Izhaja vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvo lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje vnaprej. Glasilo koroških Slooenceu. Leto XXXIV. Celovec, 29. oktobra 1915. Št. 65. Hitro prodiranje v Srbiji. Avstrijci v Valjevu in preko Arangjelovca. — Nemci preko Palanke in Petrovaca. — Bolgari preko Negotina in v Skoplju v Macedoniji. Odkar so posegle v boj s Srbi bolgarske čete, se srbske čete na celi velikanski bojni črti, na celem severa, na vzhodu, na jugu v Macedoniji in tudi na zapadu pri Višegradu zelo hitro umikajo. Najhitreje prodirajo pač Bolgari v Macedoniji, ki so jo Srbi prepustili v obrambo čve-terozvezi, pa so morali nazadnje tudi tja poslati svoje čete, ker je čveterozveza poslala zaenkrat v Macedonico le neznatno armadico, in še ta prihaja prepozno. Že po tem soditi, odporna sila Srbov ne bo več prehuda, dasi se je nadejati tudi še zanaprej zelo krvavih bojev, tako krvavih kakor jih morda še na nobenem bojišču ni bilo. Saj so bili dosedanji boji, kakor se poroča iz vojnega časnikarskega stana, krvavi in so se Srbi trdovratno branili, tako v Belgrado, kakor v Mačvi in Moravski dolini. Boj za Mačvo, žitnico Srbije, je bil, kakor lansko jesen, tudi letos zelo krvav. Mačva je videla zdaj zopet, piše „Tages-postin“ poročevalec, neizmerno besne boje. Avstrijska armada generala Kovessa je na svojem desnem krilu morala izvršiti junaške čine, da je strla izredno trdovratni odpor v izborno utrjeni Mačvi, potisnila srbsko armado iz cele Mačve in zasedla Šabac. Kovessova armada je tudi v naskoku zavzela utrjene postojanke na Kosmaju, 40 kilometrov južno od Belgrada, prekoračila črto Lazarevac-Ra-brovac in prodira preko Arangjelovca. Za-padno od Kolubare so čete iste armade prekoračile reko Tamnavo severno - zapadno od Uba. Avstro-ogrski konjeniški oddelki so dospeli v Valj evo, kakor pravi uradno poročilo od 26.trn. Nemške čete so v naskoku zavzele z veliko besnostjo branjene postojanke južno od Palan- ke, v dolini Morave po hudih bojih zasedle Dol. Livadico in Zabori, v dolini Mlačve Pe-trovac. Tudi pri Oršovi so zvezne čete prekoračile Donavo in pregnale sovražnika z gorovja zapadno od Kladna. Bolgari so po zasedenju Vranje prodirali z očividno večjimi silami na črti preko Egri — Palanka — Štip v smeri proti Kumanovu in Velesu. Po zavzetju teh dveh važnih mest so udarili naprej proti zapadu in po odločilnem srbskem porazu pri Skoplju zasedli to mesto; za Skoplje so se morali vršiti hudi boji, ker pravi bolgarsko poročilo najprej, da so bolgarske čete zavzele večji del mesta, poznejše poročilo pa pravi, da so zavzele vso mesto. Srbi se umikajo v smeri proti prelazu Kačanik. Srbsko poročilo pravi, da so se v Macedoniji udeležile bojev tudi že prve francoske čete. Na vzhodni srbsko-bolgarski meji se bijejo med Bolgari in Srbi glavni boji pri Pirotu, kjer so Bolgari odbili s.bski sunek, pri Knja-ževcu, Zaječarjn in severno pri Negotinu, ki so ga Bolgari že osvojili. Tudi Prahovo ob Donavi so Bolgari zavzeli. Na tem delu ste si Bolgarija in Avstro-Ogrska najbližje in je zračna črta med našimi četami južno od Oršove in bolgarske pri Negotinu le kakih 40 kilometrov. Vendar je teren za boje v tem odseku zelo težaven. Ofenziva zoper Srbijo torej zelo naglo napreduje, in predno more postaviti čveterozveza v Macedonijo pomembe vredno armado, bodo Srbi stisnjeni na ozek pas ozemlja, kjer bodo zadnji, pa tudi najhujši boji, ker bodo imeli Srbi utrje-nejše postojanke in krajšo obrambno črto. 9eliho italijanska ofenziva. Italijani napadajo na celi črti. — Velikanski izgube Italijanov. Čez dalje časa so postali Italijani zopet živahni. Neuradna poročila povedo, da se Italijani ne nameravajo udeležiti bojev na Balkanu, da pa hočejo svojim zaveznikom pomagati z večjim pritiskom na južno-zapadnem bojišču. Zato so začeli najprej z večjimi napadi na Tirolskem, in 20. t. m. so začeli z artilerijskim obstreljevanjem tudi ob soški fronti. Obstreljevanje je postajalo vedno hujše in 21. t. m. so začeli napadati na celi bojni črti ob Soči tudi z velikimi infanterijskimi masami. Začela se je tretja velika in sicer največja italijanska ofenziva. Italijansko geslo je bilo to pot: „Sedaj ali nikdar!" In naše junaško vojaštvo je odgovorilo : „Nikdar !“ Italijani so napadali predvsem naše postojanke pri Doberdobu, Plaveh, Sv. Luciji, Tolminu, Gorici, na Krnu, proti Mrzlemu vrhu in pri Bovcu. Enkrat so napadali huje pri Doberdobu, potem zopet pri Gorici, potem zopet pri Tolminu; počivali pa tudi na Tirolskem niso. Pravijo, da si je njihove postojanke ob Soči ogledal pred nedavnim sam francoski vrhovni poveljnik Joffre in jih je označil kot prav dobre. Toda italijanska ofenziva, ki traja že sedem dni neprenehoma, je prinesla Italijanom namesto velikih zmag same poraze. Oficielno se poroča namreč dne 26. t. m., da so bili vsi italijanski napadi ob Soči odbiti: Na doberdobski planoti je boj nekoliko pojenjal. Zato so se pa vršili zopet posebno hudi boji za naše obmostne posto- Podlistek. Vseh mrtvih dan. Spisal Jos. Verhnjak. Pred nekaj leti sem slišal v dvorni operi „štiri letne čase ljubezni". V štirih dejanjih se predstavlja človeško življenje v svojih glavnih prvem dejanju se najde v pomladanski noči dvoje mladih src v prvi ljubezni. Scenerija je pomladanska, godba mladostna in sanjava. Sanjavo sveti mesec in sanjavi sta duši, ki hrepenita po sreči svojega življenja ... v . , Po pomladi pride leto. Vroče peče julijsko solnce, a mož in žena sta krepostna, in krepostna je njih ljubezen in zlato plačilo zvestobe zdravje otrok. Solnce žari in žito zoreva, zoreva šuma: jesen se bliža. Godba svira pritajeno in otožno, drevesa rumenijo. Tih in blagoslovljen je večer, zakonca praznujeta srebrno poroko v sredini otrok in vnukov. Veselo se čuje gostolenje mladine, vesel je smeh otrok in prešeren, kozarci zvenijo — napijejo si zdravja še na mnoga leta. Tedaj se vzdigne starka, med njimi najstarejša, njih mati in babica, zapusti družbo ter gre ven v jesenski park. Zunaj se vsede na klop in gleda, kako odpada list za listom od dreves. Ne dolgo in pride tudi on njen mož in drug, se vsede k nji na klop in list za listom pada. Godba postaja neizrazno otožna. Mož poljubi svojo ženo.^ Lasje so sivi, so jesenski, ljubezen izza maja, še iz pomladi, in listje pada, pada ... V zadnjem, četrtem dejanju, nastopi zima. Mrzla, snežena zima, ki je vse pomorila, tudi ženo. V sobi sloni v stolu mož, pri peči, ves siv in star in misli, misli. In sanja o pomladi, o letu, o jeseni, o sreči svoji, ki je minula. Zima je, in sam je ostal, sam, sam, na oknih mu cvetó ledene rože... To je nakratko vsebina opere. Ob koncu tretjega dejanja, v jeseni, je zastokala stara dama pred menoj, in drugim vsem so se zarosile oči. Mladost beži, bežijo leta, v jeseni gleda duša pot, katero je hodila. Pomlad in leto, kje sta, kje? Minulo, dà, minulo! Jesen pa gleda nam v obraz in tajno, tajno, komaj slišno nam šušti: pomlad in leto preč sta preč, ne dolgo, pride čas, ko zadnji list bo Tebi vel z dreves ... Jesen je mračna, jesen je vlažna, je polna žalosti, in vendar ima jesen svojo veliko lepoto. Ta lepota ni telesna, ampak duševna! Narava umira in se pripravlja na spanje. Neizmerno žalovanje te obdaja in tiha odpoved ti veje v dušo. Solnce zasije še enkrat v srce tako vabljivo, preden zaide za gorami. Potem velika osamelost in umiranje. Gavrani krokajo in se podijo z oblaki. Skoraj bo snežilo in ljudje hitijo v domove, k topli peči. Snežilo bo, pa so ljudje, ki so brez doma! Zeblo jih bo, a nimajo, kjer bi se mogli greti! Zakaj li so brez doma ti... ? Gavrani krokajo in dolgo že se beli mladi sneg na stari Peci: blizu je vseh mrtvih dan. Polja so siva, travniki brez barv. Žalujejo vrtovi, ker prazni so, brez cvetja, cvetijo le grobovi še. Tam astre živo še rde, rezeda še duhti kot v maju: en dan v letu je vseh mrtvih dan, da živim govorijo. Iz kadilnic se bode kadilo, nadzemski vonj bo vel v višave in z blagoslovljeno vodo bodo škropili, cvetje bo duhtelo, solze bodo kapale, za rajne bodo molili, in duše se bodo selile. Dà, tako bode, vse tako, kot je bilo že včasih. In vendar bode vse drugače: vse križem sama izmučena telesa, grenkost potez jim vidi se že zdaleka krog usten, celò otrokom so se vrezali truda sledovi v njih mlada, sočna lica. Le starke gledajo kot prej, kot še nekdaj, in polne blaženosti zrò v oltar; pač sanjajo o dneh, ki bodo vkratkem prišli še za nje ... Dà, tako bode, ne tako, kot je bilo, drugače, vse drugače: tam joka žena tiho in brez solz — solze že davno ugasnile so, ker dolgo joka že, oj dolgo — v rokah ji sveti luč, a nima groba, kjer bi jo_ vtaknila, in vendar trohni telo, tam daleč, daleč... Otroka mala, fant, dekle, klečita v kotu ter plaho gledata pred se, ne vesta z vencem kam: oj oče, kje ste, oče, kje...? In glej tam devo, sklonjeno in vso potrto. V desnici ima tri stvari: svečo in molek in uvelo rožo. Čemu pač rožo? Glej, solze kapajo na njo, mar bodo solze jo osvežile? Osvežile —? Oj, dekle, nikdar, nikdar več! V torek je bilo, zvečer, ko dal ji je rožo v slovo — in roža rdela je tedaj kot kri — in rekel ji: To je v spomin, ko vrnem se, bom terjal jo nazaj, a ne zgolj cvet... V torek je bilo, zvečer, in zdaj ji kapajo solze, ker njega ni, da dala bi mu cvet, da dala bi oboje; a njega ni in ga ne bo ... Prižgala svečo je, gorela bo za njega. Svetila bo vso noč, na okence jo bode pritrdila in zraven bo bedela, pri luči in pri roži, vso noč, molila bo za njega vso dolgo, tiho noč ... janke pri Gorici in Tolminu, kakor v odseku severno od Tolmina do Krna. Vsi ti napadi so se za napadajočega sovražnika popolnoma ponesrečili. Na Krnu so se trije italijanski napadi izjalovili. Pred Mrzlim vrhom se je ponesrečil ponočen sovražni napad. Popoldne je začel sovražnik posebno živahno z artiljerijo obstreljevati obmostne utrdbe pri Tolminu in pripravljal tako napad za močne in-fanterijske napade. Pozno zvečer so naše čete odbile tak napad na višino zapadno od Svete Lucije, danes zjutraj drugega proti postajanji severno od Ko-zaršč. Tu je prišlo do boja mož proti možu; napad je bil z najhujšimi izgubami za sovražnika odbit. Gore Sabotin, pod katero je izgubil sovražnik zadnje dni najmanj 2500 mož, ni več napadal, pač pa jo je hudo obstreljevala artiljerija. Veliko granat je padlo tudi v južni del Gorice. Zvečer so zelo močne sovražne čete napadle višino pri Pod gori; nič jim ni pomagalo, da so uporabljali bombe s strupenimi plini; bili so krvavo odbiti. Izgube Italijanov pri napadih na doberdobsko planoto se je dalo 25. t. m. mestoma dognati. Tako leži pred bojno črto enega naših pešpolkov 3000 sovražnikovih mrličev. S Tirolskega je z dne 26. t. m. le poročilo, da so branitelji postojanke Lafraun zavrnili napad italijanskega 116. pešpolka. Boji se še nadaljujejo. Značilno