PoKnlma platana V Cena Pip Izhaja vsak dan ijutraj razven v ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletno 2‘—; mo-»ečna naročnina Din 20*—,zatu-|ino 80*—. OredniStvo » Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva 80-70. 80-69 In 30-71 Jugoslcvan Oglasi po tarifi la dogovora Oprava t Ljubljani, OradiSSo 4, te!. 80-68. Podružnica * Maribora, Alek-•androva ceata SL 24, teL 20-60. V Celju: SlomSkov trg 1 PoSt. Bek. ra!Li Lfubllana 1K 62L St. 189 Ljubljana, torek, dne 18. avgusta 1931 Leto II. Resnost finančne krize v Angliji Ogromen deficit državnega proračuna — MacDonaldov povratek v London — Proglas na narod kakor v nevarnih časih — Finančni minister Snowden o položaju Roland W. Bo.vdeit Znamenitemu ameriškemu pravniku Boydenu »o ponudili predsedstvo v komisiji, ki naj izdela smernice za izvedbo Iloovrovega načrta v zvezi z Dawesovim in Youngovem načrtom Popularnost N j. Vel. kralja v inozemstvu — Pomembna francoska in poljska priznanja Pariz, 17. avgusta. AA. O priliki proslave desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra *• je objavil francoski publicist Albret Guillien v listu »Petit Parisien« članek, v katereem na-Klaša, da je malo vladarjev, ki bi svoj narod tako modro vladali kakor kralj Aleksander. Kralj Aleksander si je že kot prestolonaslednik v najbolj kritičnih časih svojega naroda stekel neminljive zasluge. Zlasti velike so bile njegove zasluge med svetovno vojno. Kot vladar je kralj Aleksander dokazal, da ima jasno začrtane cilje n krepko voljo. 6. januarja 1929 je prekinil notranje borbe, ki so ogrožale temelj Jugoslavije in vso bodočnost Jugoslovanskega naroda. Kralj je brez ^ obotavljanja vzel nase odgovornost, vzpostavil slogo, odstranil ljubosumnost med posameznimi pokrajinami in ves narod podredil svoji avtoriteti Kmalu nato se je pokazalo, da so jugoslovanski državljani brez razlike sprejeli načelo edinstva. Tako je kralj Aleksander spa-sil Jugoslavijo. Kralj je obvaroval absolutno edinstvo Jugoslavije. Vse to je dosegel s svojo hrabrostjo, modrostjo in odločnostjo. S tem je Uredil Jugoslavijo in okrepil mir na Balkanu in v Evropi. Zato se tudi Francozi pridružujejo Jugoslovanom in žele kralju Aleksandru še dolgo m srečno vladanje. Pariz, 17. avgusta. AA. V proslavo desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra je bila na pobudo ruskega mitropolita Evlogija, ruskega duhovnika Smirunova in ob asistenci treh ruskih duhovnikov in našega dijakona Bidiča svečana služba božja v tukajšnji ruski cerkvi. Službi božji so prisostvovali naš poslanik v Parizu Spalajkovič, vojaški odposlanec general Nena-dovič, svetnik poslaništva Cincar-Markovlč ln tajniki poslaništva. Cerkvica je bila polna jugoslovanskih državljanov. Varšava, 17. avgusta. AA. O priliki proslave desetletnice vladanja jugoslovanskega kralja Aleksandra priobčujejo včerajšnji listi članke, ki so posvečeni Nj. Vel. kralju Aleksandru I. članki so opremljeni s slikami kralja, kraljice Ma-rlJe ln prestolonaslednika Petra. »Gazetta Poljska« pravi med drugim, da Je *^alj Aleksander simbol velikega nacijonalnega Ujedinjenja in da se je odlikoval tako na prestolu kakor prej v vojni, ko je bil vrhovni pomnik. Glede popularnosti se z njim lahko ko-Sa belgijski kralj Albert I. »Uustrovani Kurler« poudarja, da si je kralj Aleksander osvojil ljubezen vsega naroda v naj-"°U kritičnih trenutkih svetovne vojne. Ravno je kralj Aleksander iskren sodelavec pri miru in odločen pristaš pacifizma. »Kurier Poranny« priobčuje dolg članek o ugoslavijl in o njenih odnošajih s Poljsko. Pi-1®C vključuje svoj članek z najlepšimi željami herojskega kralja junaškega jugoslovanskega ll«roda. At*?urier Varšavski« poudarja, da je kralj e^sander vladar docela slovanskih dežel in da j&da nad narodom, ki je prijatelj Poljske, vni i Aleksander, pravi pisec, ni samo velik V°jSk0' cifist. vodja, temveč tudi iskren in delaven pa- • Seja ministrskega sveta l8-to°Krild' 17' avKusta- AA- Nocoj od 17. do geij Je. bila seja ministrskega sveta. Predita,., 1® predsednik Rene ral Peter Živkovič. ravljalj so o tekočih zadevah. Smrt brata ministra B Marinkoviča UšČu °fr8u ’ avSusta. 1. Davi ob 5. je v kopa-fllti ','c'ly v Franciji uiprl upokojeni konjeni-niini!,. vnilc Sveta Marinkovič, brat zunanjega s^ra dr. Voje Marinkoviča. Dun * VREMENSKA NAPOVED ytfkn, J’ 17* avgusta, d. Spremenljivi značaj n*mena bo trajal še naprej. London, 17. avgusta, n. Ministrski predsednik Mac Donald se je snooi vrnil iz Škotske v London in je davi nadaljeval posvetovanja z voditelji opozicije in zastopniki londonskih bank. Listi naglašajo, da se bodo ta posvetovanja še danes ali najkasneje jutri zaključila. Vsekakor je nujno potrebna odločitev o štednji in načinu, kako bodo spravili v ravnotežje državni proračun. Finančni strokovnjaki napovedujejo, da bo znašal defecit 120,000.000 funtov šterlingov, a da bo mogoče popraviti državne finance, da bo proračun do konca proračunske dobe v ravnotežju, Vlada namerava doseči sporazum z opozicijo, da ne bo sama morala prevzeti odgovornosti za bremena, ki jih namerava naložiti vsem ljudskim slojem. Pričakujejo, da bo ministrski predsednik Se ta teden objavil svoj že napovedani proglas na narod. Listi menijo, da bosta ta proglas podpisala tudi šefa opozicije Baldvvin in Lloyd George. V tem proglasu bo vlada obrazložila, s kakšnimi prihranki namerava uravnotežiti proračun. Proglas bo zahteval od ljudstva, naj doprinese nove žrtve. Njegova važnost je toliko večja, ker so se doslej v Veliki Britaniji izdajali taki proglasi le v kritičnih časih. Zadnjega so izdali leta 1914. v času, ko je Velika Britanija vstopila v vojno. V četrtek bo imel upravni odbor organizacije Trade Union sejo, istočasno pa bo zasedal tudi izvršni odbor delavske stranke. Vlada je z voditelji obeh delavskih organizacij v stalnih stikih. Če bo Mac Do-naldu in Snowdenu uspelo doseči podporo delavskih sindikatov in eksekutivnega odbora delavske stranke, bo zanju zmaga že izvojevana. V tem slučaju bodo že koncem tega meseca sklicali parlament na izredno zasedanje, da bo odobril novi finančni zakon, ki bo nekoliko spremenil državni proračun. Laburistični >Daily Heraldc je objavil članek o finančnem in gospodarskem položaju Velike Britanije. Člankar naglaša, da se v teh časih velike krize ne sme izgubiti zaupanj v državo. Bogastvo Velike Britanije je po računih gospodarskih strokovnjakov sila veliko in znaša 22 milijard funtov šterlingov. V bankah in hranilnicah je naloženo 2786 milijonov prihrankov, v tujini je investiranega več ko 4 in pol milijarde funtov šterlingov angleškega kapitala ,dolgovi Velike Britanije pa so se od leta 1928 zmanjšali za 80 milijonov funtov šterlingov. List je objavil tudi interview, katerega je dovolil finančni minister. Snovvden njegovemu posebnemu zastopniku. O angleškem finančnem položaju j« Snovvden izjavil, da ni pametno trditi, da je Anglija na robu propasti. Britansko carstvo je prebrodilo že mnogo težkih kri« in tudi sedanjo bo premagalo. Snowden je sicer priznal, da je sedanji finančni položaj Velike Britanije zelo resen, a naglasil je, da bo londonska vlada ukrenila vse, kar bi moglo spraviti v ravnotežje angleško gospodarstvo. Vsekakor bo treba žrtev, toda bodo razdeljene med vse razrede prebivalstva na sorazmeren način. Med tem pa je predsednik nezavisne delavske stranke napovedal, da se bo stranka borila z vsemi sredstvi proti vsakemu poskusu, da bi se znižale podpore nezaposlenih in plače delavcev. Mac Donald so je udeležil danes seje finančnega odbora. Računajo, da bo odbor že danes ali kvečjemu jutri zaključil svoje delo in sestavil veliki program o varčevanju. Guverner angleške narodne banke Mon« tagu Norman je snoči odpotoval v Kanado na oddih. Pravijo, da bo nato potoval v, USA, kjer se namerava sestati z vodilnimi zastopniki financ Združenih držav. Načrt nove španske ustave Ustava se predloži danes ustavodajni skupščini -- Protestno pastir sko pismo španskih škofov Madrid, 17. avgusta, n. Ustavni odbor je zaključil svoje delo. Sestavil je načrt ustave, ki jo bodo v torek predložili par- lamentu. Glavni 'principi ustave so: Španija je demokratska republika, polnomočja za vse državne organe daje narod, država se razdeli v pokrajine, ki se ne smejo zmanjšati in ki ne zavisijo v celoti od centralne vlade. Če se ena ali več pokrajin namerava združiti, tedaj se morajo njihovi statuti skladati z določili državne ustave. Državne veroizpovedi ni, država ne sme pod nobenim pogojem podpirati cerkvenih verskih ustanov in društev. Razpustiti mora vse verske redove, njihovo premoženje podržaviti. Vsi Španci so pred zakonom enaki. Enakost pa velja tudi za oba spola. Vsi Španci obeh spolov, ki dopolnijo 21. leto starosti, imajo aktivno, oni, ki dopolnijo 23. leto starosti pa tudi pasivno volilno pravico. Novi kortezi se volijo na podlagi splošne, enake, neposredne in tajne volilne pravice. Na enak način se izvoli tudi predsednik države, ki mora biti Španec, star več ko 40 let ter mora imeti vse državljanske in politične pravice. Predsednik se voli za 6 let. Smrtna kazen se v mirnih časih ukine. Madrid, 17. avgusta. AA. Španski škofje so podpisali pastirsko pismo, v katerem protestirajo proti ustavnemu načrtu nove španske republike. Po mnenju škofov ogroža nova ustava verske in moralne interese katoliške cerkve. Podrobnosti o železniški katastrofi v Avstriji Strahovit učinek trčenja obeh službujočega uradnika v Dunaj, 17. avgusta. AA. Korbiro poroča o železniški nesreči, ki je bila včeraj na postaji Goss na Štajerskem, te-le podrobnosti: Brzi vlak Rim-Meran-Dunaj je trčil v tovorni vlak. Zaradi udara so lokomotiva, poštni voz, potniški voz in štirje vozovi tovornega vlaka skočili s tračnic. Vsi vozovi so hudo poškodovani. Ugotovljeno je, da je bilo 12 oseb ubitih, 7 oseb je dobilo težke poškodbe, 4 osebe so bile lažje ranjene. Trije ponesrečenci so Madžari, drugi pa Avstrijci. Med ponesrečenimi potniki je tudi mlad par. Identičnosti neke ponesrečene osebe še niso mogli določiti. Po vlakov - Vzrok nesreče pijanost Gossu - Dve novi žrtvi nesreči so se odigrali strahoviti prizori. Dva voza brzega vlaka sta se tako zarila drug v drugega, da so morali prežagati po-smezne dele, da so lahko rešili ranjene osebe in spravili ubite potnike. Vzrok nesreče še ni dognan. Policija je prijela oba dežurna uradnika, ki sta opravlja službo na dveh sosednih postajah, odkoder sta privozila brzi vlak in tovorni vlak ln trčila drug v drugega. Leoben, 17. avgusta, d. Preiskava o krivdi za železniško nesrečo je pokazala, da nosi glavno krivdo za katastrofo prometni uradnik postaje Goss po imenu Honigmann. Prišel v petek zvečer iz službe in bi moral Ljubljana svojemu kralju ob 10-letnici vladanja Slovesno polaganja temeljnika za »Dom kralja Aleksandra I.« v Ljubljani. — Levo kanonik dr. T, Klinar, ki je kamen blagoslovil. — Desno ban dr. Marušii med govorom. V sredi banov pomotalk dr. Pirkmajer, fttlej poročilo na 2. strani.) biti 24 ur prost. Brez vsake potrebe in no da bi bil obvestil vodstva postaje, je prevzel v soboto ob 7. zjutraj vnovič službo. Prej pa je bil, kakor je priznal sam, 5 ur po kavarnah in gostilnah. V nedeljo zjutraj ob tričetrt na 8, torej približno 5 minut pred nesrečo je Honigmann od utrujenosti zaspal. Tudi drugo osobje zadene deloma krivda na nesreči. Preiskava se nadaljuje. Honigmanna so zaprl. Dunaj, 17. avgusta, d. Železniška nesreča pri Gossu pri Leobenu je zahtevala že 14 smrtnih žrtev. Dva težko ranjena potnika, neki Madjar in neka Dunajčanka sta namreč podlegla ranam. Imenovanja Beograd, 17. avgusta. AA. Z ukazom Nj. Vol. kralja in na predlog prometnega ministra so v soglasju s predsednikom ministrskega aveta postavljeni pri direkciji državnih železnio v Ljubljani: Za kontrolorja in postajenačelnika v Cankov-uu v 7. skupini fclavrilo Pirkmajer, do sedaj T Vršcu, za poverjenika in šefa prometne službe v ft skupini Franc Smerdu, do sedaj poverjenik V. Mariboru, za poverjenika v prometno-komeroijalnem od« delku v Mariboru v C. skupini Edvard Stancuk, do sedaj poverjenik iste skupine v Ljubljani, za višjega kontroloraj iin sela prometne službe v Mariboru v 6. skupini Aloj* Kovačič, do sedaj v Sarajevu. Beograd, 17. avgusta. AA. Za kontrolor^* prometno-komercijalnega oddelka v 7. skupitj je postavljen v Ljubljani g. Viljem Novak, do sedaj kontrolor in postajenačelnik v Čakovcu. Samo ustmeni popravni izpiti Beograd, 17. avgusta. A A. Ker rešujejo učen* ci srednjih strokovnih Sol že med šolskim letom številne domače pismene naloge in da bi mogli ustmeni izpiti biti temeljtejši, je minister prosvete odredil, naj učenci srednjih in srednjih strokovnih šol polože popravne izpite samo ustmeno. Ta sklep ministra prosvete je dostavljen ravnateljem vseh gimnazij in srednjih strokovnih šol. Čsl.