preizkušnje moči. da zmaga. žrtev iz ljubezni je naVečja človcSka moč In nikoli ne vede v nesrečo. Upravičeno trdimo, da je p'sateI1i 1WS. iz sadne feuran.it., ±jjiiuij<-iid., ö. jaguarja Zadnji razpravni d.n v lanskem letu je bil pred okxožn.m sod.ščem v četrteK, ko sta soaaa .zn»enoma soüu-k poe^aec ui ae nai. ze v toieü uoyj»une pa so s^vuxlki odmerili kazni v»rui.L).c. ki je v kraüveni času dven aicSccev napr.vna oškoac »ciiiCem vel.ko skouo. M»ad- icintje- meu Katòi^in; sta bi a dva ima ja miauo.elmK_ m tr.je starerai, so se v glavnem speci.ai.Ziiau na denar in ko.e.; no pirevmat»K.o. Pri nekem zasebniku so ukr^ui. iz zaklenjenega stno^anja 13.000 Lr gciov»ne, pri večjem številu cirugih pa 14 plašcev in 14 ziačmc v vreuno^u n^j-naaaj 10.000 Ur. Nekje so vzeii s seboj tud ve..ko vozno plahto- Vse ukra_ene piedme-te so miad neuravnovešeni grein-ki raz-prcd li, denar pa s. r^zaeliii. Nepremišljenost, ki so j-- zapeljani po razmeian storili, se jim bo br dko maščevala. Nekaj obtožencev e bilo na najbo»jš poti, da si s poštenim delom pr.dobe m.:žnost za dosego beij-ših življenjskih položajev. Sed.j se jim oo ta pot zaprla in si bodo mora i služiti kruh z delom svoj h rek. E-en med njimi je *e zele pekvar^en in se bo verjetno težko "e-šil zločinske poti brez skrbnega in trdega nadzorstva. Sodniki so dva obtoženca odpustili na preizkušnjo z dobo 1 leta pod nadzerstvom očeta in sodišča. Glavn' obtoženec ja b'1 kaznovan nepogojne na 7 mesecev strege-ga zapora in 50 lir denarne kazni, druga dva p: na 5 mesecev in 300 lir denarne kazni odne-sno 2 meseca strogega zapora, pogojno za dve leti. Zalotili so ga pri tatvini Dva in petdesetletni zidarski pomočnik Anton Svetek iz Spodnje Hrušice je bil že večkrat kaznovan tudi zar di tatvin. Ker je sedaj znova zagrešil poskus tatvine, ga je državni tež ec obtožil pe- paragrafu 315 k z. zakona. Dne 12. novembra dopoldne je šel v hlev posestnice P. in tam hotel po-basati lepo koke-š v nahrbtnik, k' ga je imel s seboj. Gespod'nja ga je zalotila prav v trenutku, ko je čepel za vrati in imel kok-ško v rok .h. Seveda mu je zlo namero takoj prekrižala. Odvzela mu je tudi nahrbtnik. V njem so našli tri zajčke in veliko črno kekoš. Tudi za te ž'va'i sumijo, da jih je Svetek debil nekje nepošteno. Sam trdi, da j'h je kupil od nezn nega kmeta z Dolenjske. Šivali so še sedaj pri dotični posestnici. Svetek je zanikal krivdo. Trdil je, da ie bil delno v'njen in da je kuri metal le drebtine. Priče so ga pust le na cedilu. Posebno ga je pok:pai " njegova preteklost. Njegov kazenski list, ki s'eer ne vsebuie posebno težkih kazni, je že ze'o popisan. S-ofnki so ga spoznali za krivega po obtožnici in ga obsodili na 4 mesece