za boje z Italijani je to, da ne vzdržijo bajonetnih bojev. Na več krajih so tudi sedaj vdrli v naše postojanke, pa so bili povsod zopet vrženi ven v boju mož proti možu. Kaj poročajo Italijani. Dunaj, 25. oktobra. Iz vojnega časnikarskega urada se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba. 23. oktober. Energična ofenziva naših hrabrih in neutrudljivih čet se v važnih uspehih ob celi fronti nadaljuje. Na zapadnem bregu Gardskega jezera smo zavzeli Monte Nodic se-vernovzhodno od Cime al Bal, vsled česar dolino Ledro popolnoma obvladamo. V dolini Cordevole se naš pritisk zoper sovražne postojanke na Col di Lana nadaljuje. Mala utrdba na sredi višine je bila zavzeta, pri tem je bilo nekaj ujetih. Med zgornjo dolino Boite in izvirom reke Rienz so naše čete koncentrično prodirale proti Schluder-bachu skoz doline, ki vodijo ob pogorju in skozi pogorje Monte Cristallo. Sovražne ovire so bile uničene. V Karniji iznova srečno izpadajo naše čete s planjav Degano, But in Chiasso. Sovražnik je izgubil 21 ujetnikov, med njimi enega častnika. Pomen naših uspehov z dne 21. oktobra v dolini Zajzera, kjer je bilo 426 sovražnih mrličev pokopanih, se potrjuje. Ob zgornji in srednji Soči so naše čete napredovale včeraj na Malem Ja-vorčku, na višini Svete Lucije, vzhodno od Plav in na griču pri Oslaviji. Dva močna sovražna protinapada proti Mrzlemu vrhu sta bila odbita. V tem odseku bojne črte je bilo 151 ujetih, med temi dva oficirja. Na Krasu so naše čete zjutraj 22. obnovile napad z novo silo. Kljub močnemu sovražnemu odporu, ki je imel svojo oporo v hudem koncentričnem ognju mnogoštevilnih učinkujočih baterij, se je naši artiljeriji po trdovratnem, krvavem, sem in tja se nagibajočem boju posrečilo, napredovati skoro na celi fronti, zlasti proti San Martino del Carso. V naše roke je prišlo 2009 ujetnikov, med temi 50 oficirjev, 7 strojnih pušk in veliko municije in drugega vojnega materiala. Napad z bombami na Benefbe. Dne 24. oktobra je italijanski letalec metal bombe na Trst, ubil tri prebivalce in jih več ranil. Nekaj ur pozneje so vrnili ta obisk naši pomorski letalci nad Benetkami, kjer so od pol-enajstih ponoči do ene zjutraj izdatno in uspešno metali bombe srednjeda in najtežjega kalibra na arzenal, električno centralo, kolodvor, nekatere utrdbe in druge vojaške stavbe in povzročili več požarov. Drugo jutro je vnovič napalo Benetke brodovje pomorskih letal. Dva sovražna letalca sta hotela našo akcijo motiti, pa se jima ni posrečilo. Naše letalce je hudo obstreljevala sovražna artiljerija, pa so se vsi vrnili nepoškodovani. Rusko bojišče. Hindenburgova armada ima z Rusi hude boje za Rigo in Dvinsk. Severnozapadno od Dvin-ska so Nemci v naskoku zavzeli Iluxt in pri tem ujeli 18 oficirjev, 2940 mož in zaplenili 10 strojnih pušk in eno metalo min. Ruski protinapadi so se ponesrečili. Slabejše prodirajoče nemške moči severno od Iluxta so se pred močnejšimi silami morale umakniti na zapadni breg, pa so pozneje prešle zopet na drugo stran. Zapadno od Czartoryska so bile v noči na 25. t. m. sovražne postojanke zavzete v naskoku. Splošen ruski protinapad je bil brez uspeha. Rusi so izgubili tu 4 oficirje, 1450 mož in 10 strojnih pušk. Tako je ruska, izprva srečno podvzeta ofenziva pri Czartorysku, ustavljena in se je tudi tu uspeh nagnil na našo stran. Druzega se z ruskega bojišča ne poroča ničesar važnega. Francosko bojišče. Francozi so v Champagni napadli nemške postojanke pri Tahure in severno od Les Mesnil po najhujši artiljeriski pripravi. Njihovi napadi pri Tahure se niso dovršili; severno od Mesnila so sicer zavzeli 250 metrov, pa so bili nato zopet vrženi ven. Sovražni napadi z ročnimi granatami severnovzhodno od Souchez so bili odbiti. Nemška križarka potopljena. Berolin, 25. oktobra. (Wolffov ur.) Dne 23. okt. je bila velika križarka „Prinz Adalbert“ vsled dveh strelov nekega sovražnega podmorskega čolna pri Libavi potopljena. Žal .se je mogel le majhen del ladjine posadke rešiti. Načelnik generalnega štaba mornarice. Raznoterosti iz vojne. Srbija naj bi zajezila pot do Carigrada. Iz Lugana se poroča: Neki srbski štabni oficir se je na potovanju skozi Rim izrazil nasproti sotrudniku „Tribune“: Naloga Srbov more danes biti le ta, da v upiranju kolikor mogoče dolgo vzdržč, da se napravi zveza med zaveznimi četami s srbskimi. To nalogo bo srbska armada v popolnem zaupanju do svojih zaveznikov popolnoma izpolnila, četudi bi zadnjega moža žrtvovala. Srbom sedaj ni toliko za obrambo narodnega ozemlja, kakor da napravijo jez zoper prodiranje osrednjih držav do Carigrada. Zato srbska armada ne bo poizkušala umakniti se sovražnikom, ampak v dobro izbranih postojankah v notranjosti dežele ustavljati se in zlasti tiste postojanke držati, ki zapirajo avstro-ogrskim in nemškim armadam pot proti jugovzhodu in zvezo z Bolgarijo. Obrambo Macedonie mora Srbija, ker se Grška ni obnesla, prepustiti Angležem in Francozom. Carjev manifest proti Bolgarom. Petrograd. (K. u.) Car je izdal sledeč ukaz: „Vsem svojim podložnikom naznanjam, da je bolgarsko izdajstvo slovanske stvari, katero so pripravljali že v začetku vojne, pa se vendar ni zdelo mogoče, sedaj dovršeno. Bolgarske čete so napadle naše zveste zaveznike Srbe, ki krvavé od boja proti močnejšemu sovražniku. Rusija in ž njo zvezane velesile so skušale vlado Ferdinanda Koburžana odvrniti od tega usodepolnega koraka. Uresničenje davnih