-madjarska pogajanja Budimpešta, 17. avgusta d. Danes so se v Lillafiiredu zopet začela madjarsko-češkoslova-ška trgovinska pogajanja. Odpuščanje slovenskih rudarjev v Idriji Pariz, 17. avgusta, n. Tukajšnji antifašistični listi so objavili vest iz Trsta o postopanju državnih oblasti v državnem rudniku v Idriji. Fašistične oblasti hočejo na vsak način odpustiti i* rudnika vse slovenske delavce, ki jih je bilO tam še pred kratkim okrog 800—1000. Že leta 1929. so pričele iašistovske oblasti postopoma odpuščati slovenske delavce in jih nadomeščati z italijanskimi; ki so jih privedle iz starih pokrajin. V zadnjem času so odpustile preko 500 slovenskih delavcev in sedaj nameravajo odpo« vedati še preostalim slovenskim delavcem. Slo-venske rudarje pošiljajo v rudnik Monteaniata, * da bi se tako rešili slovenskega življa obumeJt Svečanosti ob vladarskem jubileju Nj. Vel. kralja Vsa Dravska banovina je izkazala ob 10 letnici svojemu kralju Aleksandru I. vso svojo iskreno ljubezen, zvestobo in hvaležnost Ljubljana. 17. avgusta. Ljubljana Je danes svečano proslavila 10-let-Hieo vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. 'L Vseh hiš so vihrale državne trobojnice, ob 10. >a se je vržila v stolnici slovesna zahvalna ma-Ja, ki jo Je daroval kanonik N a d r a h ob številni asistenci. Službe božje so se udeležili poleg številnega občinstva ban dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer, komandant mesla general Popovič z oficirskim zborom ljubljanske garnizije, župan dr. Puc in podžupan prof. Jarc z občinskimi svetniki, rektor dr. B e r k o , predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina, ljubljanski konzularni zbor, zastopniki raznih državnih uradov in društev. Svečana seja v mestni posvetovalnici Ob 11. se je vršila v mestni posvetovalnici na magistratu svečana seja ljubljanskega občinskega »veta. Mestna posvetovalnica je bila slavnostno okrašena s cvetjem in vsa razsvetljena. Pred županovo mizo je bil postavljen med zelenjem, spodaj obdan od rdečih belagonij. doprsni kip Nj. Vel. kralja. Na mizi pa so stali lon-Uki s cvetlicami. Svečane seje so se udeležili tudi ban dr. MaruSič » podbanom dr. Pirkmajerjem, zastopnik komandanta dravske divizijske oblasti general Popovič, kapetan Mihič kot zastopnik šefa štaba polkovnika Sokolovima, banski svetnik Boršt-nar, načelniki magistratnih uradov in zastopniki raznih oblasti. Polna ni bila le posvetovalnica odličnega občinstva, temveč tudi galerija. Seji so prisostvovali tudi bivši minister za aocijalno politiko CSR g. Prohaska. odbor- fka ČSL obce delnicke Kolatovsky in torba in tajnik Vosedsky. Župan dr. Puc je pozdravil bana, podbana, ■astopnika vojske in ostale drage in mile goste, Dakar je imel naslednji slavnostni govor. Slavnostni govor ljubljanskega župana Včeraj je poteklo deset let, kar je naš ljubljeni vladar kralj Aleksander zasedel prestol Jugoslovanski. Običaj je, da se obletnice onih, ki so postavljeni, da vladajo narodom, praznujejo svečano. Toda ugotoviti hočemo od vsega začetka, da je bistven razloček med našim praznikom in drugimi »običajnimi«. Praznovanja te desetletnice nam ne diktira običaj, nam ne narekuje servi-jizem, marveč naše praznovanje je izliv globoko čuslvovane prave ljubezni, ki jo je v teh dneh enodušno pokazal ves naš narod do svojega kralja v tako spontani, prisrčni in odkriti obliki. Kajti ta vladar je naš narodni kralj, meso našega mesa, kri naše krvi, ki je v težkih borbah stal vedno v prvih vrstah kot prvi borec med svojci; ki je bil vedno ponosen na svoj borni, a junaški rod; ki se ne sramuje občevati z vsakim Seljakom in delavcem kot njegov najboljši prijatelj; ki se je s svojim ljudstvom veselil doseženih uspehov, a v težkih časih * njim tugoval, plakal in trpel. Ta vladar je kralj naših želja Naši pradedje so sanjali o njem, ko so govorili o kraljeviču Marku in kralju Matjažu. Naši očetje so z v srcih skritimi nadami zrli na jug, tja, kjer je prvikrat zažarelo solnce svobode Jugoslovanom; neposredno pred in v svetovni vojni se je iz tajnih želj in programov izkristaliziral načrt jugoslovanske države, kateri naj vlada rod Karadjordjevičev; december zgodovinskega leta 1918 je izpolnil naše najbolj drzne nade; po tisočletnem robstvu je Slovenec dočakal svojega lastnega kralja, je dosegel svobodo v lastni državi. Zato Je ta vladar kralj naših src Od prvega začetka smo ga vzljubili. Spominjamo se balkanske vojne, ko je On maščeval Kosovo v bitki pri Kumanovem, ko je junaštvo srbske vojske pod Njegovim poveljstvom prvikrat uničilo upe germansko-turške antante, kar je v Slovencih vzbudilo takrat neskončno navdušenje in simpatije. Spominjamo se dni trpljenja v svetovni vojni, ko je naš vladar prebil najlepša mlada leta v najtežjih bojih ramo ob ramenu s svojimi vojniki. Spominjamo se onih svetlih dni, ko je baš On popeljal svoj narod do polne zmage, vrnivši mu od sovraga uplenjeno domovino. Vzljubili smo ga, ker sta njegov blagopokojni oče in On poslala i naša odrešitelja in osvoboditelja! (Ploskanje.) Ne moremo pri tej priliki, da bi se znova ne spomnili one velike dobe prevrata, ko je naša Ljubljana prva v slovenskem ozemlju dala znak, da je prišel čas pregnati tujerodske tlačitelje ter se združiti z brati Srbi in Hrvati v skupnost pod žezlom Karadjordjevičev. Pomnite one oktoberske in novemberske dneve, ko smo pla-kali zanosa, ker nikdar nismo bolj razumeli kot takrat, da nam ni na celem svetu mesta drugje, kot edinole v državi, ki smo jo že takrat nazi-vali Jugoslavijo, tako kot so jo v svojih najbolj drznih sanjah imenovali že sredi devetnajstega stoletja naši narodni buditelji-proroki in kakor jo je nazval končno kralj Aleksander, izpolnivši ■ tem želje in nade celih generaciji (Ploskanje.) Ze kot regent je pokazal odlične vladarske sposobnosti. Morda je bila sreča, da je bil vzgojen kot navaden meščan, ki ni mogel računati na prestol, kajti kot vladar si je ohranil, poznavajoč ljudi, oster pogled v zapletenih razmerah; politične stranke mu niso mogle zaslreti oči za stvarno kritiko: On je bil in je res kralj, ki je suvereno obvladal situacijo. Le eno je moglo uničiti izvojevano svobodo, le eno razdreti državo, v kateri smo našli udoben in lagoden dom; lastna nesposobnost in lastna nesloga. Res smo bili na najboljšem po- tu, da bi se to zgodilo, ako bi ne bilo našega kralja! V času največje stiske, ko je odrekel parlamentarizem, ko že ni več deloval državni aparat, mu je Njegova velika ljubav do naroda diktirala manilest od fi. januarja 1929. ki je — upajmo za vedno — končal spore in ki je rešil državo — ne varajmo se v teni pogledu — gotovega razsula. On nam je dal nova gesla, pokazal nova pota, dal nova sredstva, ki morajo voditi do velikega cilja, ki ga nam On zopel kaže, do močne krepke silne bogate Jugoslavije — ako se bodemo složno odzvali njegovemu pozivu 1 Gospodarski in kulturni podvig Slovenije v letih kraljevanja roda Karadjordjevičev je ogromen. Morda nam je danes hipna svetovno ekonomska kriza zameglila oči, da ne vidimo vsega napredka v dovolj jasni luči; toda kdor se boče spomniti onih dni, ko je bila Slovenija — porazdeljena v različne kronovine — samo satrapija tujerodnih izžemalcev, kdor se spomni razmer, ki so vladale v javnih uradih, v šolah, na sodišču, kdor se spomni, kdo je imel v rokah vso industrijo, veliko trgovino, kdo je eksploa-tiral našega kmeta in delavca — in ki primer- Sa te razmere s tem. kar smo dosegli danes, [o smo jednakopravni v vsakem pogledu, ko lahko tekmujejo na vseh poljih, ko so nam odprta vsa mesta, ko nam ni omejen naš razmah samo na kruh najslabše vrste, ta bo blagoslavljal dan. ko smo se ujedinili z brati Srbi in Hrvati! (Ploskanje.) In Ljubljana sama? Vi, ki jo poznate iz časov suženjstva, ali ne vidile ogromnega napredka? Iz »dolge vasi« smo postali v teh letih moderno mesto. Po odločbi kraljevi postali smo kol sedež banovine središče slovenskega ozemlja ter tako dosegli v okviru Jugoslavije tudi prvi politični ideal naših očetov: upravno zjedinjeno Slovenijo. Dobili smo svoje vseučilišče, za katero smo se pred vojno borili dolga desetletja, dobili smo celo vrsto drugih velepomembnih zavodov in sami ste videli, kako se je Njegovo Veličanstvo kralj v preteklih letih osebno zavzel za koristi našega mesta. Na splošno je po-znano, da je slovenska zemlja postala Njemu in Njegovemu domu nadvse ljuba in draga. A čemu preveč besed? Rekli smo, da je On kralj naših src. Zato naj govori srce. Njegovo tolikokrat izkazano ljubav mu vračamo iz vseh globin naših duš, z vso iskrenostjo in z vso prisrčnostjo, katere je zmožen pošten človek. Zagotavljamo Ga svoje udanosti, tembolj, ker smo danes trdnega prepričanja, da je edino On v prvi vrsti nositelj državne misli, da je On glavni steber države, da si država brez Njega danes niti misliti ne moremo! (Navdušeni klici: Tako je!) Poživljam Vas, da združimo vse svoje želje, vso svojo ljubezen, vso svojo udanost. ki smo jo pripravljeni vedno in povsod pokazati na-pram vsakemu, ki bi ogrožal obstoj ali varnost naše domovine, zvezane neločljivo z imenom roda Karadjordjevičev. v en klic: iNaj živi naš kralj Aleksander! Naj živi kraljica Marija in kraljevski dom! Naj živi Jugoslavija! (Klici: Živijo!) Pozdravna in udanostna brzojavka Ko so se ovacije polegle, je župan dr. Puc Erebral naslednjo pozdravno brzojavko Nj. Vel. ral ju: Iz svečane seje občinskega sveta ljubljanskega, sklicane v spomin 10-letnice vladanja Vašega Veličanstva pošiljamo Vašemu Veličanstvu, Njenemu Veličanstvu kraljici in Vašemu kraljevskemu domu' najudanejše pozdrave z željo, da ohrani Bog Vaše Veličanstvo še mnogo let, Vam v čast in slavo, a na srečo nam in domovini. Obenem si dovoljujemo sporočiti, da smo danes položili v proslavo velikega praznika temeljni kamen azilu za onemogle, ter prosimo, da se dovoli nazvali ga: Dom kralja Aleksandra I. Županov predlog je bil sprejet z velikim odobravanjem. Župan je nato zaključil slavnostno sejo in povabil vse navzoče k udeležbi blagoslovitve temeljnega kamna novemu zavetišču za onemogle. Na stavbišču na južni strani kolonije mestnih stanovanjskih hiš za artilerijsko vojašnico so se odpeljali občinski svetniki z županom dr. Pucem in podžupanom prof. Jarcem na čelu in gostje z avtomobili in avtobusi, ki jib je dala na razpolago Splošna maloželezniška družba. Slovesno polaganje temeljnika Slovesnega polaganja temelja novemu zavetišču za onemogle so se udeležili med drugimi: ban dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer, komandant mesta general Popovič, stolni kanonik N a d r a b , rektor dr. Serko, predsednik višjega deželnegp sodišča dr. Rogina, za finančno direkcijo dr. Volčič, direktor direkcije državne železnice dr. Borko, policijski upravnik Kerševan, predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin ml., generalni tajnik Ivan Mohorič, predsednik zdravniške zbornice dr. Mavricij R u s, načelnik zdravstvenega oddelka banske uprave dr. Dolšak, tajnik Delavske zbornice Uratnik, direktor poštne hranilnice dr. Vidmar, državni pravobranilec dr. Souvan, za Kolo jugoslovanskih sester in Ženski savez dvorna dama Tavčarjeva. Gove-karjeva in Gašperlinov a, za Krščansko žensko zvezo Marija Srebotova in Vera Remčeva, predsednik Narod, strokovne zveze Rudolf Juvan, za OUZD dr. Kuhelj, dalje zastopstva Vincencijeve družbe, vodstva Marjanišča. Društva Bkrb za mladino, Higijen-skega zavoda, Pokojninskega zavoda. Jugoslo- vanske strokovne zveze, Strokovne komisije. Sokola III. itd. Slovesnost je otvoril načelnik odbor za zgradbo zavetišča občinski svetnik Ivan Tavčar, ki je imel naslednji govor: Visokospoštovani gospodje! Danes polagamo temeljni kamen zavetišču, ki je posvečen Njegovemu Veličanstvu Kralju Aleksandru I. ob 10-letnici