strogega z" pora in 1 leto izgube častnih pravic. Za 50.089 lir sukanca so ukradli Trgovka I. š. je kup la pri nekem ljubljanskem veletrgovcu maja 1912 večjo koli č no sukanca, ki je zanj plačah 10.000 lir V shr mbo ga je zaupala hršniku večje palače sredi mesta. Ta je dragoceno blago spravil v ce'ico za metor dvigala. Trgovka in h'šn'k sta bila kasneje odvedena v internacelo. Za sukanec so vedeli tudi hišnikova žena in otroci. Bržkone v mnenu. da bodo lsh-ko krivdo zvalili na druge, so pakete odprl' in z"čeli sukanec prodajat krojačem in krojačicam. Ko se je trgovka vrnila iz internacije in je hišnico vprašala kaj je z njen:m sukancem, ji -ie ta odvrnila, da so It'J'jani napravili pri nje' preiskavo i- sukanec odnesli. Kasneje v preiskavi pa je ta zagovor izpremenila :n trdi1 a. da ie neke j sukanca vzela in prod la njena starejša hči in ga orodala proti njeni voli' Kar je n-kanca ostalo, ga je b"ie sama tik ore d hišv> preiskavo zažgala, ker se -'e bala da jo bodo osum'li dobavlianja sukanca up'rn'kom. Njen zagovor je bil premalo prepričli'v <5a W mu sodnik verjel Tudi mlajša obfo-žonkina hči ni izpovedal za mater povsem ugodne. N- zatožno k'oo b' pp^ci^la tudi starejša hč1' -°n s5n, ki se oo sedai mudita nekje na Dolenjskem. Oškodovana trgovka je zatrdila- da "e sukanec vrede^ se-d j po cenah v prosti prodaji do 100 00'J lir. Zahtevala je 50.000' lir odškodnine Sodnk je obteženo hišnico spoznal za krivo tatvine in jo obsodil na 6 mesecev strogega zapora in 1 leto izgube častnih pravic. Trgovki je prisda ne bova ne jetnik ne iaz navzočna. da bi nazdr v"la sinu in ded:ču.« S tem; besedami je potegnila mošnfček iz torb ce in ga vrg'a ječaru. »Stav:m, da bi vas bolj zabavalo, če bi mogli to že zdaj storiti ne na da stojite uro za uro tu spodi j na straž' Kaj. ko bi si ga zdajle v treh privošč il pož^rek, dokler se njegovo lordstvo razsrovarja z zd ravni-nikom ?« • Prz->"k se je zasme al in pokazal nn ujetnika: v času, ko je ležala njegova žena težko bol na v bolnici- Tako je bila večkrat sama do ma in ni ime a tež v pri kraji. Pr pravila si e blaga, živil in obleke za lepo garderobo Ni ga pa utegnila vsega odnesti. Po smrt oškodovančeve žene so ugotovili njeno p:četje, ji večino blaga odvzeli in jo nagnal . čez nekaj dni je našia službo pri zdravnici dr. So^sovi. Prvi polom in nevarnost ki ji je grozila, je nljta zmodrila. Kmalu so tud tu ugotovi i, da je nepošten . Okradla je podi.:ajemn ka dr. Schmnta, bivšo služ-kmjo dr. Sossove. ki e imela pri njej spra vljene svoje stvari in zdravnico samo Večino stvari so oškodovane utegnili še de-b ti nazaj, nek j pa jih je izginilo. Sestavili so seznam vrega, kar jim je b:lo ukradeno, vendar Ket ševa ni bila