stremljenj bolgarskega naroda, da se ji priklopi Macedonija, je bilo zagotovljeno po drugi poti, ki je bila primerna slovanskim interesom, toda zmagala so skrivna preračunavanja in interesi, katere so navdahnili Nemci in bratomorno sovraštvo proti Srbom, Bolgarija, po veri naša, z bratovsko ljubeznijo in krvjo niškega naroda pred kratkim rešena turškega jarma, se je odkrito postavila na stran sovražnika krščanske vere, Slovanstva, Rusije. Z bolestjo gleda rusko ljudstvo na izdajstvo Bolgarije. S krvavečim srcem potegne meč proti Bolgariji in izroča usodo izdajalcev slovanske strari pravični kazni božji. Srbov se polašča obup. Iz vojnega poročevalskega stana se poroča, da se je pred izbruhom vojne med Srbijo in Bolgarijo vseh srbskih krogov polastilo veliko razburjenje. Nastala je narodno-liberalna stranka, ki ni samo v skupščini, ampak tudi v treh nato ustanovljenih socialističnih časnikih začela proti Bašiču veliko agitacijo; namen te agitacije je bil, začeti s centralnimi silami pogajanja, da Bolgarija ne bi zasedla s svojimi četami vse Macedonije. V zadnji seji skupščine se je o tem obravnavalo in so listi o tem objavili le kratko uradno poročilo. pagié je imel tri ure dolg govor, ki je bil velik političen manifest; v tem govoru je rekel: Bodočnost Srbije je v tem, da Srbija lepo umre. Mnogo poslancev se je razjokalo. Anglež Tomaž Lipton in angleški vojaški atašč podpolkovnik Harrison sta pohitela k ministrskemu predsedniku in ga objela. Socijalisti so pa bili ob klopi in vpili: Srbija bo iztrebljena! Ni več mogoče v 50 letih privesti Srbijo zopet k zdravemu življenju. Kljubtemu je večina glasovala za Bašiča, vzdržati s čveterozvezo do zadnjega moža. Armadno povelje kralja Petra. Iz vojnega poročevalnega stana poroča „Tagespost“: Ko je kriza med Srbijo in Bolgarijo nastopila zadnji štadij, je kralj Beter izdal na svoje vojake več armadnih povelj, katerih zadnja sta od 2. in 6. oktobra. Iz armadnega povelja od 2. oktobra, ki je bilo ob začetku novih bojev ponovno pri vseh oddelkih prečitano, smo izvedeli sledeče stavke: Vem, da so vsi Srbi pripravljeni, da umijejo za domovino. Meni je starost izvila iz rok orožje. Jaz, ki sem bil določen za vašega kralja, nimam več moči, voditi obrambno vojno na življenje in smrt na čelu moje armade. Jaz sem slaboten starček, ki more le blagoslavljati Vas vse, Vi srbski vojaki, srbski meščani, Vi srbske žene in otroci. Ba eno Vam prisežem: Če nam novi boj prinese sramoto, da podležemo, potem tudi jaz pogina ne morem preživeti. Z umirajočo domovino bom potem tudi jaz umrl. Ko je bilo to armadno povelje prebrano, je je bilo spremljano od besnih izbruhov jeze zoper dedne sovražnike, Bolgare. Kaj Angleška ponuja Grški? Milan. Bosebni poročevaleč za „Corriere della Sera“ poroča o ponudkih četverozveze Grški sledeče: Hitro vrsteči se dogodki na Balkanu lahko v kratkem prisilijo Grčijo, da zavzame jasno stališče, tembolj, ker bodo nasprotne razlage srbsko-grške pogodbe povzročile skupno postopanje četverozveze pri grški vladi. Bo uradno nepotrjenih poročilih je čvetero-zveza že pozvala Grško, da se udeleži vojne in ji zato ponudila odškodnino. V političnih krogih da se imenuje kot taka odškodnina Smirna z zaledjem, Tracija in angleški otok Cipern. Govorilo da seje celo o Dodekanezu in delu vzhodne Rumelije. Šele ko bo četverozveza imela v Ma-cedoniji 300.000 mož, bo Grška prisiljena, da uravna vprašanje s četverozveze. Grška odklanja ponudbo. London. „Times“ poročajo: Dobro poučeni krogi povedo, da je Grška ponudbo otoka Cipern odklonila. Rusija ponuja Romuniji Besarabijo. Kodanj. Brzojavi iz Retrograda v London povedo, da se je Rusija izrekla pripravljeno, odstopiti vso Besarabijo Romuniji, če bo nastopila skupno s čveterozvezo. Romunija še neodločena. Iz Bukarešte se poroča: Diplomati v Bukarešti z mrzlično hitrostjo delujejo. Ne smatrajo za izključeno, da bo odločitev zopet odložena. V tem slučaju bo Romunija do vigredi samo čakala. Angleška poizkuša z grožnjo. Hamburg, 25. okt. „Neue Hamburger Ztg.“ piše: Londonske „Ne-ws“ objavljajo cenzurirano poročilo, da bo Angleška kar najhitreje izročila v Atenah nove sijajne ponudbe Grški. To bo zadnji prijateljski korak Anglije v Atenah. Grška se ne uda. Milan. (K. ur.) Bo „Corriere della Sera“ je odgovoril grški ministrski predsednik 20. t. m. na zahtevo angleškega in francoskega poslanika, da bo Grška Srbijo podpirala le, če bodo zavezniki izkrcali 300.000 mož. Obenem se iz Londona poroča, da Grška noče sprejeti Cipra. Atene. (K. ur.) Zunanji minister je izjavil, da je poročilo o sklepu grško-bolgarske pogodbe in o pogajanjih pri tej priložnosti neresnično. Čveterozveza povsod prepozna. Rotterdam, 25. oktobra. Bo nekem poročilu iz Aten na „Times“ grški vojaški krogi dvomijo, da bi čveterozvezne čete mogle še pravočasno dospeti na Balkan. Frankobrod, 25. okt. Dosedaj je bilo v Solunu od čveterozveze izkrcanih 58.000 mož in 100 topov. Od teh jih je že odšlo v Srbijo 20.000, 12.000 mož po železnici in 8000 peš. Bomanj-kanje vagonov je tako veliko, da bi čveterozveza potrebovala za prevoz 100.000 mož štiri tedne. Bri četah, ki morajo korakati peš, narašča upornost. Ml zmagujemo, čveterozveza pa diplomatizira. Sofija, 25. oktobra. „Utro“ izve iz diplomatskega vira posameznosti o pogajanjih zastopnikov zveznih držav v Londonu v zadevi pomoči za Srbijo. Ruski poslanik, grof Benkendorf, je predlagal, da naj