njegovega vladanja. Lepše in iskreneje nismo mogli izkazali udanosti svojemu dobremu, za srečo delovnega ljudstva skrbečemu kralju, kot da zgradimo dom, v katerem bodo našli zvetišče oni. katerim ni usojeno, da bi na svoja stara leta živeli brez javne pomoči. Z dobrim delom proslavljamo svojega dobrega kralja. Na prošnjo občinske uprave je Mestna hranilnica ljubljanska votirala za zgradbo Doma kralja Aleksandra I. znatno vsoto 6 milijonov dinarjev, občinska uprava pa je dala na razpolago lepo in zdravo stavbišče z obljubo, da bo skrbela tudi za vzdrževanje novega zavetišča. S tem je dana možnost, da bo odbor, ki je poverjen s sestavo gradbenega programa In z vodstvom nove zgradbe, lahko izvršil svojo veliko nalogo, in da bo Dom kralja Aleksandra I. že prihodnje leto dograjen. Novo zavetišče za ostarele ljubljanske občane je silno potrebno. Dosedanje mestno zavetišče za onemogle Je prenapolnjeno. Številni prosilci čakajo že leta in leta, da bi bili sprejeli v oskrbo občine. Upravičenim prošnjam pa dose-daj ni bilo mogoče ustreči. In tako inora Čez 100 od starosti onemoglih, za vsako delo nesposobnih občanov v najtežavnejših socialnih prilikah živeli brez stalne strehe in brez zadostne prehrane, najbednejše življenje. Zato čast in hvala v imenu vseh teh invalidov dela onim, ki so pripomogli k zgradbi Doma kralja Aleksandra I. in ki so odrešili najveeje reveže največjega pomanjkanja. V Domu kralja Aleksandra I. bo prostora za ‘200 oskrbovancev. Urejen bo dom po načelih in pojmovanjih sodobnega modernega skrbstva. — Arhitektonsko dovršena zgradba bo nudila oskrbovancem prijetno in zdravstvenim zahtevam odgovarjajoče sobe, opremljene sicer šted-Ijivo, a domače in udobno. V domu bodo imeli oskrbovanci na razpolago čitalnice, sprejemnice, bolniške sobe, kakor tudi široke hodnike ter terase za sprehode in bivanje tekom dneva. Za vse bo kar najbolj poskrbljeno, samo da bodo lahko oskrbovanci vsaj ob zatonu svojega življenja živeli mirno in brez eksistenčnih skrbi. V novem domu ne sme imeti nihče občutka, da je nadležen miloSčinar, vsak oskrbovanec naj ve, da je bil dom postavljen v spoštovanje in oddolžitvi družbe za njegovo življensko trdo delo. Iskreno želimo, da bi bil dom kralja Aleksandra I. v ponos Ljubljani in v srečo onih. ki bodo v zavetišču oskrbovani! Načelnik Tavčar je nato prebral spominsko listino, ki so jo pozneje vzidali vtemeljni kamen. Mestna občina ljubljanska in Mestna hranilnica ljubljanska ste sklenili zgraditi v proslavo desetletnice vladanja N j. Vel. kralja Aleksandra I. dom, v katerem bodo našli v letih starosti svoje zavetišče ubogi ljubljanski občani. Mestna hranilnica ljubljanska je za zgradbo doma izročila vsoto 5 milijonov dinarjev, mestna občina ljubljanska pa zemljišče ter skrb za vzdrževanje zavetišča. V Ljubljani, dne 17. avgusta 1931. Ljubljanski župan: Dr. Dinko Puc; predsednik Mestne hranilnice ljubljanske Rihard Sušnik. načelnik odbora za zgradbo zavetišča Ivan Tavčar. Občinski svetnik kanonik dr. Klinar se je spominjal 10-letnice vladanja Nj. Vel. kralja, nato pa je opravil molitve in blagoslovil temeljni kamen. Po blagoslovitvi je imel kratek govor predsednik Mestne hranilnice, občinski svetnik Rihard Sušnik. Častita gospoda! Upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske je rade volje podprl idejo za zgraditev prepotrebnega zavetišča za onemogle, ker si je bil v svestj, da s tem sklepom ne le doprinese mnogo dobrega za omiljenje socialnega položaja onih, ki se bodo morali posluževati te ustanove, temveč tudi, ker je bil prepričan, da na la način najlepše in najdostojneje proslavi lOletni jubilej našega ljubljenega vladarja kralja Aleksandra L, v čegar iutenrijah se vedno ponovno zrcali skrb za srečno bodočnost vsakega državljana. Mesina hranilnica ljubljanska se je s tem dejstvom tudi oddolžila prebivalstvu mestne občine ljubljanske, ker je končno tudi njen namen, da se razpoložljiva sredstva uporabljajo v obče koristne, humane in karitativne svrhe. Mestna hranilnica ljubljanska je že mnogokrat v Času svojega nad 401etnega obstoja podprla razne socialne akcije, bodisi s podporami v denarju, bodisi z dovoljevanjem denarnih kreditov, vendar pa je v javnosti navadno ostalo zamolčano ime Mesine hranilnice ljubljanske, iz česar si je mogel marsikdo ustvariti krivo sodbo, da Mestna hranilnica ničesar ne prispeva za obče koristne javne namene. S tem vidnim znakom, ki bo zrastel iz leh tal, pa je upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske ponovno povdaril, da se v polni meri zaveda naloge, ki jo ima vršiti v socialnem pogledu. Upam in trdno sem prepričan, da bo gradbeni odbor, ki je sestavljen v ta namen iz zastopnikov mestne občine ljubljanske in Mestne hranilnice ljubljanske svojo nalogo tako izpolnil. da bo nameravana zgradba postala vzorno zavetišče in da bodo vsi oni, ki bodo uživali gostoljubnost tega poslopja, našli v njem srečne ter zadovoljna. Načelnik Tavčar je položil listino v odprtino temeljnega kamna in vrgel nanjo kelo malte z besedami: »Srečni naj bodo tisti, ki bodo živeli v tem domu!« Župan dr. Puc je vrgel kelo malte z besedami: »'lako moramo urediti s složnim delom našo domovino, da bo vsak našel kruha, na starost pa zavetišče!« Ban dr. Marušič pa z besedami: »Naj bo ta stavba dokaz bratske ljubezni in državljanske solidarnosti!« Sledili so še podban dr. Pirkmajer, knjigovodja Mestne hranilnice Pretner in drugi, nakar je bila slavnost zaključena. Proslava v Mariboru Slavnostna občinska seja -- Maša v stolnici -- Manifestacije in zborovanje Maribor, 17. avgusta. Maribor se je danes že navsezgodaj okrasil z državnimi zastavami, da tako tudi na zunaj čim slovesnejše proslavi desetletnico plodonosnega vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Uvod v proslavo pa je bila slavnostna seja mestnega občinskega sveta v mestni posvetovalnici, ki Je bila okrašena s kraljevo sliko, državnimi zastavami in z zelenjem. Sejo je ob 9‘iJO otvoril mestni župan gospod dr. Juvan ob skoraj polnoštevilni udeležbi svetovalcev in imenoval za zapisnikarja gg. Josipa Stabeja in prof. Ivana Favaja. Na to je spregovoril o pomenu današnje velike proslave, rekoč: »Gospodje občinski svetniki! Danes pred 10 leti je segel po smrti blagopokojnega velikega jugoslovanskega kralja Petra Osvoboditelja na jugoslovanski kraljevi prestol naš vzvišeni in vitežki vladar kralj Aleksander I. Z velikim veseljem in z velikimi slovesnostmi praznuje danes ta jubilej cela država, ves jugoslovanski narod in tudi naša srca bijejo danes polna ponosa, veselja, hvaležnosti in vdanosti napram našemu kralju in njegovemu visokemu domu. Naša dolžnost je. da danes iz hvaležnega srca ob tem zgodovinskem jubileju rečemo: sreča, velika sreča za naš narod in državo, da ]? v teh usodnih letih vladala našo državo naša narodna in vitežka kraljevska rodbina Karadjordjevičev, prav posebna sreča, da smo imeli v teh zadnjih letih svojega oboževanega kralja Aleksandra I. Težki, za narod in državo najtežji časi. so za nami. Jugoslovanski narod, do osvoboditve razcepljen, stoletja tudi v tujem robstvu, pod tujimi vladarji, je pod vodstvom svoje vitežke dinastije dosegel svojo narodno svobodo ter narodno ujedinjenje. In vendar mi te svobode nismo znali ceniti. — Predolgo je bilo robstvo, zastrupljena je bila kri naroda. Komaj je izšlo za nas s tolikim hrepenenjem pričakovano in zaželjeno solnce svobode, že smo zašli v medsebojne spore. Sreča naša. da je v teh težkih časih z veliko državniko modrostjo vodil naš narod naS oboževani vladar Aleksander. Videl je. kako velika nevarnost preti narodu in državi, in kakor je stal v strelskih jarkih v prvi vrsti, tako je tudi sedaj stopil pa čelo naroda, visoko dvignil zastavo jugoslovanske misli in pozval vse dobro misleče Jugoslovane, da slede njemu, da bosta rešena država in narod. Ta poziv v uri nevar- nosti je imel popoln uspeh. Narod je svojega kralja razumel, pod jugoslovansko zastavo, okoli svojega kralja so se zbrale ogromne množice onih, ki hočejo močno in srečno Jugoslavijo. Globoka kraljeva ljubezen do naroda, velika državnika modrost mu je narekovala manifest od tj. januarja 1929., in razvoj dogodkov dokazuje nam in celemu svetu, da je bila to edina rešitev za našo državo in za naš narod. Gospodje občinski svetniki! Pozval sem vas na to slavnostno sejo, da tudi mesto Maribor glasno in jasno pove ob jubileju svojega kralja, da ljubi svojega kralja, da mu je vdano iz celega svojega srca, da je cel Maribor brez razlike mišljenja zvest njemu in njegovim načelom. Naj zapisnik o današnji seji priča poznim rodovom, da smo danes ob današnjem kraljevem jubileju zastopniki Maribora iskreno in polni hvaležnosti in vdanosti navdušeno vzklikali v tej zgodovinski dvorani: »Živel naš narodni kralj Aleksander, živel njegov visoki dom. živijo Jugoslavija.« (Obč. svetniki so stoje navdušeno vzklikali: »Živel kralj, živela Jugoslavija!«) Gospodje! Mesto Maribor pa je tudi dolžno, da se za večne čase postavi viden dokaz naše vernosti, hvaležnosti in vdanosti do kralja. Znana je velika očetovska ljubezen našega kralja do siromakov, zlasti do naše nežne mladine. Zalo predlagam, da v spomin na današnji dan prispevamo za razširitev počitniške kolonije Kraljice Marije na Pohorju znesek 500.000 Din. S tem bomo ta dan najlepše proslavili in dokazali, da razumemo svojega kralja in postopamo v smislu njegovih želja.« Županov predlog se je sprejel soglasno. »S tem je predlog sprejet in predlagam Se sledečo vdanostno brzojavko: »S slavnostne seje mariborskega občinskega sveta, ki se je vršila ob priliki jubileja lOletnice vladanja vzvišenega vladarja Jugoslavije, si usojani v imenu mesta Maribora poslati Vašemu Veličanstvu in Visokemu kraljevskemu domu zagotovilo neomejene zvestobe in globoke dejanske vdanosti.« Županovemu pozivu so se občinski svetniki polnoštevilno odzvali in odšli v stolnico, kjer je bila pri slovesni maši zbrana velika množica meščanstva. Poleg župana g. dr. Juvana in podžupana g. dr. Lipolda so bili navzoči okrožni i.ačelnik g. dr. Sehaubach z uradništvom, gg. okrajna glavarja dr. Hacin in dr. Makar, predstojniki sodišča, državnega pravdništva, jet-nišnice, vseh pošt, davčnega urada in davčnega ins-p^ktciata, obeh kolodvorov, delavnice »n ku- ritnice državnih železnic, mestne in železniške t^r obmejen policije, orožništva, finančne straže iu carinarnice, Narodne banke, vseh srednjih, strokovnih, meščanskih in osnovnih šol itd. Prav tako so se po delegatih udeležila slovesne službe božje vsa mariborska narodna, patriotska, telovadna in mnoga druga društva, stanovska zastopstva itd. Nadalje je bilo navzoče poveljstvo mesta, častništvo, udruženje rezervnih častnikov in bojevnikov in številno drugo občinstvo. Po slovesni maši, katero je daroval pomožni škof dr. Ivan Tomažič, je bila slavnostna seja društva Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju, katere se je poleg članov drušiva udeležilo tudi mnogo zastopnikov oblasti. Župan dr. .luvan je oficijelno sporočil sklep mestne občine, da za izpopolnitev naprav in novo zgradbo v pohorski koloniji podari v spomin kraljeve 10-letnice 500.000 Din, kar so navzoči z navdušenjem odobravali. Dijaki in skavtje so medtem prodajali po mestnih ulicah znake slovenskega ženskega društva, katerih izkupiček je namenjen za zdravstveno zaščito mladine. Večerni sprevod ob nepopisnem navdušenju prebivalstva Maribor, 17. avgusta. Glavna proslava se je vršila zvečer. Kmalu po 7 uri so se začele zbirati množice ljudi na določenih krajih. Po 20. uri ve je strnil sprevod, v katerem se je zvrstilo več ko 5000 ljudi. Na Čelu sprevoda so bili kolesa-ji kiubov »Perunc, »IvJelvveis« in »Kostela«; kolesarjem so sledili vojaška godba, finančni stražniki, skavti s prapori, častniški zbor z mestnim poveljnikom Pavlovičem na čelu, rezervni častniki, občinski svet z županom dr. Juvanom, Jugoslovanska Matica, Narodna Odbrana in druga narodna društva, nato železničarska godba in za njo Sokoli s starosto dr. Goriškom, moški v kroju in civilu s 3 zastavami, 2 naraščaj-ska prapora, Sokolice,. ženski in moški naraš.aj ter deca. Za Sokoli je bila godba iz Limbuša in *a njo 60 se razvrstile razne organizacije v ri-vilu in gasilci. Sledila je godba »Drava« in za njo občinstvo. Sprevod se je pomikal