voljna priznati njegove pravilnosti. Priznav la je le kraio man še množne per la, skoraj za ves živež pa je trdila, da je bil njen. Obsojena je bi a po obtožbi n ; 5 mesecev strogega zapora in 1 leto izgube častnih pravic. ORT . K i&ysijii* U'ìS (In nekaj misli cb Novem letu 19 V4) i-ivuoniu«Ujiii smu L. v o j—tv. ui üvla.c, k^ so z tili j v prViii vi'saui uigouKov ili svau, tu^i liU sponiLivi vsto^Li v leitì li>44 bivz po^iaaxc, i/i-ez čestitK jb or&c ou.jaü, Kano oo z liiüiii v b-tioče. x'o j j navs^za^e ta^i prav taiio, saj v itii čas»*ii sport.àki na s.o-jiJi te^cun msio več ou.oč.uu zu laz^.et gi-g .ntaive iioroe med dvemu s.e.ovcnu, te..i-več posegajo vanjo ie se p>>sre^no s svojnui najuoijc, mi siiaiià. ki so jih n-b.a.i pou cktujem draštev za spoiw ili te^eonj v^-gj-jo. iouu, čeprav zaaj ta čas spjr^ n.ma več one žiVijCnj^.e obi ice pri na.ro.Jii kakor jo je imel pi.\.d i. IDSj., mu vendar ne smemo p^a i.i varnega aatuma, ki je bil zanj uo-icčeu prav v It tu, ki smo ga za-eh m.nulo soboio. To leto ja že tiru£i>, oultar je strašna vo„na vLira zajeia ves svet, ki je o-l^ po stotem »m.rno uoa^kem« or. d.i i.buuj za Gii-. p jsko in tuui to bo mor^o pr. t. či, ne da bi se športniki sveta lahlio s.tli na svoji vsaivökra.ni največji n;a:d»estuc.ji v znaiiicnju petih oi-mpijsltili krogov. To se pravi, ua bomo spurin.ki, ko bo za nami tudi še letošnje leto, v zaostanku za ce i dve oimpiadi in to pomeni c..en:m — posebno za nas male in malostevJne — d bomo morali po končani vojni po tako col. gern presledku v čelu na tem področju pri-joä z dvojn'mi silami, če L omo hot li pj-praviti zamujeno. Bcčisi I a" or koli ero vemo prav gotovo: ko bo spet utiimil grom topov in se bo spet oglasil climp j k zvon bomo hiteli na po:-.ori"če p ihedi-ih cl"m-pijskih iger še z večj ni ravduüenjj i lek kdaj koli poprej. K"jü prih čnji olimpiada bo šele v pravi luči pokazal % krki g oho': — in obenem vse obsogojoč "n rdrnžrjoč — je njen notranji pomen. Za vse n ro.e sveta-! * * * Iz športne b-luncc Nemčije za 1V43 navajamo po brzojavnili podatkui tiancon^e po-droonosti : jfi*v» s^-oi Lm ucgw'-ia l.tvdiij.>0a e.a v du_ aùa okw.i_c.ii.ji tu .i »».to m.g.i »j.i _.naa cionulni. Spoi-t-nim cj wV-tu i«a aa n- z. muci. jo nobene p-»»cincSa, če le i., ore j ost iti zves i s.o i ideji in Svoj ma ho en„u to..a le p.e.es^o co aa de.u tu i viäj. .i e . . . Prva poročila .z Nemške i.: tpj-tn aro-nike o-eh prehodu h tini v n-vo leto dajejo spet ne.jvi inejše me-L-o negomeiràm cgo.i-koni. Ta bomben, qpert je v tej v .ni Sc t r„v poseoao »neigo»iobijiv«; s edi z me in vojnega tiušca aaa neleljo za ìeiel o svo.,e izvajaicc in svo^e o ču.i v. Ice. JI ed d -, .od . zadnje nedelje