zavezniške države v Atenah, pa tudi v Bukarešti nastopijo prav energično, če treba, z ultimatom zahtevajo pomoč za Srbijo. Grey pa je ruskega poslanika opozoril, da bi bilo to ravnotako prenagljeno, kakor je bil ruski ul- timat Bolgariji, ki je ravno nasprotno dosegel, kakor je nameraval. Francoski poslanik je priporočal, da naj Italija preko Albanije napade Bolgarijo. Italijanski poslanik je odgovoril, daje Italija s pogodbo z zaveznimi državami prevzela le dolžnost, da se bojuje zoper centralni državi, ne pa da napade Bolgarijo. Z neko ironijo je še pripomnil, da naj se zoper Bolgarijo bojujejo predvsem tiste sile, ki so tako hitele z diploma-tičnim prekinjenjem z Bolgarijo. Med Grčijo in Angleško se zveze prekinejo? Budimpešta, 25. oktobra. Vilag poroča iz Aten: Angleški poslanik je po naročilu čve-terozveze izročil grški vladi noto, v kateri se z obžalovanjem konštatira, da želi Grška s skrajno samovoljno razlago srbsko-grške pogodbe služiti interesom čveterozvezi sovražnih držav. Ob koncu note se napoveduje, da se bo prijateljsko razmerje do Grčije prekinilo. Zaimis se je takoj, ko je prejel noto, podal h kralju, da mu poroča. Ko se je kralj posvetoval še z načelnikom generalnega štaba, je bila nota predložena ministrskemu posvetu. Predno so napravili sklep, so poslušali še mnenje načelnika generalnega štaba, ki je tudi izvajal, da je pritegnjenje Grške v vojne operacije neizogibno, ker se čete čveterozveze nahajajo na grškem ozemjMu. Stokholm, 25. oktobra. „Rječ“ poroča iz Bukarešte, da se med Bolgarijo, Grško in Turčijo vršijo pogajanja za zvezo, kar v Petrogradu s skrbjo zasledujejo. Romunija ostane nevtralna. Sofija, 26. oktobra. „Utro“ poroča iz Bukarešte: Romunski kralj Ferdinand je sprejel bolgarskega poslanca Radova in mu izjavil, da Romunija nima namena, poseči v vojsko. Ostala bo nasproti vsem političnim in vojaškim podjetjem tako dolgo nevtralna, dokler se Bolgarija ne bo dotaknila romunskih interesov. Iz pisem naših vojakov. Laška fronta 16. X. 1915. Prisrčno Vas pozdravim, dragi župnik, in tudi moje stariše, brate in sestre. Sem na visoki planini, kjer je že malo snega in veter precej mrzel. Razgled imamo od tu na Jadransko morje in tudi na krasne laške dežele. Kadar je solnčno, imamo še toplo, kadar sneži, je skoraj za zmrzniti. Drva moramo tri ure voziti navzgor. Planina, kjer smo zdaj, je višja kot prejšnja. Kjer smo mi, ni drugega ko skalovje. Lahi so tu na boljšem, imajo na svoji planini dosti drv in blizu. Oddaljeni so od nas m. Sicer nič no- vega. Vojska se ne premakne. Lahi so, kjer so bili, in mi, kjer je bila naša fronta prej, je še zdaj. Še enkrat prisrčen pozdrav! M. L. * * * Laška fronta 18. X. 1915. Ljubljeni župnik ! Oktober mesec je, posvečen je Mariji. Prosite Marijo, da ona, vsemogočna Mati, izprosi pri večnem Bogu Ljubljeni župnik! Zelo se bojim, da bo ta vojska slabo vplivala na versko življenje nekterih. Bilo je na bojišču dobrih, vernih mož, ki pa po malem zgubivajo krščansko zaupanje. Jaz stojim trden kakor skala do hladnega groba. Oh, srečni ste, ki smete in morete moliti doma v cerkvah! Kako srečnega se bom štel tudi jaz, če mi Bog nakloni to milost, da bom mogel še kedaj v svoji domovini biti v cerkvi pri božji službi ! Pozdravljam Vas prisrčno. Z Bogom in Marijo! F. P. * jj. )|c 17. X. 1915. Velečastiti ! Pišem Vam par vrstic s koroško-laške meje. Sem Vam že parkrat pisal, ali niste dobili? Veste, meni je slaba predla, sem bil marod, 14 dni v bolnišnici, a sedaj sem že spet zdrav. Veste, me je lovila granata, dvakrat so me Lahi imeli „na piki“. Tisti Pečnikov Šimej v Borovcu je, ko so dajali salve nanj, izpustil mulo, pa se skril za peči, in mula je šla sama z deskami lepo naprej za drugimi. Šimej pa je dejal: „Jaz se ne bom pustil streljati temu neumnemu Lahu.“ Tako se moramo skrivati, kadar je bolj nevarno. Ko sem bil še pri konjih, sem vozil in nosil, sem prišel po celi naši fronti, po vseh strelskih jarkih sem hodil. Imamo vse lepo Drva in oglje z malimi konjiči nosijo gori. Na 2300 m visoki gori j 6 bil že meseca avgusta sneg, zdaj ga je že 1 m. Enkrat pridem gori, nesel sem za svoje prijatelje kruh in suhe češplje, grem iz enega jarka v drugega, razdelim vsa- kemu po eden „čik“ in ko enega ne najdem, vprašam: Kje pa je Maček? Povejo mi, da v tretji bojni črti leži. in na Lahe preži. Torej po podolgastem rovu k njemu. Ko pridem k njemu, je kopal takozvani „Verbindungsgraben“, to je zvezni jarek od enega do drugega. No, kaj delaš, Janez kranjski? — on je Ljubljančan — počenem pri korporalu Matiju, ki je od moje strani kopal, in mu dam, kar sem imel. Maček pa mi pravi : „ Skoči hitro črez do mene ! Jaz storim, a komaj sem imel. 4 m za seboj, me opazijo Lahi in kar šumeti so začele laške bučele. Kranjskega Janeza to ujezi, vrže kramp in puško sem, pa pošlje kar pet cukerljnov tja v laški jarek. — Deževje je zdaj, torej je tudi vse bolj mirno, samo tako-zvana „pridna Berta1' še zagrmi, da se vse strese ; 30'5 cm debela, 170 m dolga granata, to je že lepa cigara za polentarje. Ko to pišem, slišim zunaj hrup. To je zrakoplov, ki se suče nad nami v približni višini 4000 m. Je šel nazaj čez laško mejo. Danes je nedelja, zelo lep dan, dobro za nas vojake. Jutri zjutraj ob 5. uri pa odidem in ne vem še, kam. Vas srčno pozdravim Vaš Tomaž Kastner. letje, vse druge obresti pa zapadejo polletno in se izplačujejo 1. januarja in I. julija