po mestnih ulicah med gostim špalirjem tisočglave množice. Navdušenje je bilo nepopisno. Vse hiše so bile razsvetljene. Končno je prispel sprevod na Slomškov trg, ki je bil bajno ilumiuiran. Pred stolno cerkvijo je bil postavljen govorniški oder in okrog njega so se zgrnile množice. Ljudi je bilo več ko 15.000. Vse palače so bile v lučih, lako pošta, mestna hranilnica, kazino, škofija, stolna župnija, policija in ostale. Na govorniškem odru so se zbrali župan dr. Juvan, podžupan dr. Lipold, predsednik Narodne odbrane g. Kenda, general Pavlovič, zastopnik okrožnega inšpektorata gosp. Poljane, okrajni načelnik dr. Hacin, drž. pravnik dr. J a n 5 i, župni starosta Sokola dr. Gorišek in oblastni predsednik Jadranske Stražne dr. Leskovar. Godbe so zaigrale narodne himne in nato je dr. Juvan pozdravil navzoče in govoril o pomenu današnjega dne. Slavnostni govor je imel profesor Kenda. Govoril je o zaslugah Nj. Vel. kralja in o našem delu za Jugoslavijo. Ob koncu so godbe zaigrale državno himno, ženski zbori so zapeli narodne pesmi in zborovanje se je zaključilo z viharnimi manifestacijami ljudskih množic. Na piramidi so med tem prižigali umetne ognje in s prameni svetlobe zarisali v temno nebo tudi sliko Nj. Vel. kralja Aleksandra I. V Celju Včeraj zjutraj ob 8. uri se je v župni cerkvi služila slovesna maša, ki jo je opravil g. oput Jurak ob asistenci. Na koncu so zapeli Tedeum ter molitve za kralja. Maše so se udeležili predstavniki vojaških in civilnih oblasti, oficirski zbor ter admiral g. Polič, ki se nahaja v Celju na oddihu. Poleg oficijelnih zastopnikov je službi božji prisostvovalo tudi mnogo ljudstva. Ob 9. uri se je v slavnostno okrašeni mestni dvorani začela svečana seja mestne občinske uprave. Mestni načelnik g. dr. Alojzij Goričan je v lepem govoru slavil Nj. Vel. kralja ter prečital zgodovinski manifest. Občinski odborniki so, govor mestnega načelnika poslušali stoje ter na koncu trikrat vzkliknili »Živio« Nj. Vel. kralju. Nato so soglasno sklenili v proslavo dneva razdeliti med občinske reveže vsoto 10.000 Din. Zvečer se je po mestnih ulicah premikal impozanten manifestacijski sprevod, pri katerem so sodelovali Sokoli ter vsa narodna društva. Ob zvokih železničarske godbe in ob svitu bakelj je korakala mladina po mestu ter dala duška svoji ljubezni do kralja in domovine. Od 9. do 10. ure je bil koncert železničarske godbe pred kolodvorom. V Žalcu V proslavo 10-letnice modrega vladanja priljubljenega narodnega vladarja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. je sklical v nedeljo ob 9. župan Rudolf Lorber svečano sejo v telovadnico tržke državne osnovne šole. Seje so se udeležili vsi javni funkcionarji, v polnem številu pa tudi drugi narodno zavedni tržani. Seja je potekla v navdušenju za našega vladarja. Na Jesenicah 10-letnica vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. se je proslavila tudi pri nas kar najslavneje. Z vseh hiš so plapolale državne trobojnice in oznanjevale velik praznik. V nedeljo dopoldne se Je vršila v župni cerkvi maša. Zvečer so bile razsvetljene vse hiše. Po deveti uri zvečer pa je sokolska godba svirala pred postajo. d Vpisovanje na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani bo za učence in učenke I. letnika dne 1., 2. in 3. sept. od 8. do 12. ure. Pri sprejemanju v I. letnik bodo imeli prednost učenci in učenke — otroci trgovcev in industrij-cev, ki bodo ostali doma, in pa tisti, ki imajo že zagotovljeno službo. V splošnem pa bodo v zadevi sprejema odločala izpričevala. Priglašen-cl za II. letnik imajo prinesti izpričevalo I. letnika drž. dvorazredne trgovske šole, ponavljale! pa izpričevalo II. letnika. Tisti (e), ki bi morda prišli (e) od drugod, imajo poleg izpričevala prinesti tudi rojstni list in prošnjo za sprejem. Vpisnina znaša za vsak letnik po Din 150, ki se nesprejetim vrne. — Dne 7. septembra bo na razglasni deski objavljeno, kdo je sprejet in kdo je odklonjen, — šolsko leto 1931-32 se bo pričelo dne 16. sept. ob 9. uri s sv. mašo v Križankah. Po službi božji se zbero učenci in učenke v svojih razredih. Ponavljalni izpiti se bodo vršili za učence(ke) prvih letnikov.dne 27. in 28. avgusta, za učence (ke) drugih letnikov pa dne 27. in 29. avg. Razpored ponavljalnih Izpitov je objavljen na razglasni deski. — Končni izpit v septemberskem terminu se bo vršil od 4. do 15. sept. Natančen razpored Je objavljen na razglasni deski. V Kočevju Proslava desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. se je vršila s sodelovanjem vseh slojev in obeh narodnosti. Le tako je moglo priti do tako obsežne in lepe proslave, na kateri so zlasti tudi kočevski Nemci pokazali svoje patriotično mišljenje in pripravljenost, da ob vsaki priliki manifestirajo svojo naklonjenost in ljubezen do kralja in države. V soboto 15. t. m. ob 20. uri se je začel pomikati Izpred Uniona bakljadni sprevod z godbo na čelu. Sledili so Sokoli, gasilci, rudarji, razni zastopniki in okrog 1500 ljudi bro-ječa množica. Mesto je bilo slavnostno okrašeno in razsvetljeno, kakor že davno ne. Sprevod je krenil izpred Uniona skozi mesto. Na obeh straneh ceste Je stala številna množica in navdušeno vzklikala. Po sprevodu se Je vršil v dvorani hotela »Trst« velik koncert kočevskih pevskih društev. Pevci delavskega društva so zapeli Bože pravde, Adrijansko morje in Na plan. Njihovo petje, ki ga je naštudiral g. Mirko Trost, globok interpretator pevskih skladb, je želo, buren aplavz. Istotako simpatično je bil sprejet nemški pevski zbor pod vodstvom d. H. Arka. Globok vtis je napravila na poslušalce ga. Marija Rolhel-Nostis, bivša pevka na Dunaju. Solotočke .je pel tudi dunajski tenorist Hans Schuster. Na klavirju ju je odlično spremljal dijak M. Trost- — Po koncertu se jee razvila prosta zabava s plesom. Igrala je godba Vič-Glince. V nedeljo 16. t. m. je bila ob pol 6. uri budnica, ob 10. url pa slovesna služba božja. Med udeleženci so bili med drugimi banski svetnik dr. Ivan Sajovic, sreski načelnik Albert Platzer, mestni župan Maks Kostanjevec, gimnazijski direktor Anton Burger, zastopniki društev in druge odlične osebnosti. Med službo božjo je pel za to priliko sestavljeni mešani zbor. Po službi božji se je vršila v posvetovalnici mestne občine slavnostna seja občinskega odbora, na katero so bili povabljeni zastopniki vseh društev in korporacij. Na seji je v izbranih besedah orisal g. župan Maks M n? Majdiča sc lispa. Majdiča se pripravlja z mamico za izprehod. Obleče čisto oprovo in v resnici dražestno izgleda. Med potjo vsi znanci občudujejo njeno novo oblekeo. „Saj ni nova, samo s Schichtovim Radionom je oprana" odgovarja ona vsa ponosna in vsi se z odobravanjem smejejo mali Majdiči. SC HICHTOVf RADI0N PERE SAM IN VARUJE PIRI ZAJAMČENO BREZ KLI ORA Kostanjevec plodno delo našega kralja za napredek države in naroda. Njegov govor so sprejeli navzoči z navdušenimi vzkliki. Soglasno Je bil sprejet županov predlog, da se pošlje NJ. Vel. kralju brzojavka s čestitko vsega prebivalstva ob njegovi desetletnici. Po slavnostni seji so defilirali mimo odličnikov našega mesta z godbo na čelu Sokoli, gasilci in rudarji z zastavami. Promenadni koncert, ki se je nato vršil, je zbral na trgu za gradom veliko množico ljudi. Godba Vič-Glince je dovršeno zaigrala več komadov. Popoldne je bila veselica s pestrim sporedom. V Zagorju Pri nas smo proslavili desetletnico vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. jako svečano. Ob 19'30 se je sešel občinski odbor k slavnostni seji, kateri je predsedoval župan g. Albin Grčar, ki je predlagal,, naj se ob tej priliki pošlje Nj. Vel. kralju vdanostna brzojavka, kar je bilo soglasno sprejeto. Sklenjeno jee bilo staviti vsako leto v proračun vsoto 10.000 Din za opoldansko toplo prehrano za revne šolarje. Seja je bila zaključena z trikratnim živijo! klicem Nj. Vel. kralju. Takoj po slavnostni seji Je pred občinskim uradom zbrani množici sporočil g. župan »sklep slavnostne seje, kar je zbrana množica z odobravanjem vzela na znanje in vzklikala vladarju. Izpred občine se je razvil sprevod z rudniško godbo na čelu ob svitu plamenic. Takoj za godbo je korakal odbor občine Zagorje, zastopniki oblasti in cerkve, šole itd. V sprevodu so bili Sokoli v kroju s svojim praporom, Gasilno društvo in naraščaj gasilnega društva z lampijončki in občinstvo. V Sokolskem domu je imel slavnostni govor g. Matija Pelko, šolski upravitelj, ki je zbranim predočil viteštvo našega narodnega vladarja. Godba je zasvirala državno himno, nakar so sledile deklamacije. Pevci pa so pod vodstvom g. Rožmana zapeli več pesmi. Mladinski zbor je zapel pod vodstvom učitelja g. Koprive jako uspelo »Živel kralj« in je žel viharen aplavz občinstva, nakar je godba zaključila lepo uspel slavnostni večer. * Proslava Jugoslovanov na Dunaju Z Dunaja nam poročajo, da je bila tam v nedeljo ob pol enajsti uri maša v katoliški cerkvi sv. Ane v Annagasse, ki so se je udeležili uradniki poslaništva in mnogo občinstva. Po maši molitve za kralja Aleksandra. — Uro pozneje je bila pravoslavna služba božja v srbski pravoslavni cerkvi v Veithgasse. Poleg običajne liturgije je župnik tamošnje cerkvene občine imel lep govor o desetletnici vladanja kralja Aleksandra. Velikanski požar v Podturnu pri Dol. Toplicah Ogenj je uničil šest gospodarskih poslopij Novo mesto, 16. avgusta. Na praznik Velike Goepojnice se je vršila v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah blagoslovitev gasilnega doma in ob tej priliki so obhujali tudi IO-letnieo obstoja gasilnega društva v Podturnu. Nato se je vršila veselica, katera hi uspela kar naijfepše, če ne bi okrog 8. ure zvečer izbruhnil silen požar v vasi poleg veseličnega prostora. Še preden 30 se ljudje dobro zavedli, je bil skedenj Ivane Gorše ves v ognju. Mogočni plameni in ognjeni zublji so razsvetljevali vas, in z grozo smo gledali, kako se širi ogenj na bližnja poslopja. Gasilcev je bilo na veselici na srečo vse polno in So takoj stopili v akcijo. Navzočih je bilo 6 gasilnih društev, in sicer Podturn, Toplice, Uršna sela in Vavla vas z motornimi brizgalnami, Poljane in CermoŠnjice pa z ročnimi brizgalnami. Toda kljub temu, da je gasilo okrog 150 agilnih gasilcev, niso mogli požara udušiti, temveč samo omejiti. Hvala Bogu, da ni bilo vetra, sicer bi bila šla vsa vas. Ogenj je popolnoma uničil vsa gospodarska poslopja Ivane Goršč, in sicer hišo, skedenj, hlev in kaščo. Pogorelo je vse pohištvo, poljsko orodje, voz, dvokolnica, vse seno, detelja in slama. Rešili pa so nekaj obleke, žito, živež in pa denar, katerega je bilo itak malo. Ogenj pa ni ugonobil samo poslopja Gorše-tove, atmpak se je mahoma prijel tudi skoro novega skednja in hleva posestnika g. Janeza Pirca in oboje poslopji čisto vpepelil. Vsa vas je bila zbegana; otrooi so jokali, žene tulile in vile roke, a moški pa so molče delali in garali vso noč, dokler niso vdušiii ognja. Ožgano in opaljeno je tudi vse okoli stoječe sadno drevje in precejšnja brajda grozdja posestnika Augu-štin Alojzija. Kako je nastal ogenj? Nekateri pravijo, da je mogoče kdo vrgel ogorek cigarete ali cigare v skedenj, drugi pa menijo, da je nastal od rakete, ki »o jih zažigali in spuščali v zrak. Pogoreloa sta sicer zavarovana, ampak njiili zavarovalnina je vse premajhna. Posestnik g Pirc je zavarovan za 30.000 Din, a Ivana- Gorše pa za — 500 Din. Iz strahu pred ognjem so znesli iz sosednih hiš razne predmete. Tu pa so se pojavili ali-kavci, katerih ne manjka sploh nikjer, in »o pobasali precej vrednostnih predmetov in z njimi odšli neznano kam. Radi lega trpi precejšnjo škodo trgovec Mihael Medic, ki še sedaj radi velike zbeganosti ni ugotovil, koliko mu je zmanjkalo. Pjj lem prenašanju so mu razbili in pokvarili tudi moderno tehtnico in mu s tem prizadejali veliko škodo. To ni lepol Zlikavce te vrste, bi bilo treba strogo kaznovati! Vsem gasilcem prisrčna hvala za njihovo požrtvovalnost! Zlasti si je pri gašenju priboril veliko zaslug povelnik gasilnega društva v Podturnu g. Jože Murn. Čestitamo mu! Sv. Križ pri Litiji Pogorišče Borštnarjeve hiše, v kateri se nahaja gostilna in trgovina, bodo začeli prenavljati te dni. Ker poslopje ni bilo zavarovano, so dobri sosedi navozili iz svojih gozdov dovolj lesa zastonj. Iskrena hvala! Sadna letina zelo dobro