omenjamo e 'a-.c: v Augaburgu: Ai gslu g-Siuttg rt 3:2, v Bar. liau: Beri.n. gen e.» a ni guv mina 4:3, v Chemnit .u: SK Be :t t!ava-B^C Chem.i t.. 5:0, v Draždoaih: D. esdnc e SJ-SK Bnni-sir-va 5:1, v Mon;ko.u: VVaci:er-Münch.r» 18S0 3:2 itd. Razen pri nogometu s se. pri j t'l'i s črta v Nemčiji lahlto še n.iv.luševVi za n;-stepe bok arjev in hokej s'ov v Kemb t? u drsa1 ce in h ke isie na ledu. za iok meta.š v Ilö'nu ter tudi za smularji in s~ eši:e slialcalce n •. raznih smuč šč h. Na skekal nidi v Mtihlieitenu so bili z"» a\i na tol Si med katerimi se je to pot uvei-av'l nek' Steinmü'ler z .Ivema -l-oko—a c-o 5 m. Kijub vojni ie nemiki r-port tudi v mi nulem vojnem letu v vseh ?po t.nih panogah končal ves spor ni ip>red in ob ko -cu leta so bili do zadnjega d. 1 č ni vs prvaki posameznih soori n ih paneg. Na i bolj razširjen je nogometni sjxrt. ki irr-v Nemčiii ogremno ori tašev Sed^j 'obstoja v Nemčiii 31.734 nogom tnih mo štev; število \erifi^'r -nih >Vr: !"ev. sodni kov, vodij moštev in uč te'iev z^aša okel 460.000. Iz tabele prve ko v ie razvidno, cl je največje število prvakov iz Per'ina. t je 30. Na drugem meetu je zabe ežen Durai, ki ima 16 orvavrv ^"1'e 17 o^Vur-' mu osus! Kdor lS6e službo plač» ca »sakt oeseöi L —30 za Art Iti prov takso 50 «a da Janje naslova ali šifro L 2.— Naimaujè iznos za te oglas* Je L 7— - Za ienltv» m dopisovanja )e plaketi za vsako oesedi It 1.—. za vse druge og-ase L — 60 za Se sedo, za dri in prov takso —60 za daja al* naslovB ali šifro L S.— Nairranlft' iKiir» «a t»> oelas» te l 10 — FOTOAPARAT z.. Mm u» p.o.če 9:12. zelo dobo .b snj-. p J ^.-10 ug.ün. ceai n -d.iijskih del, strcjmem talcoj v službo. N siov v v-eh posi. Jut-r . 178-la BR V. POMO N KA sprejmem ta.^oj. Naslov v vseh posi. Jutra 192 la 1'OSTREŽNICO sprejmem. Gregorčičeva 2.» i Vprašat. r z-p 1X110 — in lošte. il--l bo'j»1 druiini. ki bi rr.: 1 kuhal, z moj m- žvliiv ?etec im n po pr.i j la. Po ivd- DC BRO HRANO č.m takoj. Pl čam 1 01 H- mese.no za ko lo :n večerjo, v središču n:e-sta. Naslov v vseh ro;!. Jutra. 209 37 cA. ESTNO URO damsko, s črn m usnje-n m p om. fem lzjuo la ELAGO mo ij.«vo ali 2'leno za pia č aii koitu ». it -o. kupim. Ponud è na o'l. oòd. Jut a pod »Sv mo staro bi ga«. 175-7 PIS..LNI STROJ dobro c h nj ^n n nažk? zdelave m gojz rice fit. 45. kipim o i., z-ms-iijaa za p otiv edno>t. N slov v vseli po ! Jutra. 183-7 S rAR PAP R kupujemo. — R Weber, t3 e.na uUca 8. naproti nes .neg.' kopa :šča J 360 i OTROKE SN ŽKE it. 23. takoj kup m. — Drčar Mu-ejska 5. 215-7 CHIANTI SI EKLE M CE p zr.e, v ccbrcen stanja kupuje restr^Taiija Alarne v Ljubljani. 207-7 35— 0 m BLAGA predvojnega zu Tjihe, kup m. N .slov v vseh posi. Jutra. 