vsakega leta. Obresti izplačujejo tudi poštni uradi. Velik uspeh vojnega posojila pomeni veliko zmago! Podpisujte uojno posojilo! Zopet gre klic po deželi: Prinesite denar, zaslužek ali prihranek, posodite ga domovini v njenem boju za obstoj. Ze se nagiba k nam lavorika; daleč v notranjost dežele je zapoden hudo zadeti nasprotnik na severu, in italijanskega verolomca armade se krvavo razbijajo ob jeklenem zidu naših neutrudljivih bojevnikov. Nič junakom ni preveč; z orjaško silo so vnovič napravili sunek na Balkan, povsod vihra zmagonosna njihova zastava. Kakšna odločna volja, kakšno junaštvo, koliko požrtvovalne domovinske ljubezni navdihuje te nepremagljive bojevnike! Tu ni nobenega, ki bi hotel za drugim zaostati. Tudi tukaj v deželi, kjer vidimo vsakdanje življenje, nemoteno od vojnega hrupa. Tukaj delajte Vi, ki ne nosite orožja, z mirovnim orožjem, kar zahteva od Vas čas vojne sile. Nobeno kolo naj ne stoji, je Vaša želja. Noben mlin naj ne molči, je Vaša vsakdanja prošnja. Naše orožje naj bo strašno za sovražnika in vedno strašneje je Vaša volja. In našim dragim na bojišču, trudnim in bolanim tukaj naj se vse privošči, kar jim more nuditi ljubezni polno delo, je Vaša molitev. Torej! Ničesar ne manjka in tudi v bodoče naj ne manjka! S požrtvovalnostjo in veselo domovinsko ljubeznijo ste dosedaj vse prinesli, kar je zahtevala domovina. Storite še enkrat! Še počivajo zakladi v deželi, kot da bi bili prihranjeni za končno krasno zmago. Po svojih omarah in predalih poglejte in jih izpraznite, ker je Vaše srce polno požrtvovalne ljubezni. Bogato nam je obrodila letos zemlja. Nihče nas ne more izstradati! V naši lastni moči je naša sreča in naša zmaga! . Poljedelci, Vaše delo je bilo blagoslovljeno in vrednost pridelkov Vaše zemlje je poskočila. Naj Vas doseže domovine tretji klic! Vaše njive so nanovo obdelane, nobeno konjsko kopito jih ne bo poteptalo, noben sovražni izstrelek ne razril. Varno branjen in dobro shranjen čaka sveže seme časa, da se razcveti in zagleda solnce srečnejšega časa. Poslušajte vsi, ki se Vas tiče! Konečna zmaga ho naša. Podpisujte vojno posojilo, da obdržite slavno zmago. * * % Za tretje vojno posojilo izda država obveznice, ki se glase na sto, dvesto, tisoč, dvatisoč in deset tisoč kron. Podpišejo pa se tudi lahko deleži v zneskih 25 K, 50 K in 75 K. Za vsakih podpisanih 100 K je treba vplačati samo 93 K 60 v. Ker pa povrnejo nabiralnice in banke, ki sprejemajo prijave za vojno posojilo, vsakemu pod-salcu */2°/o 1 ie S® vinarjev za vsakih podpisanih 100 K, je pravzaprav treba vplačati samo 93 K 10 v. Kdor plača torej za vojno posojilo 93 K 10 v, temu povrne država svoj čas celih 100 kron. Za vojno posojilo plačuje država od 1. oktobra 1915 naprej SV/one obresti. Obresti se plačujejo od podpisanega in ne samo v resnici vplačanega zneska. Kdor da svoj denar za vojno posojilo, dobi za vsakih vplačanih 93 K 10 vin. na leto celih 5 K 50 vinarjev obresti. Za vojno posojilo jamči država z vso svojo gospodarsko in finančno močjo. Vojno posojilo vrne država do 1. okt. 1930. Podpisovanje tretjega vojnega posojila se je pričelo 7. okt. in se zaključi dne 6. nov. 1915. Ko je podpisovanje zaključeno, dobi podpi-sanec potrdilo, to je obveznico. Vsaka obveznica je opremljena s kuponi za izplačevanje obresti. Prve obresti zapadejo v izplačilo 1. januarja 1916, zadnje 1. oktobra 1930 in sicer za preteklo četrt- Dnevne vesti. Cerkvene vesti. Prestavljen je gosp. Viktor Ruprecht, upravitelj v Št. Tomažu pri Celovcu, v Brezo ob Vrbskem jezeru. Soprovizura župnije Št. Jakob ob cesti je podeljena gosp. dr. Janezu Arnejcu. Zbolel je gosp. Leopold Kasl, župnik v Brezi. Želimo mu iz srca, da kmalu okreva. Narodna zavest med ogrskimi Slovenci. „Novine“, glasilo ogrskih Slovencev, objavljajo pisma vojakov, ogrskih Slovencev, ki vsa dihajo globoko ljubezen do slovenskega ljudstva. Tako pišejo v svojem narečju Trplan Imri z Markovec in tovariši, ki pošiljajo „lepi pozdrav za celo slovensko ljudstvo", naj se „ljiibljene slovenske matere i očevje ne žalostijo za svoje sinove", „vsaki slovenski vojak je eti fajn dober vojak, dobre vole za našega ljubljenega krala I. Ferenc Jožefa in za našo lepo domovino". Sklep pisma se glasi: „Zdaj pa prosimo vas, dragi stariši, rodbina i vsi slovenski duhovniki pa celi naš narod, prosite našoga dobroga Boga, naj nam da krepko moč, ka mo mogli našega velikega protivnika prevladati i z Božov pomočjov vsi domo priti v našo lepo slovensko domovino k našim dobrim materam. S strelskih jarkov pošlem te pozdrave ž svojimi pajdaši do slovenskih mater, štere se žalostijo za svoje sine." Koroški in štajerski Slovenci, ne zaostajajmo v krepki narodni zavesti za svojimi ogrskimi brati. Redovniško obljubo je dne 17. oktobra napravila v samostanu čč. šolskih sester v Mariboru s. Bogomira Grafenauer, rojena 21. novembra 1893 na Brdu pri Šmohorju, hčerka g. poslanca Franca Grafenauerja. Učitelj Srečko Stegnar f* V Mariboru je umrl 24. t. m. blagi učitelj v p. Srečko Stegnar, bivši deželni poslanec kranjski, imejitelj zlatega zaslužnega križca in papeževega križca. Bil je vedno zaveden, katolišk in naroden Slovenec. N. p. v m.! General Boroevič je podpisal zopet 100.000 K vojnega posojila. Vsega skupaj je podpisal četrt milijona. Dr. Opeka — šolski nadzornik. Cesar je imenoval profesorja na državni realki v Ljubljani dr. modr. in bogosl. Mihaela Opeko za deželnega šolskega nadzornika. Odlikovanje. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojnim okraskom je podeljen nadporočniku v evidenci domobrambe Ivanu vitezu pl. Rainer zn Harbach, bataljonskemu poveljniku pri prostovoljnem strelskem polku 3/5. Za vojna kurata v rezervi sta imenovana duhovnika krške škofije Janez Braun, župnik na Kokovem, in Kazimir Thomann, kaplan v Starem dvoru. Božičnica na bojišču. Tudi letos objavlja vojnopomožni urad c. in kr. vojnega ministrstva oklic za nabiranje darov za božičnico našim vojakom na bojišču. Naše upravništvo radevolje prevzema darove za ta blagi namen. Sporočiti je pa za vsak dar treba, da se v ta namen daruje, da ne nastanejo kake neljube pomote. Vsak, tudi najmanjši dar se hvaležno sprejme. Izprememba pri ravnateljstvu c. kr. drž. železnic v Beljaku. Vodstvo c. kr. ravnateljstva za proge družbe drž. železnic na Dunaju je poverjeno c. kr. dvornemu svetniku in ravnatelju državnih železnic v Beljaku, g. dr. Albertu Speil vitez pl. Ostheim; na njegovo mesto je imenovan c. kr. višji stavbni svetnik g. Avgust Blaschke z Dunaja. Maksimalne cene za drva so zaenkrat odpravljene. Kropljenje vojaških grobov. Na praznik Vseh svetnikov popoldne ob štirih bo kropil vojaške grobove na celovškem mestnem pokopališču v Trnjivasi g. c. in kr. vojni kurat Franc Osterc. Grobove bo vojaštvo lepo ovenčalo. Danski Rdeči Križ na Ruskem in v Avstriji. Danski Rdeči križ bo nadziral avstrijske in ruske bolnišnice. Za Rusko mu bodo prideljene tri sestre avstrijskega Rdečega križa, za Avstro-Ogrsko pa tri sestre ruskega Rdečega križa. Izkoriščevanje vojne. Orožništvo v Trnjivasi je naznanilo Martino Bevc, ženo k vojakom poklicanega cestarja, da je z neresničnimi podatki dosegla preživnino in vzdignila dosedaj 1187 K 91 v. Ovadena je bila tudi dekla Katra Ameis-bichler, ker je za svojega nezakonskega otroka dosegla dvojno vzdrževalnino in si razentega dala izplačati vsoto 26 K 66 v, do katere ni imela pravice. V Italijanskem ujetništvu. Lucija Bucik iz Kalsdorfa pri Gradcu nam poroča, da je njena sestra ostala z dvema otrokoma in bratom v Kambreški vasi, občina Ajba,- Sedaj je pisala nekemu prijatelju v Ameriki ter ga prosi, da sporoči njeni materi v Kalsdorf, da so jo zajeli Italijani in se nahaja v italijanskem ujetništvu z otroki in bratom in tremi družinami iz Kam-breške. Vseh skupaj jih je 300. Na dan dobivajo jesti dve zajemalki (veliki žlici) riža in zajemalko moke. Ročinjci se pa nahajajo v občini St. Leonardo (na Beneškem). Pliberk. (Strašen samomor.) Posestnika Urha Maček p. d. Lesnika v Vesnicah, občina Libeliče, so našli mrtvega na postelji. Ob postelji so našli zažigalo, pa nobenega orožja, znamenje, da je Maček izvršil samomor z dinamitom. Na tleh in stropu so našli sledove krvi. Razpok je bil tako strašen, da se je v sobi 5 šip zdrobilo. Maček, ki je bil 63 let star, je bil hudo bolan in je v tem stanju izvršil samomor. Odtrgano je imel levico in v trebuhu kakih deset centimetrov veliko luknjo. Podkraj pri Prevaljah. (Zakasnelo došlo. Ured.) Žalostno so zaplakali zvonovi v torek, dne 12. t. m., in naznanjali žalostno vest, da starega Šebovnikovega očeta ni več med živimi. Učakali so lepo starost nad 80 let. Bili so nadaleč okoli znani in priljubljeni. Dobra dela so spremljala njihovo življenje; poseben dobrotnik so bili župni cerkvi. Vse dobrote so pa delili na tihem in sedaj so jih spremljale na oni svet. Koliko prijateljev in čestilcev so imeli rajni, je pokazal veličastni pogreb, ki se je vršil v četrtek, 14. t. m., dopoldne. Ob odprtem grobu so se gospod kaplan Malej v ganljivih besedah spominjali rajnega. N. p. v m.! Doma in tu . . . Doma je skromna hiSica, lepo se v nji živi; in sre&en je, kdor jo ima, to vémo tukaj mi. V gorko sobo pribežiš, 6e zebe te, doma; skoz rove naše bnrje piš pa prosto pot ima. Doma je tiha, mirna noč, pri nas pokoja ni; tu strel in grom je celo noč. nalarm“ o polnoči. Kakor v naročju Adama doma počiva se, a tu zavetja varnega nikjer ne najde se. Doma je mehka postelja, in tam se sladko spi, a tu so vlažna, trda tlà, kjer zdaj ležimo mi. Vojaku, v rovu spečemu, granata prileti, in časno spanje trudnemu se v — večno spremeni. Te kitice je zložil v spomin in zabavo v dolgočasni noči, prečnti brez spanja na trdem ležišču, črnovojnik Jožef Samonik. Književnost in umetnost. Času primerna knjižica. Ravnokar je izšla knjižica „Pravice vpoklicancev v vojno službovanje in njih družin do vzdrževalnin, podpor in preskrbnin.“ 1916. Založila Katoliška Bukvama. Cena 60 vin. V knjižici izve rodbina vojaka-rednika, ki je moral v vojno službovanje, kako je zanjo preskrbljeno za čas vojske in kaj ji je storiti, če se ji je prošnja za vzdrževalnino neupravičeno odbila. Vojak-invalid zve, kaj dobi od države, da preživi sebe in družino, ker vsled ran ne more več delati. Iz knjižice je dalje razvidno, kako je preskrbljeno za one, katerim je pobrala vojska družinskega načelnika-rednika. Za vzdrževalnino, pokojnino in podpore je treba prositi, zato je gotovo v korist vsakogar, ki ga je vpoklicanec podpiral, da si nabavi knjižico in se sam prepriča, do kakih, preskrbnin ima pravico in kaj mu je storiti, da jih dobi. Knjižica bo pa gotovo zanimala tudi vse druge, ki po svojem poklicu ali izobrazbi lahko dado bližnjiku dober svet; dobrodošla bo zlasti našim županom, ker se v nji tudi že obravnava najnovejša vladna naredba o dovolitvi podpor invalidom in njih družinam. Knjižici je pridejanih več vzorcev prošenj ; spisana je po uradnih virih sicer natančno, a vendar poljudno, da jo bo razumel vsak, ki zna čitati. Cena knjižici je tako nizka, da si jo vsak lahko nabavi. 