kaže, osobito hrušek je na izbiro. Ponekod so pa zaradi dolgotrajne suše piškave. Lepo stopnišče pred farno cerkvijo je izgotovila stavbna tvrdka Bercieri iz Smartna pri Litiji. Stopnišče Je res v kras trgu in cerkvi. Claude Anet: žhuijcmcL 19 Roman ruske deklice. Prijatelji Dvoranske so bili vznemirjeni, ker se je Varvarino nastrojenje neprestano menjavalo. Poprej je bila sila vesela, ljubezniva in brezskrbna, dan za dnem enaka; naj večja privlačnost je bila v njenem vedno smehljajočem se obrazu; ta smehljaj je bil bistven del njene lepote, ravno tako kakor njene lepe črne oči. Zdaj pa je bila Varvara.nemirna in razdražena in nič več se ni znala obvladati. Poprej ji ni nikoli ušla žaljiva beseda iz ust, zalter, ki eia se oba posvetila stroki svojega očeta. Umirili Franc Wosclinagg je bil žu-mesta Šoštanja od leta 1912 do leta 1916, je po prevratu izročil županske posle tedanjemu gerentu in sedanjemu županu dr. Franu itayerju. Radi bolezni se je umaknil iz vodstva lova m e na svoj na novo opremljeni grad Ma-roveko graščino pri Šoštanju; vendar je bil do fadnjega časa v poslih tovarne natančno poučen. Umrli je bil upravni svetnik med drugim tudi ljubljanske kreditne banke, tovarne Westen v Golju in tovarne verig v Lescah. Pokojnika prepeljejo iz Dunaja ter se bo vršil njegov pogreb v fctrtek, 20. t. m. popoldne iz tovarne v rod-hinsko grodhnico na domaečm pokopališču. N. p. v m.! žalujočim ostalim naše sožalje! ,4 V kraljestvu Zlatoroga film turislovskega kluba »Skale«. Med najlepše dogodke »Kraljevala tedna« mirne duše prištevamo premiero ttfana »V kraljestvu Zlatoroga«, kd ga je z neprimerno požrtvovalnostjo in pridnostjo izdelal agilni turtetovski klub »Skala« v Ljubljani. Nad fri leta je potrebovala »Skala« za dovržitev tega filma. Številne ekspedicije širom Slovenije, naporne in nevarne plezalne ture je bilo treba tvesti, da je bilo mogoče končati to veledelo. »Skata« se je morala boriti s finančnimi in drugimi neprilikami, Člani so založili lastna sredstva, žrtvovali ves svoj prosti čas za snemanje, Navijanje in kopiranje filma in vsa druga dela, U jih zahteva izvedba tako obširne naloge. Film je zamišljen kot propagandno sredstvo za lepoto naših krajev, naiš alpinizem, našo obrt in industrijo. Kaže nam krasote Gorenjske, predvsem Triglavske skupkie, Martuljka, Kranjskogorskih gora, divni čar Bohinjskega in Blejskega jezera, bravurozne plezalske spretnosti naših prvih alpinistov, življenje in delo naših planšarjev, lovcev, prizore iz sirarske, mlekarske, lesne, železarske industrije, šege in navade naših vasi, geološke zanimivosti naših Alp in končno zasneženo kraljevstvo Zlatorogovo, — silj in raj smučarjev in zimskih alpinistov. Vsi prizori pa so sprotno povezani s zgodbo treh prijateljev, ki se snidejo na Jesenicah, da si ogledajo lepote im zanimivosti Slovenije. »Skala« j* s tem svojim delom izvršila velepomemben kulturni čin, kajti film predstavlja vse več kot običajni filmi te vrste, podaja nam ne le pokrajine, temveč tudi človeka, ki živi v njej, njegovo življenje in nehanje. — Krstna predstava Žima bo v septembru; v okviru »Kraljevega ledna« bodo tekle te verne slike naših krajev hi našega ljudstva mimo naših oči, ter krepile noš |Kmos ter našo ljubezen do prelepe domovine, d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani 'barometer 768-7, termometer 162, relativna vlaga »2%, tiho, oblačnost 10, dež (6-5 mn), v Mariboru je kazal barometer 782-8, termometer BUH, relativna vlaga 89%, smer vetra NW4, oblačnost 10, dež (16-2 mn). Vsa opazovanja ob 7. url »jutfaj. NajvJŽJa temperatura je bil« včeraj v Ljubljani 204 (148), v Mariboru 19 2, (14-6), Zagrebu 27-4 (16) Beogradu 81-4 (17-2), Sarajevu 82-6 (15 3), Skoplju 316 (16-2). V oklepajih navedena je najuižja temperatura. Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev. 3D8-1 Dr. LEO ŠAVNIK specijalist za ženske baletni in porodništvo zopet redno ordinira 1839 Cjubljana Torek, 18. avgusta 1931: Helena. Pravoslavni, G. avgusta: Evsignije. Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. * ■ Pozori Telelon št. 27-28 lIarley-Davidson Motor Import družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta 17. 1744 ■ Radi preložitve električnega urnega voda ua Frančiškanskem mostu, ki je potrebna radi zidave tromostovja, moramo danes za kratek čas izklopiti električne ure mestne občine ljubljanske. Jugoslavensko Siemens d. d., Ljubljana. ■ Odprta noč in dan so groba vrat*. Umrli •o v Ljubljani Ivan Bastolc, mizar, pomočnik 62 let star, Japljeva ul. 2; Marija Foršck, hči delavca, 4 mesece stara, Vodovodna c. jama; Antonija Šterk, vdova uradnika, 73 let stara, Krojaška ul. 1; Marjan Perič, sin postreščka, 3 leta star, Suvoborsak 35 in Marija Delakorda, 73 let stara, kuharica, Zaloška 14. V ljubljanskih bolnišnicah so umrli Marija Glavič, 1 dan stara, hči trgovskega potnika, Cestna v Mestni log; Lucija Kožuh, 4 in pol leta stara, Zg. šiška; Janko Jerman, 1 leto star, sin čevlj. pomočnika, Tržič; Ivan Hribar, 24 let star, Mahovnik pri Kočevju; Marija Bernik, 47 let »tara, Praprotno pri Kranju; Avgust Brodar, 1 dan star, sin krojača, Rove 12; Amalija Kner, 21 let stara, Sava 6; Marija Kromar, 28 let stara, žena delavca, Dolenja vas 49; Jurij Luknar, 7 mesecev •tar, sin klep. pomoč. Ižanska cesta 6; Nikolaj Nadasti, 54 let star, ključavničar, Litija 12; Franc Matjašič, 71 let star, postrešček, Hrenova ul. 16; Joeipina Pavlin, 60 let stara, zasebnica, Glince IX/14; Boško Žagar. 9 mesecev star, sin delavke, Moste; Ivan Marker, 28 let star, sin posestnika, Moste in Janko Garafol, 2 meseca •tar, sim dninarice, Vrhnika 102. Blag jim spomin! 2alujočim naše sožalje 1 ■ Smodnik ga je obšgal. Posestnik Miha Gar-bajc ti sv. Pavla pri Dobrunjah je v nedeljo ■večer streljali s cerkvenim možnarjem. Nenadoma se je vnel Mnodnik im ga je plamen ob-'Igel po desnem očesu. ■ Z nosem ga je ranila. Lastnik kantine vojašnice v Škofji Loki, Franc Simuuic je imel v ponedeljek ajutraj opravek na kolodvoru. Tu je skočila nadenj Katarina M. z nožem v roki in ga ranila tako, da »o ga morali prepeljati v ljubljansko bolnico. H Zobozdravnik dr. Brečko Pulier, Gregorčičeva ul. 32, ne ordinira do 12. septembra. 1821 ■ Fotoaparate in potrebščine, gramofone in plošče kupite le pri »Jugošport« A. Rasberger, Ljubljana, Miklošičeva c. 84. 1436 ■ Obleke najnovejšega kroja pri »Gentlemen« Miklošičeva 18. Angleško blago v zalogi. — 1498 ■ MOTOH kava dnevno sveia! Kličite telefon 25771 1470 fHavibcv m Meščani! Pohorska železnica se bo gradila, ako se v najkrajšem času dobi podpisov na zadružnih deležih še za najmanje 500.000 Din. Na vas je tedaj, da dobi Maribor kot prvi v državi gorsko železnico. Zato vabim vse, ki ljubijo naše lepo meeto, da podpisujejo le dni deleže. Poudarjam, da ni treba takoj v gotovini plačati; zadruga rabi obvezne izjave, da se bo plačalo, škoda bi bila, da se ta lepa akcija opusti zaradi tako malega zneska. Dr. Alojzij Juvan, župan. in Prvi nastop Sokola pri Sv. Martinu pri Vnrberkn. Pred kratkim ustanovljeno Sokolsko društvo pri Sv. Martinu pri Vurberku bo imelo v nedeljo 28. t. m. svoj prvi javni telovadni nastop. _ m Odlikovanje. Podslaroota Jugoslovanske ga-aileke zveze g. Vengust iz Celja je te dni izročil kapetanu tukajšnjih gasilcev, g. Ivanu Vol-lerju častno medaljo Hrvatske gasilske zveze v Zagrebu, čestitam o! m Imenovanja pri prostovoljnem gasilskem društvu. Te dni so napredovali uekateri člani prostovoljnega gasilskega društva, pri katerem »o se tudi olcer izvršile razne spremembe. Člani Herzmansky, Zupanek, Ptfklsr, Koimvald in Vošinek eo bili imenovani za plezalce, član Glatoučnik le poslal namesto Ertla ognjičar, Benedičič in cerce pa »la bila imenovana za čelo-jodji. m PoJitianim preganjancem. Danes »e je sestavil tudi v Mariboru akcijski odbor in program ta kongres političnih preganjancev izleta 1914 in 1916, ki bo 6. septembra t. I. v četrtek 20. t. m. bo ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma sestanek, na katerega gotovo pridejo vsi prizadeti. Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor. 1184 m Smrtna kosa. V petek zvečer te na posledicah poroda umrla v nekem tukajšnjem sanatoriju ga. Zora Papeževa, uradnica pri Splošni •tavbeni d. d. v Mariboru, bivša tajnica tovarne Scluioht v Osijeku in žena trgovskega zastopnika g. Janka Papeža. Pokojnica, katero so v nedeljo pokopali, zapušča poleg moža še štiri male otrok«, med njimi, tudi novorojenčke. Blag ji spomin, težko prizadeti rodbini pa naše ao- m Himen. V nedeljo sta se v tukajšnji baziliki Matere Milosti poročila učitelj g. Franjo Borko in učiteljica gdč. Elica Krambergerjeva, oba nameščena v Križevcih pri Ljutomeru. Bilo srečno! m Za kemični laboratorij. Pretekli teden je imela tukajšnja zveza gospodarskih predstavnikov konfereuco, na kateri so sklenili pričeli z akcijo za osnovanje kemijskega laboratorija pri tukajšnji glavni carinarnici. Sprejeli eo tudi resolucij« proti krošujarenju ter previsokem telefonskim pristojbinam. in Kinematografi. Grajski kino predvaja od včeraj dalje najboljši film le sezone »Zasebna tajnica«, kino Union pa tudi od včeraj dalje zvočni film »Grock«. in Tujski promet v Mariboru. V prvi polovici meseca avgusta je bilo v Mariboru priglašenih 1187 tujcev, od teh 273 tujih državljanov. Od tujcev jih je bilo 102 z Dunaja, 37 iz Gradca, 134 pa od drugod. m S sejma za prašiče. Na zadnjem sejmu za prašiče v Mariboru je bilo 213 živali. Prodajali so se: 6 do 6 tednov stari prašiči po 50 do 70 Diiu eden, 7—9 tednov 90—130 Din, 3—4 mesece stari 150—200 Din, 5—7 mesecev 300—400 Din, 8—10 mesecev 420—500 Din, 1 leto »tari 560 do 750 Din. Po teži so se prodajali: kilogram žive teže 6—8 Din, mrtve teže 9—10 Din. Prodanih je bilo 120 glav. m Težka aretacija razgrajača. V neki kavarni na Koroški cesti je včeraj zjutraj razgrajal in pretil mesar Friderik R. iz Mojstrane. Kavarna«-je pozval stražnika, ki pa razgrajača ni mogel sam ugnali in je moral pozvati še drugega tovariša na pomoč. Šele obema se je končno po-s--ečilo, da sta ga spravila h »Grofu-. Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LA':U. Maribor. 1182 Cel/e * Savinjski vlak povozil neznancu. V soboto popoldan je strojevodja savinjekega vlaka, ki pride'zvečer v Celje, pred Petrovčami nenadoma opazil človeka na tiru. Na mali je ustavil vlak, tako da «o se številni romanji, ki so se peljali v tein vlaku, prestrašili. Ko je vlako-spremmo osotoje izstopilo, je opazilo pod kolesi službenega voza moškega, ki ga je kolesje hudo poškodovalo. Naložili so ga v službeni voz ter peljali do celjskega kolodvora, kjer ga je prevzel rešilni avto in prepeljal v javno bolnico. Pri ponesrečencu niso mogli najti nobenih listin, iz katerih bi bila razvidna njegova identičnost. Ponesrečenec leži ves čas v nezavesti, le park,rat je zašepnil ime »Anton«. Ker se tudi nihče iz Savinjske doline ni javil, je verjetno, da je ponesrečenec kak obiralec hmelja iz drugih krajev. Po načinu nesreče bi se dalo sklepati, (te gre za poskusen samomor ali pa Ja je bil neznanec vinjen in je na tračnicah zaspal. * Smrtna kosa. 15. t. m. je v javni bolnici umrl 28-lekni rudar Vitmšek Friderik. * Nezgoda otroka pri igri. V Spodnjih Krašah so m igrali otroci, pri čemur je posestnikov slu Vrtačnik Anton s konico palice zabodel. 11-letnega posestnikovega sina Glojka Ivana v levo koleno. Poškodba fanta je taka, da so ga morali oddati v celjsko javno bolnico. * S kolesa je pade). 88-ietni trgovec Kovačič Franc iz Vojnika se je 14. t. m. peljal s kolesom iz Žalca proti Celju. Nasproti mu je prišel neki osebni «vto, kii ga je eunil tako, da je Kovačič padel • kolesa in si izpahnil levo roko. Zdravi se v celjski bolnici. * Konj j« je udaril. 