1-0-. KLAVIR ali plan no dobro oh-a r.jen, kup m Pcnudb> z li.-veibD cene. N slo: v vseh "oosl. Jutra. 19 i-V be na g', t d.' J ta pod »S ve j a psrlo«. 2-5-21 roco odd m trrzpln^r.o m mi in rožten g p-liča- — pr ti pomoči v gcspi-ö njstvu. Naslov v ^ se i posi. Juta. 1-1 3 OPP M* -TFNO so: s poebnm "h d~m, t'>-koi c d m Ot1:1 o"1 10 t" n-Drej — Lmons'*i li-a, priti cje. 201-23 * 1 i.'» T< ti ■* it'iJm ftu i DI C.»Lù>cl. C I/..II- vr-ti- ^ ti > i-.fim N Vil. t^I. t virni'U i* niru B "in l -m « » -ry S I IJS L ..PO TARCELO v b Ini c le .è ie ž lezn cc, p od im. Fo zvj se: Ni Peč-i "1. vis. p Li. | 177 20 HI O i 2 s anovanj ko — tlizu sr.d či Lju j ne. pro dim. Posrcdova ci izitlju 'n Naslov v vse ■ -o 1. Jutra. 19120 I STANOV." NTE korrpetnc, cv. 2 s-bi s k .h; "jo šče-n za takoj I v s ediš':u rr.esti. Pil-i Črm zelo dobr Fomite m o-?'- o 'd J -tn pjd »Dobro pii^a—o j 2 3 23i OPREMLJENO SOBO i leoo za takoj è'xm v | bi.žini K eiovecra t«ri. j "T lov v vseh posi. Jutra. 222-13 a .^-rg^'y'bs v • ...7 t w /t I * / - ■ J JM ' M 03RT v stanov nju. — Z1 adi ni je bc!:z-ii n odsotno t , rabl-n os:bo, k je ves dan do.-ra. da lshko že'jam strank u od in mene o vsem inf -rmr-, najbolje ie za obrt.1 co. šiviljo pliCt-l j O ril kaj podobnega. Biti mora ntetigjentna čedna m 1-ralna in p.šter.a. Et no-v. nje v hiši ev. skupno gospod:nj«tvo Potr tni ìavcija 10C0 lr. Ponudbe m cgl. o d. J ' ra pod »Strogo mori o«. 2 8-37 poiteneg: n?.jdite ja, c a jo oida v up avi .u ra 20J 37 MUF z v:in m- doku t enti — sem izgubiu v traor.voju 31. dee. od R ikovn ka do Mag st ata in 1 resto-pi a za Most?. K^r sem revna begjn .a, rro im po tenega na'd.te j naj ga oc'.da v upravi Jut"1.. 183 37 ROKAVICO (desno) dr"p, usnieno, sen iz^j-'olia na Novega leta d .n pri m.-t-'neji v ki." o U.ii-onu. N jd teija na 1 o-Sam. da jo p ot: n- r di ln še večji hv ležno:ti vrne v upav Jutr' 'li pa pri >-l-gajn: k na Un on. k kor mu je p č bolj pri ki dno. 21 -37 ZLATO ZAP. STI-;ICO z p'oSèico. priprav'eno za g avi an;e, sem z?u-t la v nsdeijo popoldne. Ker mi je ed:ni : ccm n ra m tve o-ata pr da se mi \rr.ie pre visoki n g adi. — fal^n »Truda; Uiica 3. m ji 5. 187 37 NALIVNO PIKO črno. Ha dmutli K h-i-ncr«. sem izgub'1 31 d c. na poti iz Siš :e do lavs-ie zborn ce. Po"tenega n jdtelja prosi n. da ga odda pri vat ju. Mikio'.ileva ce ti 2-0 — proti d* bri r.ag- d 2:0 37 SREČKO NOVO LE O želi tvrdka Kor k-. — cveti: ama in žele1 j va, Vrtača 3. 220-37 KANARÜEK nrm je u el. H k?mu- se je zatekel, prosim d i ga vra?. Slad .c. Sv I' tra c. 19. 224 37 Veliko TODIS ovo pion'rsko dolo na polju nemškega glasbenega f'lma: S.