List 50. Tečaj gospodarske, obrtniške Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr ěetrt leta 1 gold.; pošiljane Ljubljani v sredo 15. decembra 1880. V J» t V* » 41 O b s e g : Zemljiški davek v deželah stanu pred državnim zborom avstrijskih, kakor je dozdaj bil in kakor utegne vprihodnje biti Nekaj o potrebi kmetijskega nauka Gospodarske novice. Nadloge kmetijskega Privatna posestva Andehsčanov Kurban-bajram. (Konec.) Ulcinj Mnogovrstne novice. Naši dop Novicar. Gospodarske stvari Zemljiški davek v deželah avstrijskih * kakor je dozdaj bil in kakor utegne vprihodnje biti. Koliko zemljiškega davka naj vprihodnje po novi ki so v cen- bodo zastopniki vseh posameznih dežel, tralni komisiji, po razjasnilih naših in vseh druzih dr žavnih poslancev se zedinili v razmeri zemljiškega davka pod geslom pravice. Dohodki, ki jih zemljišča donašajo , so različni v posamesnih deželah, zato uka- > zuje tudi pravica, da so zem davki različni. Državni poslanec in ud centralne davkarske komisije gosp. Dobelhammer se je potrudil sostaviti raz- gled koliko so posamesne dežele našega cesarstva po u vaajbv v V4MÍ t j^ii J AJjuvvMjv J/v " v ▼ a ^ 1 U j XV. Uli IV V/ O \J J^/ V/ O Cl» JLLIOOH v UU^i^lU uaouga ^goaiotva pvi razmeri vsaka dežela plačuje, je gotovo eno najvažniših starem katastru dosihmal zemljiškega (gruntnega) dandanašnjih vprašanj. Vprašanje to ni še popolno řešeno v centralni ko- misij ! ; vendar utegne to kmalu biti, vsaj upati smemo, davka plačevale, in koliko ga bodo — če obveljá predlog kompromisa z vlado, vprihodnje plačevale : Nadejamo se, da vstrežemo našim bralcem da pravica bode nadvladala vse druge obzire in da ta razgled podamo tako-le: ? ako jim Dežela Davek dosedanji Davek vprihodnji po kompromisu v goldinarjih Več manj / Namesti 100 gold, dosedanjega davka vprihodnje 1 Dolnje Avstrijska Gornje Avstrijska Salcburška . . Severna Tirolska Južna Tirolska . , Predarelska . . Štajarska . . . Koroška . . . , Kranjska . . . , Tržaška . . . . Is trija..... Goriška in Gradiška Dalmacija . . . Ceska .... Moravska . . . Slezka .... Galicija .... Bukovina . . . 3,830.000 2,204.000 377,000 708.000 262.000 122.000 2,041.000 703.000 943.000 18.000 342.000 354.000 362.000 13,979.000 5,356.000 975 000 4,618.000 359.000 4,612.000 2,812.000 337.000 862.000 367.000 138.000 2,475.000 675.000 600.000 22 000 300.000 375.000 318.000 11/250.000 5,532.000 787.000 5.550.000 487.000 i ■■ j — + + + ! + 782.000 608.000 40.000 145.000 105.000 16.000 434.000 28.000 343.000 4.000 42.000 21.000 44.000 2,729.000 176.000 188.000 932.000 128.000 120*74 127-58 89-39 121-75 140-08 11311 121-26 96-10 63-62 122-22 87-71 105-96 87-84 80-47 103-28 80-70 120-18 135-65 * Znamenje -f- pomeni več ; znamenje pomeni manj Nadloge kmetijskega stanu pred državnim zborom. Dolgo uže čakajo državni poslanci naše (autono- mistiČne) stranke na to , da vlada — z oziroui na čedalje huji propad kmetijstva in čedalje silniše nadloge kmetskega stanu — stopi s takimi postavnimi nared-bami pred državni zbor, katere bi utegnile uboge kmetovalce rešiti prehudih atisek, v katerih se tudi marljivi in varČni gospodarji dandanes nahajajo. Ker pa se o tej zadevi vsa leta prejšnje liberalne vlade ni