32-tetno delavko Dobnik Zofijo v Zgornjih Grušovljah je 15. t. m. udaril konj s kopitom v lice in jo precej poškodoval. Dobnikov« pa je pri tem še padla in si poškodovala roko. Prepeljali so jo v celjsko javno bolnico. * Tvrdka R. Strmeeki v Celju je izdala okusno opremljen in na zelo moderen način prirejen cenik, ki je v takt obliki pri nas še popolnoma nov. Proslava 45-letnice pevskega društva »Lipa« v Litiji (15. VIII. 1931.) Pevsko društvo »Lipa« v Litiji je v nedeljo praznovalo 45-letnlco svojega obstoja. Prijazna Litija se je bila že v petek odela v praznično obleko. Raz vseh hiš so vihrale državne zastave, zvečer pa sta društveni zbor in domača godba priredila lepo podoknico kumici »Lipine« zastave g. Jerebovi, sestri bratov Lajovicev in soprogi skladatelja Jereba. V soboto dopoldne je bila maša, na kolodvoru pri popoldanskih vlakih pa '•prejem gostov. V sprevodu, ki je krenil proti veseličnem prostoru so bile na čelu 4 zastave: »Slavca«, Ljub. Zvona«, »Lipe« in šmartinskega »Zvona«, ves zbor »Slavia«, oktet in večja deputacija »Ljub. Zvona«, »Zvon iz Trbovelj, pevsko društvo »I,oški glas« iz Lok pri Zagorju, mladinski zbor iz Trbovelj, zastopniki pevskih društev Moste in »Zora« iz Ježice, pevsko društvo »Cankar« lz Ljubljane, zastopniki pevskega zbora UJU ter domača »Lipa«. Povorko je Litija navdušeno pozdravljala. Takoj po prihodu pevcev in pevk na veselični prostor, Je vse zbrane s toplimi besedami pozdravil predsednik »Lipe« g. davčni upravitelj Jagodic, nakar Je g. šolski nadzornik Bezeljak v daljšem, zanbsitem govoru očrtal delo »Lipe« v 45. letih. Omenjal je zasluge zlasti prvega pevovodje g. Cepudra, dalje Petra Jereba, ki je čolnič »Lipe« krmaril skoro 40 let, in sedanjega pevovodje učitelja g. Pertota, ki je zbor re-organteiral, zbral v njem poleg starih nove moči In se v dobi enega leta spravil na lepo višino koncertnega izvajanja. Od J. P. S. odlikovani člani »Lipe« so nato jfrejeli priznalne diplome. Koncem svojega govora se je g. Bezeljak spomnil 10-letnlce vladanja Nj. Veličanstva kralja Aleksandra. Govor Je vse zbrano občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem, godba pa Je zaigrala drž. himno »Bože pravde«. — V imenu Hubadove župe J. P. 8., koje član Je »Lipa«, in v Imenu »Lj. Zvona«, je društvu k jubileju čestital pevovodja g. Zorko Prelovec. Povdarjal je, da zadnje čase naša pevska reč »živo klije«..Vsepovsod pevski zbori po zaslugi svojih pevovodij vztrajno vadijo in se posvečajo resnemu koncertnemu delu. »Lipi« je želel, da tudi po 48-letnlci naprej zvesto služi Jugoslovanski pesmi, da stremi po tim popolnejšem izvajanju skladb, da ne deela svojemu požrtvovalnemu pevovodji preglavic i nerednim obiskom pevskih vaj. Župni pevovodja Je dalje pozdravil vse pevske zbore, ki so posetili »Ll-plno« slavnost in se niso strašili zato stroškov. Izrazil je pa nado, da se bodo podobni pevski prazniki še vršili, ako se posreči odboru JPS pri kr. vladi izposlovati za podobne prireditve zborom četrtinsko vožnjo In oprostitev davkov na koncerte. Vsi zbori države naj bi složno vstopili v JPS. — Čestital je odlikovancem in Jih stavil za vzgled pevski mladini. »Lipi« so nato še čestitali za šmartinski »Zvon« g. Tomazin, za trboveljski »Zvon« g. Pleskovič, za »Slavca« g. Krajner, za »Zoro« iz Ježice g. Kreči, nar. žel. glasbeno društvo »Sloga« je pa poslalo brzojavne čestitke. »Lipo« je z iskrenimi besedami pozdravil tudi litijski župan g. Lebinger, ki je omenjal posebno zaslužno delo g. Jereba, sedanjega predsednika g. Jagodica, in sedanjega pevo\ odje g. Pertota, pod katerim se zbor vidno razvija in napreduje. — Po govorih se je vršil zanimiv koncert, na katerem je nastopili 8 zborov. Podajmo kratko oceno teh nastopov: 1. »Lipa«, Litija. Pevovodja g. Perlot. Iz malega prejšnjega zbora je nastal zbor 80 pevcev In pevk. Napredek v vsakem oziru velik. Pavčičev »Jezdec« in Lajovčev »Medved z medom« sta dokazala lepo stremljenje navzgor. »Prepelico«, posrečeno pesmico je vodil skladtelj Jereb sam. Obema dirigentoma in zboru je občinstvo živahno ploskalo. Prejela sta tudi vence v priznanje. 2. »Zvon«, Šmartno. Pevovodja g. Mirko Premete namesto odsotnega g. M. Kovačiča. Mešani zbor je pel St. Premrlovo »Moj dom«, dosti ubrano, le soprani so malo' silili iz celote. Moški zbor, glasovno dobro zaseden, je pa krepko urezal Marinkovičevo »Na Adrlju«. Tudi pri tem zboru se je čutil napredek. 3. Oktet »Lj. Zvona«. Pevovodja g. Dore Matul. Za nastop mu je zbolel eden prvih tenoristov, zato drugi I. tenor ni bil vedno siguren. Lepo so prednašali Pavčičevo »Meglico«. 4. Mladinski zbor Trbovlje. Najlepša točka vsega sporeda. Lepo število mladine, ki je za-zela Adamičevo »Zabučale gore« (v posebni priredbi), istega skladtelja, »Koroškim fantom«, Maroltovo »Pase Janko« in Adamičevo »Kdo najlepše živi«. Mladi sveži glasovi so te ljubke pesmice prednašali točno, popolnoma čisto lri-tonačno, ritmično enotno in dinamično vzorrio. Koliko truda je moral imeti njih pevovodja. Ta nastop dela vso čast trboveljski mladini, pevovodji in šoli. Ko bi vse druge šole pri nas tako lepo gojile pesem kot v Trbovljah, bi kmalu imeli Slovenci prepotreben pevski naraščaj. Izvajanja mladinskega zbora so doživela viharna odobravanja, ki se niso hotela zlepa poleči. Tembolj ker je zadnjo pesmico zbor ponavljal in mu je dirigirala namesto pevovodje učenka iz zbora. — 5. »Zvon«, Trbovlje. Pevovodja g. Oskar Moll. Kvaliteta »Zvonovega« moškega zbora je znana. Tudi topot je dinamično lepo in ubrano zapel Prelovčevo »Zapoj mi pesem dekle« in Pavčič-Mollovo »Mlado pesem«. 6. »Cankar«, Ljubljana, Pevovodja g. Kristo Perko. Zbor je že dostikrat s svojimi nastopi vzbudil splošno pozornost. V Litiji so se mu »Gorenjci« iz Foerstevjevega »Gorenjskega slavčka« ponesrečili. Po kakšni krivdi ne vem. Prav fino občutno je pa zbor zapel Prelovčevo novo »O, da je Toim moje srce« z liričnim baritonskim solom g. Zupana. V Gotovčevi »Pod Jorgovanom« je briljiral znani zborovi tenorist-solist. g 7. Nastopila sta m »Slavec« pod g. Kristom Perkom in »Loški glas« iz Lok pri Zagorju, ki Jih pa žal zaradi Odhoda na vlak nisem slišal. Povedali so mi pa danes, da ima »Slavec« trdno voljo kvišku in da Loški glas s svojimi skrom« nimi močmi resno pojmuje nalogo pevskih društev. Koncert se je v redu izvršil, nastopi so se vrstili točno in hitro, škoda pa, da petje na prostem ne pride do veljave, tembolj če ni miru. Temvečjo pohvalo zaslužijo vsi nastopajoči zbori za svojo trudoljubivost. — Po koncertu je gotovo zavladalo pravq pevsko narodno veselje s petjem in plesom. Obilen obisk slav-; nosti društev, časten poset občinstva — veselični prostor Je bil v pravem pomenu besede zaseden do zadnjega prostorčka — pa naj bosta »Lipi« in njenim funkcijonarjem v priznanje za .izvršeno ter v bodrilo za nadaljnje pevsko udejstvovanje. Z. P. Oblečen skočil na pomoč potapljajoči se Ljubljančanki Novo mesto, 17. avgusta. Velikanska vročina je izvabila na Krko tudi ljudi, ki ne znajo plavati. Tako se je tudi gdč. Fani Aubelj, Ljubljančanka, na počitnicah piri ge. Jakševj v Kandiji pri Novem »nestu, šla kopat pretekli petek na Murnovo dvorišče v Kandiji. Kljub teinu, da gospodična ne zna plavati, se je vendar opogumila in sedla v mal sandalin ter se nekaj časa dobro vozila v njem. Mohn.nia pa je zgubila ravnotežje in se prevrnila v toplo Krko, ki je toaš na tem mestu nevarno globoka. Dalj £asa se je lovila za stranico sandaliua, potem se je za začela potapljati. Ko je kandijska mladina, ki se je igrala na dvorišču, začula njene Obupne klice, so ji hiteli na pomoč. 17-letni Stanko Brulc, vrtnarski vajenec v Ljubljani. je obelečen skočil v vodo, da reši potapljajočo se žrtev. Pomagal ji je, da se je oprijela čolna, ia katerega se je prevrnila ter jo, ko je prišla dobro do sape, spravil s pomočjo drugih kopalcev na varni breg. Junaškemu rešitelju čestitamo! Novo mesto Gad v solati. Pretekli pelek je šla ga. Neža Pucelj, vdova po poMajenačeluiku, na vrt na Bregu po salato. Ko je prijela salato, da bi jo odrezala, tj© zapihal proti njej med salato skrit gad. Gospa pa ni Izgubila prisotnosti duha, arn-ak je hitro pograbila motiko ter z njo odse-ala gadu glavo. Poročil* st* so v Novem mestu 15. avgust* t. I. g. dr. Josip M e n c e j, profesor na novomeški gimnaziji, in gdč. Gustica M i * i g o j, hčerka železniškega uradnika tudi v Novem mesta-Mlademu paru želimo obilo seč« ia naše tek rep« čeehthe I Narodno delavstvo za socijalno pravičnost Kongres v Trbovljah -- Velike manifestacije ljubezni do kralja in domovine Pokret jugoslovanskega narodnega delavstva !e slavil včeraj v središču rudarskih revirjev v Trbovljah prvo etapo svojega zmagovitega pohoda med našim delovnim narodom. Ta mogočna delavska manifestacija pa ni bila važfia le radi tega, ker je naše delavstvo manifestiralo za •voje upravičene težnje in soeijalne pravice, marveč tudi radi tega, ker so tisočglave množice našega izmučenega, najbednejšega delovnega naroda ravno ob 10-letnici vladarskega jubileja » vso ljubeznijo manifestirali svojo udanost in »vestobo kralju in domovini. Kdor je videl navdušenje delavskih množic, ta je moral spoznati, da Trbovlje niso le simbol,j in sinteza trpljenja, marveč tudi naš simbol narodne zavednosti Jugoslovanskega delavstva. Kohgresni dnevi so se pričeli v soboto dopoldne s sejo Federacije jugoslovanskih nacionalnih sindikatov. Popoldne ob 16. uri se je pričelo zborovanje delegatov narodnih strokovnih zvez v mali dvorani Sokolskega doma, ki je bila polna. Zasto-pauih je bilo 86 podružnic po svojih delegatih, in sicer dimnikzarska zveza, zidarska zveza in »tavbinski odsek Ljubljana, podružnice Jesenice, Celje, Maribor, Ptuj, Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Litija, Grašnica,, Žiri, Logatec, Stražišče, nameščenci cestne železnice Ljubljana i. dr. Predsednik izvrševalnega odbora tov. Juvan Iz Ljubljane je otvoril delegatsko zborovanje ter ▼ daljšem poročilu podal obračun delovanja Narodno strokovne zveze v tekočem poslovnem letu. Sledilo je poročilo tajnika Vladimira K ra voza, ki je v glavnem grajal, da se še danes v mnogih podjetjih zaposlujejo tujci. Pri volitvah je bila izvoljena soglasno stara uprava s predsednikom Juvanom, podpredsednikom dr. Bohinjcem, tajnikom Kravosom in blagajnikom Stoparjem na čelu. V odbor so bili Izvoljeni tov. Štruc Jakob, Varšek Anton, Goljat Simon, Saje Ladislav, Rupnik Franjo, Ku-«*r Slavko, Kralj Franjo, Bizjak Luka, Koren **iha, Dornik Povel in dr. Takoj po končanih Joblvah so stopili v dvorano zastopniki bratske Cehoslovaške Obee Delnicke iz Prage. Delega-eijo je vodil predsednik Jednote slovanskih narodnih strokovnih organizacij, bivši minister in poslanec Olojzij Tučny, poslanec Bohumil Pro-haska, tajnik Jednote Kosecki Jožef, odbornik Jednote Konelopsky Otokar in Sterba Karel. Delegatski zbor je bratske goste sprejel s prisrčnimi dolgotrajnimi ovacijami bratom Cehom HČS. Za ovacije in prisrčne pozdrave se je zahvalil v imenu češke delegacije predsednik Cehoslovaške Obec Delnicke poslanec Prohaska, ki 1* dejal, da Cehi radi prihajajo k Jugoslovanom, ki so jim najbližnji in najboljši bratje. JJ«to je delegatski zbor ie pozdravil predsednik Pododbora Federacije jugoslovanskih nacijonal-fm sindikatov tov. Vučkovič iz Zagreba, nakar I« bil delegatski »hor 7:1 L1 in, .y , : . ' - ven. r 1 pu o. uro so se pruele zbirati skupine narodnega delavstva {red rudniško restavracijo, ki so kmalu narasle a več sto mož broječo skupino, ki se je strnila * sprevod k sprejemu gostov na kolodvoru. Na kolodvoru je goste pozdravil predsednik •oniače piodružnice tov. Koren in centralni tai-“'k Kravos. Ko je dospela povorka pred rudniško restav-‘•'■'jo je goste pozdravil župan g. Gustav Vo- • Dejal je, da se je jugoslovansko nacijo-P^hio delavstvo zgrnilo danes v rudarskih Trnovljah, da bi na svojem lastnem kongresu manifestiral **»jo enotnost in okrepilo slabi položaj, v katerem se nahaja. Zupan se je zahvalil podpredsedniku NSZ tov. dr. Bohinjcu, naglašujoč, da se vijejo de-»es v rudarskih Trbovljah modro-belo-rudeči fUiapodi jugoslovanske nacijonalne in državne »lisli. V sredi pa plapola tudi modri prapor, kt t nedavno prišel iz kraja ob Jadranu, kjer naga malega človeka tlačijo z vso Rilo k tlom. Kadarkoli smo prišli v Trbovlje, vedno so naš bolela srca, ki smo videli, da tudi pri nas doma pašenm malemu človeku ni dano to, kar mu (o pravjci gre. — 'toda borili se bomo za soci-ilno pravičnost našega naroda, ki priti mora. Nato je krenil sprevod v Sokolski dom, kjer ■« je takoj nato otvoril kongres narodnega delavstva. Velika dvorana ni mogla zajeti vseh delavskih množic, dasiravno je bila tudi galerijo zasedena. Kongres je otvoril predsednik Juvan, ki je E zdravil goste iz Cehoslovaške in druge. Nato je poudarjal, da je velika udeležba