^r-crJva EIvSferna v štirih stavkih. Simfonija presunljivo podaja kornponictuvo tragično življenjsko usodo, ki jj ustvar la to Veliko s.mfon jo. Giasba: Noibert Scliuitze; dirigent to! v. lic. p n; izvaja' Dresilcn: l:a fl!hur::io.i'ja; sodelujejo: Wiener £ängerl:n-ben. V glavnih vlogah: II irry Buir, Huniiy Porten, Uh'en, I5a- rald Paulcen Svojevrstno c^lo, sema:'ja za glasbo ljubeče cb5inr»tvo il W 1 I! w !: J -Ì .1 - i r ; r. ■ 5 p: K jiiNo m ri< I '■■•ef«in d'.'-Ji Z vedrim sreom v NOVO LETO! Ljubka ìl->e pieše. puje in žvižga v veiezabavni veseloigri ur»»^.»» Tt p. »Sjen soigralec popuiaini V;i:tor de ii: r*T~T"V7CRL13 r; ' -••- r- O.MJSS l i "i»,? i-.. ' .ilN«« IMO\ releton l'i-t I ti ki I; s-; i ti i Hi »•s i y ' r-i r- ■■■* .A ~ ,-ijH' xnsfz-.A.[jaz h » p. T wk'^i i rüw*^ Vsem. k' so okrasili krsto naše predobre ;n nepozabne matere, babice in prababice r 3 Vsem sorodnkom. prijateljem in znancem jtvljamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila naSa ljubljena soproga, mama, stara mama, teta in tašča, gospa MARIJA JAKL NOVAK Pogreb drage pokojnice bo v srerlo 5. t. m. ob 3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Marije — k Sv. Križu. Ljubljana, 3. januarja 1944. žalujoči: ANTON, soprog; VIKA, vdova JAGODIC, hčerka; LO-SE, sin, in ostalo sorodstvo -»•wj — -IJ»WA'.M'V'.*.'g- " ! .. r fc M F. { A 1 11 M li Zgodba dveh zaljubljencev, katerih upi J i , so se izpolnili šele na njun h otrocih... fv I LJUSEZSI4CI02 ZGCDDS 11 W Willy Fritsch. Haaneiore Schroth, B; Herta Maj-en, Käthe Dyckhoff. B Predstave ob: 15.30 in 17.30 uri. •g H *^3mmussaoBEsmmmaeaiatmatsmskt - ob Meni in Hamburg s po 9 prv ki. Köi in Stuit art s po 7 pm aiti Karsruhe Manrl eim, Mooikovo, Nü rb rg s po ■':. Vratisla\a in Kiel s po 4, Leipzig Ma^do burg in M na!:ovo-Gl do e en s f-O 3 i d. M..'d imeni novih prvak'v e d:!gi vrst večiroma dozdaj nezn en h, ka • ievira p ocitcd. ker so doma ost li le m!a.\2i in n j mlajši t: t. f te v«< h "T a r* r 1 fi rr • • . ; ; : Vi ; ■ . i fl A». m ter jo spremili na njeno poslednje počival:š5e k Sv. ICr žu in olepšali njen pos'e 'nji dom s cvetjem, iz-rekava najino toplo 'n prisrčno zahvalo. ?.Taš=i zad"šnica bo januarja 1944 ob 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjanja. t" Ljubljana, 3. januarja 1944. ELIZABETA pl. Or.finEIGNEK "i :n FETOA MALEC, hčerki g§ ' _ ii i M Zapustila nas je naša ljubljena soproga, dobra mamica in omica, gospa Eìlmbsta. Na njeni zadnji poti k večnemu počitku jo bomo spremili v sredo 5. januarja 1944 ob 4. uri popoldne z Žal — kapele sv. Nikolaja — na pokopal šče k Sv. Križu. Prosimo tihega sežalja. Ljubljana, Jesenice, 2. I. 1944. Globoko žalujoči: RUDOLF, soprog; ELI, poročt na DEI5LEVA, TILCI, poroč. PIRC, hčerki; NEVENKA, LJUBICA, vnukinji — in ostalo sorodstvo »Ce to stor.mo, ne oo prvikrat di pi en-pred usmrt tv'jo pivo « je pr znal. »A nekaj moram reči: n koli še nisem v'eie1 ibe še^ega Francoza. Prav jo. da hitreje UTir-kot mi. Baje imajo kosti v t niku boli krb ke.