100 litrov domaCe pijače! osvežuje in gasi žejo, vsak si more z malimi stroški sam izdelovati. V zalogi so: Ananas, jabolka, grenadine, maline, muškatne hruške, pomaranče, dišeča perla, višnje. Ponesreči se nikdar. Te domače pijače se poleti zauživajo lahko ohlajene in pozimi tudi gorke, namesto ruma in žganja. Tvarina z natančnim predpisom stane K 4'50 franko po povzetju. Na 5 takih porcij dam eno porcijo zastonj. Za gospodarstva, tovarne, večje gospodinjstvo, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker delavca poživlja in ga ne opoji in njegovi delavni moči ne škoduje. Janez Grolloh, Engel-drogerija v Brnu št. 638, Moravsko. Listnica uredništva. K. Vprašaš, zakaj tudi naše glasilo ni v inseratnem delu objavilo naznanila duhovščine o smrti gosp. župnika Greinerja. Zato, ker ga nihče ni naročil. Smo se sami čudili, tembolj, ker je bilo pri pogrebu okrog 30 gospodov in sicer sami naši. Sploh pa bomo postali dosledni in povedali vsakemu, ki pozna naš list le tedaj, ko išče pri njem zaslombe, kam da se naj obrača tudi v takem slučaju. Nova izdaja! Haring, Grundzilge des katholischen Kirchenrechtes, 2. predelana izdaja. V elegantni izvirni vezavi K IS’—. Naročila na knjigarno „Carinthia“ sv. Jožefovega društva v Celovcu. Organist in oerkvenik, izvežban v petju in igranju, oženjen, želi službo spremeniti. Naslov pove upravništvo lista „Mir“ št. 64. Znamka za odgovor. Hlfio s posestvom se kupi ali vzame v najem. Oglasila sprejema upravništvo lista „Mir“ št. 64. Znamka za odgovor. UdIzId srednje'starosti, poštena, ki zna dobro Šivati in je Uvnlb| vajena vsega domačega dela, želi službe k otrokom ali pa kot hišna. Naslov pove upravništvo lista „Mir“ pod št. 63. Namizna jabolka popolnoma izvežban, se sprejme. Pismene ponudbe je nasloviti na Družbo so. mohoria o Celovca. Vzgojišče za deklice (Internat) čč. šolskih sester v „Narodni šoli“ v Št. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem se priporoča p. n. slovenskim staršem. Sprejmejo se deklice, ki želijo obiskovati v hiši se nahajajočo itirlr&zredno ljudsko dolo; potem večja, vsaj 16 let stara dekleta, ki dobivajo popolnega pouka in navodila v vseh za gospodinje potrebnih stvareh. — Na svoji četrt ure od »Narodne šole“ oddaljeni pristavi sprejmejo čč. šolske sestre tudi nekaj dedkov, ki želijo obiskovati »Narodno šolo“, v vzgojo in oskrbo, šolsko leto se prične dne 4. novembra 1915. Plačilo 30 kron mesečno. Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Št. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem. od 5 kg naprej po 20 do 60 vin. kg razpošilja po povzetju A. Oset, p. Guštanj, Koroško. Razpošilja se tudi jabolčni mošt in Silva slatina. Paramenti! L Mašna oblačila v preprosti in tudi v bogati opremi, dobro blago in poceni. Plašči za oerkvenlka in ministrante, ®'i ovratni plaščki in štole zelo ceno. ^ I ČitlJgnfp v različnih oblikah od 1 K naprej. 15 > Ulilluulu Komplet z ovratnlm trakom od K 2 — do K 2'80, kakršen je izdelek, vsakršni obsežnosti po K J 2------------- --------- £ > Rožaste svetilke za večno luč za pa-“o, tentovaul stenj. — § Prosimo, da poizkusite, in prepričani smo, da g/S bodete stalen odjemalec oddelita za varamente,knjigarne in trgovine Ic ložsfouega društva v Celovcu. Bireti 0£ o 3 i’ sri D. < —* CD il K 4-—, K 4-80. 3-8°, |-- if Župnijski urad v Rožeku išče organista in mažnarja ter ima rokodelec (najboljše krojač) prednost in najde tukaj obilno dela in zaslužka. Nastopiti more takoj. 500 kron! j Vam plačam, če Vaših kurjih očes, I bradavlo, trde kože ne odstrani 1 Ria balzam v 3 dneh brez bolečin s ______ 1 korenino vred. Cena lončku z zajam- čujočim pismom K !■— 3 lončki K 2-50, 6 lončkov K 4*50. Kemenv, Kasohau (Kassa), L, poštni predal 12/8, Ogrsko. Tržne cene v Celovcu 21. oktobra 1916 po uradnem razglasu: Blago 100 kg 80 litrov (biren) od do K V K V K V Pšenica . . . . Rž Ječmen . . . . Oves 1 ^ Ajda Tnrščica . . . . Proso Pšeno Leča Fižola rdeča . . Repica (krompir) . . . 12 — 14 — Deteljno seme . . — — — — Seno, sladko . . 11 — 12 — „ kislo . . . 9 50 10 — Slama . . . . — — — — Zelnate glave po 100 kosov 10 — 20 — Repa, ena vreča . • • Mleko, 1 liter — 30 — 32 Smetana, 1 „ . — 90 1 10 Maslo (goveje) . . ] Surovo maslo (putar) 1 kg 4 4 20 40 4 4 60 80 Slanina (Špeh), povoj. 1 n 6 40 7 » „ surova 1 6 — 6 60 Svinjska mast . 1 n 6 40 7 20 Jajca, 1 par . — 26 — 30 Piščeta, 1 „ . . 4 — 8 — Race .... — — — — Kopuni, 1 par • — — — — 30 cm drva, trda, 1 . 3 80 — — 30 » „ mehka, 1 n • 3 60 — — Počrez 100 kilogramov žive vage zaklana 0 Živina rč3 od do od do od do tuo v kronah p* CP Konji .... Biki Voli, pitani . . — — 230 — — — 1 1 „ za vožnjo . 1210 1 1 Junci .... 920 — — — — — 2 2 Krave .... 720 1500 212 220 — 22 16 Telice .... — — 210 1 1 Svinje, pitane . Praseta, plemena 30 220 — — — — 200 160 Ovce .... Hranilno in posojilno društvo v Celovcu Pavličeva ulica št. 7. -------------- uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in ------------ praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. Pavličeva ulica št. 7. Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Klhilek. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.