današnje Mie nianifestacije po trboveljskih ulicah najjasnejši dokaz, da misel narodne in soeijalne orijentacije med našim delavnim narodom napreduje. Pri tej priliki moram naglasiti tudi *a nas veselo dejstvo, da ima nacijonalno delavstvo v našem banu g. dr. Dragu Marušiču mehkega zaščitnika in dobrotnika. Naj mu gre * tega mesta še enkrat naša na jprisrčnejša zakola, da tako očetovsko skrbi za ubogo trpeče velvstvo. Nato so bile sprejete z burnim odobravanjem Pozdravne in udanostne brzojavke N,j. Vel. kraju Aleksandru, ministru za socijalno politiko in «nu (Jr. Dragu Marušiču. Godba je zaigrala tir n*10 Ninino. Viharno je bil tudi pozdravljen J*d 1®?' (,a predsedniku OSR Torni Masar.vku _ , brzojavni pozdrav. Godba je zaigrala *° čehoslovaško himno. vei;?i i,! P°«JraviJ kongres zaslopuik trbo- •oh 1 8 Kokola br- Pavlin, ki je dejal, da je Bar 1 V° 2 navdušenjem sprejelo vest, da bo 10 /Kdavslvo imelo svojo manifestacijsko Ve ,r°Vf,nie v Sokolskem domu. Sokolstvo se za- ! «, da korakajo narodno strokovne organizaci- ja«1®'0?lavije vzporedno s Sokolstvom v delu za lor kralja, naroda in domovine. »m. zastopnik ljubljanskega župana je nato megevoril občinski svetovalec tov. Rupnik. V menu delavske zbornice se je oglasil k besedi fesi. •8V*'fr’ k’ ie dejal, da je ta mogočna mani-hrt.1- dokaz porasta našega nacijonnlnega pn-■&* «jim je spregovoril bivši minister in •lm t0V-.. A ,0>zli' Tnčlli ■ Dejal • je, da čehy- asko nacijonalno deihstvo s simpatijami''iii bratskimi čuvstvi spremlja naraščajoče nacijonalno gibanje med jugoslovanskim delavstvom. Govornik je zaključil svoj govor v vzklikom, da živi češko-slovaška-jugoslovanska vzajemnost in bralstvo. Nato je govoril podpredsednik Federacije Jugoslovanskih Nacijonalnib Sindikatov Jedresko iz Beograda, ki je dejal, da tudi goji delavstvo Šumadije iskreno željo, da se čimpre-je uresničijo ideje Blovanske delavske vzajemnosti. Tudi zastopnik sarajevsek Federacije Lakovič je pozdravil zbor, naglašujoč, da je silno vzradoščen nad današnjo nacijonalno delavsko manifestacijo. Pozdravlja tudi češke delegate, ki so nosilci narodno soeijalne miselnosti. Nato se je oglasil k besedi še predsednik zagrebške Federacije Vučkovič, ki je poudaril, da se delavstvo Savske banovine priključuje manifestaciji jugoslovanskega nacijonalnega delavstva v rudarskih Trbovljah. K besedi so se še oglasili predsednik jugoslovanskega podpornega društva na Westfalskem Bolha, predsednik narodnih železničarjev in brodarjev Rotar iz Ljubljane in podpredsednik Zveze privatnih nameščencev tov. Volčanšek. Nato so bile prečitane pozdravne brzojavke pomočnika bana dr. Pirkmajerja, ljubljanskega župana dr. Puca, bivšega ministra Ivana Puce-lja, praškega poslanika dr. Kramerja, tovariša Deržiča, jugoslovanskega podpornega društva Leuz, jugoslovanskega podpornega društva v Herlen (Holandija), Cehoslovaške narodne strokovne zveze in njene mladine v Pragi, organizacije prakt. elektrotehnikov v Ljubljani in predsednika Zveze društev privatnih nameščencev tov. Zemljiča. Vse pozdravne brzojavke so zborovalci z velikim odobravanjem vzeli na znanje. Nato je povzel 'besedo glavni referent kongresa tov. dr. Joža Bohinjec. Zborovalci so poročevalcu dolgotrajno in burno ploskali. Zatem je bila prečitana in sprejeta naslednja resolucija: 1. Ugotoviti moramo, da breme splošne gospodarske krize najobčutueje leži na ramenih delavcev in nameščencev in na ramenih malega človeka. Kdor nima Dičesar drugega, kakor le svoje zdravje, ni sposoben, da z lastnimi sredstvi od sebe odbija valove krize. Oni, kateri imajo produkcijska sredstva v rokah, pa so že po tem dejstvu sposobnejši, da čas gospodarske krize z manj občutnimi posledicami preživljajo. Zato je nujno potrebno, da imajo državni ukrepi, kateri imajo za cilj blažitev krize, v najizrazitejši meri pred očmi potrebe delavca in nameščenca. Skrb za delavce in nameščence mora postati neposredna, samo posredna moč • čistimi gospodarskimi ukrepi ne zadošča. ‘2. Gospodarska kriza nujno zahteva uajvest-nejše spoštovanje in uvaževanje socijalno politične zakonodaje. To se mora zgoditi tako od •trani državne oblasti, kakor tudi od strani zasebnikov. Delavsko zaščitno zakonodajo mora dobiti najpopolnejšo avtoriteto. 3. Smatramo, da je usodna pogreška, ako so-oijalno politično uveljavljanje države ni aktivno in ako socijalno politična zakonodaja ni skrajno vsestranska. Gospodarskim zakonom morajo nujno in neposredno slediti tudi zakoni v neposredno zaščito delavcev in nameščencev. Volja države v tej smeri mora. biti tako izrazita irt vidna, da utihnejo vsi glasovi o redukciji socijalno političnih zakonov. 4. Ker so plače delavcev in nameščencev daleč pod potrebami materijalnega in kulturnega življenja, more znižanje plač prinesti le gospodarsko škodljive posledice. V času gospodarske krize je nedopustno, da se to vrši celo brez državne kontrole. Ravno gospodarska kriza nujno zahteva, da državne oblasti budnejše pazijo na odnose med delavci in delodajalci in da niče-«ar ne dopuste, kar ne bi bilo v skladu z interesi socijalno-šibkejših slojev. Ostrejša regle-mentaeija delovnega razmerja mora jamčiti, da breme krize ne bo težje ležalo na ramah delavcev m nameščencev, kakor pa na ramah drugih slojev. 5. Mi se zavedamo, da je najjačje sredstvo, za ublažitev krize dobro izvedeno in zajamčeno soc. zavarovanje. Slabo je storjeno za narodno gospodarstvo, ako tega zavarovanja nimamo takega, kakor ga zahtevajo socijalni in gospodarski interesi. 6. V javnem življenju narodno delavstvo in namešcenstvo ne sme ostati neuvaževaji element. Pritegnitev delavstva k reševanju aktualnih gospodarskih in soeijalnih vprašanj je velike politične ip moralne važnosti. Delavec in nameščenec morata dobiti zavest, da sta enakovredna državljana. 7. Mi hočemo, da je država naša in mi njeni. Naša narodna zavednost nam povzroča bol, ako vidimo, da je država ovirana v stremljenju po konsolidaciji, po mirnem gospodarskem in soci-jalnem življenju. Pozdravljamo ukrepe, kateri imajo cilj, da vse odstranijo, kar je konsolidaciji državnega življenja ua poli. Pogrešamo pa, da ni zadostno zaščiteno ono, kar to konsolidacijo pospešuje. Konsolidacijo brezdvoma pospešuje narodna iu državljanska zavednost delavstva in nameščen-stva, ovira jo mlačnost in iudiferentnost; politična nestrpnost in,pa preslaba aktivnost »državne administracije in zakonodaje za zaščito malega človeka. S tem je bil kongres zaključen Jesenice Sokolsko društvo Dobrava—Vintgar bo priredilo v nedeljo svoj telovadni javni nastop. Okoliška bratska društva so iskreno vabljena, da se nastopa udeleže. Zdravo. Proslava 25-letnice. Organizacija Jeseniških kovinarjev je proslavila v soboto in v nedeljo 25-letnico obstoja. V soboto zvečer so priredili krasno uspelo akademijo. O. Tone Čufar je recitiral »Pozdrav živim«. Za tem je govoril prof. Teply. Kot tretja točka Je bila predstava »Tragedije v fc:rtt<- keje avtor Je Jeseničan Čufar Tone. V nedei., je ml »Tabor kovinarjev«, združdn s proslavo zadružnega dne. Cela proslava je uspela v vseh pogledih »laUVaeMepo. Zidani most v zgodovini (K današn ji otvoritvi novega železniškega mostu v Zidanem mostu) Navsezadnje se je izjjolnila tudi ta stara želja vseh prometnikov, gospodarjev in uvidevnih ljudi, da je bil zgrajen novi železniški most v Zidanem mostu in da se je s tem nehalo ono nevzdržno stanje, da niso imeli vlaki iz Zagreba direktne zveze s postajo Zidani most. Sedaj se bo vendar enkrat nehalo ono zamudno prerivanje hrvatskih vlakov na dunajsko progo in s tem je znatno zboljšana zveza z Beogradom. Pred vojno so bile vse železniške zveze grajene od severa proti jugu, ker je tako zahteval dunajski interes, jugoslovanski interes pa zahteva proge od zahoda na vzhod in eden prvih pogojev za izvedbo tega namena je novi železniški most v Zidanem mostu. Sedaj je potrebno še to, da postane tudi proga od Zidanega mosta do Zagreba dvotirna in potem se je v resnici napravilo veliko in nujno delo. Ko pa z zadoščenjem ugotavljamo velik napredek, ki je bil dosežen z novo progo, moremo pa z nič manjšem zadovoljstvom konsta-tirati še to, da je lepi in krasno grajeni most delo domačih rok in s tem tudi dokaz lepega napredka, ki so ga dosegla naša gradbena podjetja. Novi most je zgradilo domače podjetje Slavec iz Kranja, prestavo ceste in priključitvena dela pa enako zadovoljivo domače podjetje »Slo-grad«. Tako nam je novi most v vsakem oziru vsem nam v ponos. * Od nekdaj je bil Zidani most ena najvažnejših prometnih točk, kajti vsled težko prehodnega gričevja pa je bil samo tu ob izlivu Savinje v Savo mogoč prehod iz Hrvaškega na za-pad in z severa na jug. 2e stari Rimljani so postavili tu čez Savo prvi most. Kasneje je dal grof Leopold zgraditi leta 1224. nov most, ki Je stal do leta 1442., ko so ga Habsburžani podrli, da bi celjskim grofom odrezali vsako pomoč. Iz Zidanega mosta so vodile začetkoma le ozke steze in razdrapane poti proti Rimskim toplicam. Loki in Hrastniku. Te poti seveda niso mogle več zadoščati naraščajočemu prometu. Treba je bilo zgraditi novih, močnejših in sigurnejših. Do 1. 1816. ni bilo proti Rimskim toplicam nobene vozne poti, razen rimska cesta, ki je vodila čez strme hribe — Grmado nad Zidanem mostom, Stražnik nad Rimskimi toplicami in Sv. Krištof nad Laškim. Ob Savinji je bila le ozka steza, neporabna za vožnjo. L. 1816. so začeli graditi na inicijativo nadvojvode Ivana ki se Je sam prepričal o potrebi novih cest, sedanjo cesto. Na Velikega šmarna dan, torej pred 115. leti, jo je blagoslovil laški dekan Simon Traposs. V spomin na gradnjo te ceste je vzidana v skalo črna marmornata plošča z nemškim napisom. Leta 1823. je dal zgraditi nadvojvoda Ivan tudi potrebno cesto v Loko, ki vodi čez stari kameniti most pod manjšim obokom starega in novega železniškega mostu. - Spomladi leta 1824. so začeli tudi z gradnjo kamenltega mostu čez Savinjo. To delo pa ni bilo lahko. Močno narasla Savinja je trikrat podrla odre in nedogotovljeno zidovje. Da bi pa delo hitreje napredovalo in uspelo, je obljubil Molle, poznejši laški graščak, delavcem vsako nedeljo vedro vina pod pogojem, da izvrše vsak teden po en obok. Delo je uspelo. V petih tednih je bil most gotov, ki ga do sedaj še ni bilo treba znatnejše popravljati. Kamenje zanj so lomili v bližnjih hribih. Zidani most je z gradnjo Južne železnice in hrvatske železnice spremenil popolnoma svoje lice. Prostor, med Savo in Savinjo je bilo treba razširiti, da so lahko zgradili postajo. Prav tako so morali razstreliti tudi skalovje na levi strani Savinje, kjer stoji danes kurilnica. Prostor so izravnali, čez Savinjo pa so zgradili velik most s tremi oboki, sestavljen iz 1260 kvadrov. 18. avgusta 1849. leta se je vršila prva poskušnja vožnja, Tega leta je bila dograjena tudi proga Maribor—Ljubljana in izročena prometu. Delavci so bili po večini Lahi in iz te dobe datira tudi Majland — majhna vasica nad Zidanim mostom. Lahi so si namreč postavili zasilna bivališča na zapadni strani Pleša. Vzporedno z Majlandom pa je rasla naselbina tudi na desni strani Savinje. Tako imamo sedaj tu poleg sivih tovarniških poslopij še liotcl Juvančič, Smoletovo hišo s trgovino g. Železnika, Moserjevo gostilno in mesarijo itd. Vitez Ern. pl. Metecke je postavil po graditvi železnice leta 1852 nedaleč od Zidanega mosta oljarno s stanovanji za uradnike in delavce. Leta 1857. pa je postavil Franc Sarton cementarno, ki je bila kasneje last hrvatske eskompt-ne banke, danes pa TPD. Najdbe iz rimskih časov. Ob priliki podiranja močnega rimskega stebra, ki je oviral plovbo, so našli pri razbijanju več srebrnih in bronastih novcev, ki so bili v steber zazidani. Najstarejši ima letnico 50 pr. Kr., na.imlajši pa 260 po Kr. Nekoliko dni kasneje so našli delavci, pri razkopavanju predmoslja tudi zlato čašo iz rimske dobe. Plovba. 