« Odklenil je n zakl:cal svo emu pomoč niku: »Tri kozarce pr'nesi in vrč p va.« Ko se je obrnil, je Don etn ka vprašu oče p^^le'tala Ne da bi trenil z ustnicam: je ta dehn 1: D"ev? ob enajst h « Pr'k'ma^ je 'n š"pnila: »Wil am pn j"? Ječar se ie ozr! čez ramo: »Tod če nas n-egovo lcr^stvo zaloti, bo ziornek.« -e e-jal. »Govorila bom za vas,« je rekla L>o~a: »baš takšne šale bodo n egovo veMčan^tvo zabav "e, ko mu jih op!šem na dveru. Ka ko vam je me?« »Caharja Smith m lastiva gospa.« »Nu prav, Caharija če bi vas kai do'e^e-lo. se zavz mem za vas pri samem kraMu « Pazn'k se. je zasmejal Njegov tovar'š 'f ta mah prinesel pivo Vzel ga "e. znova z"klen'l vrata in postav i nod^os na mizo »Bog daj v š' milost dolgo ž:v' enje,* je rekel, »meni polno mošnjo i,n dober tek vam, gospod, pa hitro smrt « Natočil je kozarce. Dona je trčPa z ječar jem: »Na dolgo živlejnje bodočega lor da Godolphina « Pazn'k je cmoknil z ustn'eami 'n se or' klen" Jetn:k vz:ignil svoj kozarec in se n -smehn51 Dn': »Al' ne b! b'lo prav na na- edrav m ladyji Godoiphin k . k ta mah g'V tovo hudo trpi? In pa z 'ravn I:u,« e dodal. >-k: mu mora bit predrto vreče.« Ko je p:la, jo je r -'la misel: poe:le-da'i je Frsnceza n v ila, da je morala navdati 'sta m'reì ti-1 njega, kajti razumeva -'oSe j je zrl v ob'az. -C-h-ri a Smith ali ste ocenjeni?« e vpi aš"l' . Pazr.ik se je zasmeial. že v drugo.* 'e re1*"1, »in cče ^:t'r naJst;h ctrck « »Potem veste kai z "a4 nia^a milost *t»ji a s vr,;m z^raTn kvn. ke'tor je do- ^.ji-^o rra dobro poznate?« »>Te. m'lostivo gespa .Taz sem s severne ob"l° He\st."»n n' moj domač' kra'.« Doktor W'lliams.« -<'e san avo rekla Do. n , »to vam ie smešen mož'č',k s noln m s'ovrs-jm obrazom ;n z usti okroglimi ne p'je z n m' Mor'a bo uteorn'l k^s^ej-1 ko bo njegovo Wq opravljen" in lord Gerle'nh1- T"čon oče « ■• Kar pa na brže ne bo nastop:lo pnM po'ncCjo; kai menita. Caharija Smith k' jih m' te že štirinajst?« »Polnoč je ob čajna ura, m lost va spa,« se je pazn:k zasmejal; »vseh moj h devt fanfov io b'lo roj°n!h t^čno o D"'io-či.* %Nu prav. e roRia Dona ak<~ ^»-'ji,;, mei mil pov"'n da b- On hari o S n tha očeta, zvrhenega tuca'.a ctrok, veselilo pop t z njim kozarec p va pre 'on n-^rtep ^očno službo.«: C"har j . nocojšnjega večera ^e bos.e s" 'nie" do k-.e.ca svojih dn ,« je pr-pomnil jetn'k. Ječai je postavil kozarca rpet na pod-^os »Ako dobi lord Gofolphin s'na.« jo de a' in pomež kn 1 z očm:. »bo zirad' teg na vsej gospeščini taka radost da vas bodo z utra pozabili obesiti.« Dona ie vzela risbo morskega galeba 7. m'ze. »Prav«, je rpkla. »olloč la sem ae In z'i j Caharja, ker je pač men )a bolje -in vas njegovo lordavo ne viüi tukaj s p^d-'osorn v rok', po d va skupaj dol in pu-et va i^tn 'ra same.e-a z njegovim peresom •n n'egovimi pt či Zdrav ostan!te. gospod Francoz Da b« jutri tak'sto !' hko odleteli k"kor t's^o p^re"ce iz moje pern ce.« Tet-n'k se je r>~ ki~ni': »Vse to bo odv sno od ko' č'ne p'va k= ga noeoj popijeta moj ječar 'n d"ktor Will ams.« « Tr 'o glavo mora imet ,« se je p zmk nr^-'-a!. »če se hoče kosati z mo o.« svi en'a 'ad-' St Ce'umb.« ie rek"i et'^k Čvrsto °ra ie oogledala in spezna'a ''a e u"esn:č^n'e načrta. k: ga :mata. nai-bo'i "m^la in vn'o'^naa predrznost izme-' veega. česar se je kdaj polotil. Ako načri zmdiet1. n vrč nobenega upan-a rešitv»: notem bo jutri v'sel na drevesu v parku Ted« j se e nasmehnil takisto nekam »vo: bn p tisto k^r ie ii'" •r "'-r-i ne-'-nroi 'n «n ir-.T hi /,mB ' •'••*■ i 't> hi'-ii' v i ->-1-> i' sl ko ^Mouettec in solnce in veter na rnor-;u in vožnjo po temnih sencah v z'livii, ogenj iz dračja :n tišino Zapustila je coivo. ne da bi se ozrla, z ev gnjer.o glavo in z risbo v rok' ...« N:koIi ne bo zvedel,« je pomisira »v katerem trenutku sem ga najbolj ljubila.« šla je za jeö rjem po ~zk:h stopn'cah n zdol. s težk m srcem '.n m^hema trudna od vseh teh živčnih naporov. peznik ie sprav'1 podnos pod stopnicami. nato se ie zarežal. rekoč: »HI dno-i-rven je. kaj? Za človeka- ki mora umreti.. Pravijo, da so ti Francoz- docela brez čuv--:tva.« Posilila se je, da bi g'ed la vedro, in mu -omolila reko: »Deber človek rte. Cahar'ja. Da b: popili v prihodnosti še mars kateri kozarec piva in nekaj na ta rovaš že no-ooi. Ne bom poa bila reč' zdravn'ku. naj vas ~b"'šče Ma "ben mož^č^k je kakor sem dejala, in usta !ma okre.gla kakor gumb « »Grio pa kakor sesolka«. se je paznik zasmei' I »Prav. mrestiva gospa čaka' ga bom. in nai s: le utolaž: že'o Toda njego-»m« lordstvm presim n;t' be^ed ce o tom « «•N:ti bosed ce. Cahariia.« je z velike res-ebo rekla Dona S^opHa ie iz temne .rd-•javice venkaj na solnce. n gle' s" ga Go-^'nhin j' 'e že pr haj- 1 naproti. Zmotili ste se bni. nvlostiva gespa.« je kel in s: obr sai čelo »voz se ni odpeljal, " "ravnih je še pri moi" ženi Sklenil je. ia 1 z^ai k^r ie ube^a Luc'ia v kaj io- c+ nin vis jo mira.lo uki- Schriftlelter - Urejuje: Davorin Eavljen. — Für das Konsortium »Jutro<; ala Verlag - Za t on7,oro»j »Jutra/< k"t l7dr^to!»a Sfn'fo 'Mr.i-t --v O - tiskarnarja; Frau Jerau, — Für den Inseratenteil verautworuien • Za inseratni očdeiek Ljuuoaur Volčič C-.c elr- Druckstelle - Za »Narodno tiskarno d. d.« kot