2e pred 3—4C0 leti je bila 'plovba po Savi zelo razvita. Po Savi so vozile ladje posebno žito in vino iz Slavonije, Hrvatske, Dolenjske, Brežic itd. Kot končna postaja je bila do leta 1849. Zalog. Ko pa je bila dograjena južna železnica, se je prenesel pomen Zaloga na Zidani most, samo, da je bil sedaj Zidani most mnogo večje važnosti kakor Zalog. Postal je takorekoč centrum uvoza in izvoza. Ladje so vozile sedaj samo do Zidanega mosta. Tu je bilo zgrajeno kamenito obrežje, kjer so blago nakladali na vlak in obratno ono blago, ki je prišlo po železnici na ladje. Plovstvo je obdržalo svoj veliki pomen do leta 1862., ko je bila otvor-jena hrvatska proga, po tem ga je po večini zgubilo. Ladje so vlačili paroma vpreženi konji ali osli, ki so hodili na poti, vsekani na desni strani Save. še danes je ta pot dobro ohranjena od Zidanega mosta mimo Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. T"d'e so bi’» začetkom" preer’ nv.jh-ne, tako da1 so jih lani.: vlačili ljudje, šele pozneje so delali, večje'; ko se Je plovba dovolj ražvila. Ladje je vleklo do 20 parov volov. Proti Zalogu pa, kjer Je Sava bolj deroča, so jih morali vpreči še več. Veliki plaz leta 1877. Zidani most pa so zadele tudi razne elementarne katastrofe. Tako se je leta 1877, 15. junija okoli 4 ure zjutraj utrgal velik plaz nedaleč od Zidanega mosta ln podsul vas Briše, oziroma Ameriko. Veliki skladi prsti pomešani s skalami so podsuli 4 hiše in pod temi skladi je našlo .smrt 11 ljudi. Ob pol 10. uri zvečer se je utrgal še hujši plaz na istem meestu. Raztrgal je železnico, in onemogočil promet po okrajni cesti. Vojaki in delavci so delali noč in dan. četrti dan se jim je posrečilo popraviti toliko železnico, da je bil zopet upostavljen promet. Savinja, ki Je bila 15 ur zajezena, je bila tako narasla, da je dosegla že polovico prvega nadstropja oljarne, in grozile poplaviti ostalo okolico. Kraj, kjer se je utrgal plaz, se še danes dobro vidi. Franjo Mrtnak. Smrtna nesreča na lovu Soprogo inž. Herberta Luckmanna iz znaue ljubljanske rodbine je doletela v nedeljo na. lovu v Tomišlju smrtna nesreča. Z lovcem Svetetom je na svojem lovišču lovila srnjake. Medtem, ko se je lovec podal na pot, da izsledi srnjaka, je gospa Zora čakala v zasedi. Strel iz puške je poklical lovca nazaj, ki je menil, da je gospa streljala na srnjaka. Ves prestrašen je Svete zagledal gospo Zoro, ki je ležala okrvavljena na zemlji. Po nesrečnem naključju •e je puška sprožila iri krogla je gospo smrtno pogodila. Truplo pokojnice so prepeljali v Ljubljano, kjer bo danes ob 16. jiogreb. Blag spomin pokojnici, hudo prizadeli rodbini naše iskreno ao. žaljel Skrb za naše ljudi onkraj morja S seje Izseljeniškega sosvefa v Delavski zbornici Ljubljana, 17. avgusta. Popoldne se je vršila v posvetovalnici Delavske zbornice seja Izseljeniškega sosveta Druž-. be sv. Rafaela. Dnevni red je obsegal: I. zveze med izseljenci in domovino; 2. zaposlitev vračajočih in deportiranih izseljencev; 3. poročilo delegata družbe sv. Rafaela o vtisih na izseljeniškem kongresu. (J zvezi med izseljenci iu domovino je poročal zastopnik ameriških Slovencev Anton Grdina. Podal je izčrpno sliko .o naših ljudeh v Ameriki in posebej še v Clevelndu, kjer šivi okoli 40.000 Slovencev. Predlagal je, naj bi odpotovala v Ameriko nekakšna komisija, ki naj bi jiriporočala našim izseljencem, da usmerijo še mnogo bolj tok denarja v domovino. 1 ■' 1 0 'zaposlitvi vračajočih in deportiranih' Ijencev se je vnela zelo živahna debata, v katero so posegli duhovni svetnik Kalan, generalni tajnik Delavske zbornice Uratnik, Grdina, tajnik Delavske zbornice Marinšek, predsednik. Županske zveze Novak in pater Zakrajšek. G. Novak je opozarjal na važnost starostnega zavarovanja na kmetih, za katerega obstoji močno gibanje in bi se dalo zavarovanje izvesti ■ primerno državno dotacijo. Duhovnik svetnik’ Kalan je ugotovil velik napredek, ker so dr. Kre-1 kn svojčas nagnali, ko se je med kmeti zavzemal za starostno zavarovanje. G. Grdina je bil mnenja, du bi ameriški Slovenci podprli to gi-, banje, tajnik Marinšek pa, da bi bilo prej uspešno privatno zavarovanje kot pa državno, ker bi se prej realiziralo. Za vzgled je navajal socijalno zavarovanje, do katerega ne bi prišlo tako hitro, če ne bi že prej obstojalo privatno. Sklenjeno je bilo, da se do prihodnje seje sestavi resolucija o starostnem zavarovanju vzpodbudo pa da prevzame Županska zveza.’ Izseljeniški nadzornik Fink je poročal o Sta-stiki izseljencev, jjo kateri imamo iz Dravske,, banovine nad 4(>0.000 izseljencev v inozemstvu. t);vtisih na izseljeniškem kongresu je ppro-čal prokurist Zadružne gospodarske banke Miklavčič. Po njegovem mnenju je bil letošnji izseljeniški kongres zelo dobro organiziran in,, je bil brez dvoma na višku. Izredno važno je pospeševanje čim ožjih zveze med staro in noVo domovino naših izseljencev. Tu igra glavno vlogo vprašanje zauparna in s tega vidika smo bili prijetno presenečeni, ko smo v Zagrebu Culi,• da se je vlada odločila povrnili našim izse-ljencem, ki so še jugoslovanski državljani, vse vloge, kj so jih izgubili pri domačih denarnih z*vodih, propadlih od I. 1925. do IS. januarja 1981. S problemom pridobivanja hranilnih vlog iz krogov našega izseljeništva se zelo aktivno bavi generalni direktor Poštne hranilnice dr. Nedeljkovič Med svojimi pr.edlogi na zaključni seji v Be.o-. gradu je kongres naglasil potrebo, da se .izda brošura o pogojili naseljevanja in o motnosti trgovskega in drugega pcJuvanju v Jugoslaviji, ki bi jo razdeljevali med povratnike. Osnoval se lin informutivni posredovalni urad za izseljence in povratnike, ki jim bo dajal vsa potrebna pojasnila glede, naseljevanja, nakupa zemlje, zaposleoja in sploh glede investiranja izseljeniškega kapitala v domačih industrijah. Po poročilih imenovanih referentov je predsednik pater Zakrajšek zaključil sejo in se zahvalil zastopnikom raznih društev in korporacij za udeležbo. Seje se je. udeležilo sku]fno 16 zastopnikov, med njimi zastopnik banske uprave dr. Karlin. Škofja Loka Gradbeni odsek podružnice Slov. planinskega društva v Škofji Loki opozarja vse izletnike iri okoličane, da bodo od torka nfekaj dni zaradi izkopa temelja za novo kočo vrh Ljubnika stres ljali od 12.-13. in 17,—18. ure. Zgodovinska razstava bo zaradi velikega *a-. nlmanja občinstva odprta do nedelje 23. t. m., ln sicer v delavnikih vsak dan od 14.—18. Ra»-str.vnl odbor prosi vse lastnike izposojenih »godov inskih predmetov za dovoljenje, da smejo ostati njihovi predmeti do tega dne na ritasta vi, Prometni odsek' iriešta škofje Lok«. ” fSlavija” ^ AJM. Jugoslovanska zavarovalna banfoa v Ljubljani Gosposka ulica 12, telefon štev. 2176, 2276. Podružnice: ‘Beograd, Zagreb, Sarajevo, C sij eh, SVovi Sad in Split 1753 Gospodarske vesti X Sirarske špecijalitete na jesenskem velesejmu v Ljubljani. V zadnjih letih se je poleg običajnih vrst sira, ki jih poznamo že desetletja, razvila tudi industrija premnogih špecijalitet, kot n. pr. topljeni sir v raznih oblikah, sirčki s smetano, (krema) Imperial itd. Tudi pri nas že obstojajo podjetja, ki se s temi izdelki kaj uspešno uveljavljajo. Svoje izdelke hočejo razstaviti tudi na letošnjem jesenskem velesejmu, kjer se boste mogli prepričati o njih cenenosti iu kvaliteti. X Analize na poljedelskih kontrolnih postajah. Poljedelski minister- je v sporazumu z Glavno kotrolo in ua podlagi zakona o poljedelskih vzornih in kontrolnih postajah, izdal odredbo in cenik za izvršitev analiz in sličnih del za privatne stranke. Odredba se predvsem nanaša na opravila v agrokemičnih in pedoložijskih sekcijah kontrolnih postaj. X Popolna preskrba soli lastne produkcije v naši državi. V gradbi nahajajoča se solina v Ulcinju bo popolnoma dograjena v letu 1934. Z izgradbo te soline bo monopolska uprava v stanju vso letno potrebo kriti z lastno domačo produkcijo. Veliki uvozi soli, ki so danes še potrebni, bodo povsem odpadli. X Thaon de Kevel se gradi. Posebna komisija inženerjev in višjih prometnih uradnikov generalne direkcije državnih železnic je 12. t. m. pregledala vsa dela, ki se v zadnjem času dovršujejo v znanem reškem zalivu »Thaon de Revel«, ki so ga Italijani prepustili naši državi v uporabo. X Taksne oprostitve za zadruge in zveze. Na podlagi čl. 97 in 98 zakona o kmetijskih iu obrtniških zadrugah z dne 3. decembra 1398 in čl. 1 zakona o izpremembah in izpopolnitvah zakona o taksah, je finančni minister izdal odlok, b katerim se taksativno določa obseg taksnih oprostitev za zadruge in zveze. V Sloveniji so v smislu tega odloka oproščene taksnih pri-stojbin: Zadružna zveza v Celju in njene zadruge, Zadružna zveza v Ljubljani in njene zadruge ter Zveza slovenskih zadrug in njene zadruge. Borzna poročila dne 17. avgusta 1931. Devizna tržišča Ljubljana, 17. avgusta. Amsterdam 227965 do 2286-49, liruaelj 787-84—790-20, Curih 1102-85— 1105-65, Dunaj 794-78-797-18, London 27459-275-41, Newyork 5642-58—5659‘58. Pariz 221-62 do 222-28, Praga 167-39-167-89, Trst' 295-75 do 296-65. Zagreb, 17. avgusta. Amsterdam 2279’65 do 2286-49, Dunaj 794-78—797-18, Bruselj 787'84 do 790-20, London 274'59-275'41, Milan 295 75 do 296-65, Newyork kabel 5658-58—5670-58. New-york ček 5642-58— 5659-58, Pariz 221 "62—222'28, Praga 167-39—167-89. Curih 1102 35—1105 75. Curih, 17. avgusta. Beograd 9'06, Pariz 22-115, London 24-9250, Newyork 513-—, Bruselj 71-50, Milan 26-84, Madrid 44-—. Amsterdam 206-90, Dunaj 72'10, Stockholm 137-25, Oslo 137-20. Ko-penhagen 137-20, Sofija 3-70, Praga 15-18, Varšava 57‘40, Budimpešta 90-0250. Vrednostni papirji Zagreb, 17. avgusta. Državni papirji: 7% inv. posojilo 77 bi., vojna škoda ar. 359—360 (361, 358, 360), kasa 359—360 (360-50. 360, 361). dec. 366—368 (366). 4% agr. obv. 46 bi., 7% Bler. 70-70-25 (71-50. 70-50, 70, 70'25), 8% Bler. a. 79-50—80-50 (81), k. 80—80-50 (80), 7% pos. hip. 72 d., Begluške 60—62, z. 61. Banke: Hr-vatska 50 d., Praštediona 960—965, Jugoslov. Onion 150—155, .lugo 67—68, Ljublj. kred. 120 <1., Medjunarodna 68 d.. Srbska 190—191. — Poljedelska 53'50—55, Kred. 121—126, Obrtna 36 d., Zemaljska 115—116. Industrije: Šečerana Osijek 216—224, Trboveljska 235—240, Slavonija 200 d., Vevče 120 d.. Nar. šum. 25 denar, Guttm. 110—125, Slaveks 25—30, Danica 65 do 67, pivo Sarajevo 210 d., Drava 212 do 220, osješ. liv. 210 d., Brod vag. 50 d., pivo Union (JO d., Isis 35—45, Dubrov. 300—330, Jadr. pl. 540 bi., Oceanija 190 bi. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca mlačna. Novi Sad, 17. avgusta. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 7 vagonov, koruza 11 in pol vagona, ječmen 1 vagon, moka 3 vagone, fižol 1 vagon. Tendenca neizpreinenjena. Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna. Budimpešta, 17. avgusta. Tendenca neodreje-na. Promet srednji. Pšenica: december 11-22 do 11-60 (11-30—11-32). marec 12-32—1275 (12 40 do 1242). Rž: december 10-75—1115 (1115 do 11-18), marec 11-80—12-20 (1215—12*18). Koruza: maj 13-40-13-54 (13-42-13-46). Sporf Po predzadnjem kolu Nedeljsko kolo je prineslo v drugi skupini razčiščenje. Oba udeleženca za ožje tekmovanje sta že sigurna. Dve tekmi sta prinesli tozadevno odločitev. Jugoslavija je igrala z BSK neodločno. sarajevski Sašk je pa zmagal v Skoplju in je dosegel 14 točk, dočim jih more Jugoslavija v najboljšem slučaju dobiti 12. V ožje tekmovanje sta se torej plasirala BSK in Sašk. Tabelo smo objavili že včeraj. V tretji skupini je bilo več presenečenj. — Zmaga Slavije nad Mačvo ni prišla nepričakovano, ker so Osječani igrali doma. Igra je bila v ostalem zelo surova, osobito od strani gostov. Zniagonosni gol je zabil Mesaroš v 15. minuti prve polovice. Slavija je s to zmago dosegla 16 točk in je edina, ki pride v poštev za prvo mesto, to pa le v slučaju, da dobi obe preostali tekmi, Mačva pa mora svojo zadnjo tekmo izgubiti. V tem slučaju bi imela oba kluba po 20 točk in bi odločila razlika golov. Mnogo verjetnejše je, da bo Mačva zadnjo tekmo odločila v svoj prid, ker igra doma, zadostuje ji že neodločen rezultat in bi imela 21 točk. Drugi nevarni konkurent Vojvodina ne pride več v poštev. Neodločen izid z Gradjanskiin ji je vzel vse Sanse. Največji presenečenji st prinesli ostali tekmi, Bačka je na svojem igrišču morala prepustiti Obiliču obe točki. Obilič je že pred odmorom vodil s 3:1. Zmagovalec nad Mačvo — Sand je moral pretrpeli poraz po zadnje plasiranemu klubu s 1:3. Tabela izgleda lako-le: Mačva 13 10 0 3 21:8 20 Vojvodina 13 8 1 4 35:20 17 Slavija 12 8 0 4 35:18 16 Razširjajte Jugoslovana Razpi is 1843 Županstvo občine Čadež ob Savi razpisuje službo občinskega Jajnika (Išče se samo bve9lila. Torek, 18. avgusta 1931. JUGOSLOVAN Stran 7 J WJBWaM»«»«WaMMWW»»»T