prav nič zgodilo in ker tudi sedanja vlada, zakopana v toliko .mnogostranskih opravil, ki jih je podedovala od prejšnje •vlade žalostnega spomina, ni še mogla stopiti pred državni zbor z naredbami za olajšanje nadlog, katere ta-rejo kmetijstvo, je grof Hohenwart, voljen od kmetskih kranjskih občin v državni zbor, v združbi vseh naših državnih poslancev iu vseh druzih poslancev au-tonomistične stranke 4. dan t. m., potrkal na vrata vladna in stavil 8ledeČe vprašanje do sl. c. k. skupnega ministerstva: Že v zadnji sesiji državnega zbora so podpisani pri raznih prilikah omenjali nevarnih gospodarskih razmer poljedelskega prebivalstva in zlasti kmetskega stanů, in mnoge prošnje iz teh krogov so potrdile njihove besede. Strašansko množenje vknjiženih dolgov kmetijskih posestev, čedalje veči eksekutivni stroški in Čedalje veče število eksekutivnih dražeb takih posestev, in slednjič pomisleka vredno obilno izseljevanje iz nekaterih dežel: vse to so dogodki, kateri nam ne pusté dvomiti, da se zamore kmetski stan v Avstriji, ki je bistven živelj gospodarske moči cesarstva, le s hitrimi in krepkimi postavnimi naredbami rešiti preteče mu pogube in vno-vič utrditi. Ker smo pa poznali težave, ki jih delà to v vse stroke postavodajalstva segajoče vprašanje, smo potrpež-ljivo Čakali, ter visoki vladi pustili za pripravo omenje-nih naredeb potrebni čas in skoz celo leto mirno in za-upljivo pričakovali, da o n a sproži to reč. Tem bolj gotovo smo smeli toraj pričakovati, da si bode visoka vlada precej po novem pričetku državnega zbora s pri-mernimi postavnimi predlogi prizadela tem silnim potřebám v okom priti. Ker pa dozdaj še nismo dobili nobenih takih pred-logov, dasiravno visoka vlada zopet od prebivalstva zahteva večih davkov, primorani smo vprašati : Ali je visoka vlada resno prevdarila te tukaj ome-njene razmere in ali nam hoče razodeti, kaj je skle-nila in katerih predlogov se imamo v tej zadevi uže skoraj nadejati ali pa vsaj v teku te sesije? Na Dunaji 4. decembra 1880. Sledé podpisi poslancev Hohenwartovega, českega in poijskega kluba. Radovedni čakamo, kaj bode sl. ministerstvo odgovorilo na to vprašanje, ki odkritosrčno popisuje žalostni stan kmetijski in pomoči zahteva za-nj , koiikor je v moči vladni. Nekaj o potrebi kmetijskega nauka. Spisal A. Dergane. Ne samo na Kranjskem, tudi v druzih deželah se slišijo pritožbe, da zanemarja se kmetijstvo vedno bolj in bolj, da obrtnija zarad tega čedalje bolj peša, in da peča se premalo kmetovalcev z umnim obdelovanjem polja, gozdov in vinogradov. Kmetijstvo samó le zamore vzdržati državo , kajti od umnega kmetijstva odvisen je tudi napredek obrtnije. Umno se zamore pa kmetijstvo imenovati, ako se opira na znanstvena pravila kmetovanja. Zarad tega se zahteva dandanes od kmetovalca veliko več, kakor zahtevalo se je pred petdesetimi leti. Kmetovalec mora danes prizadevati si, da spravi gospodarstvo na stopinjo, na kateri neslo mu bode največi dohodke. Ali ne kličejo vsako leto množeči se davki in veliki stroški cele družine kmetovalcu : ,,ti moraš pridobiti si vec klaje, da zamoreš preživiti več živine; če imaš veČ živine, dobiš vec gnoja; Če gnojiš polje bolje, pomnožiš si pridelke". Za vse to pa potrebne so vednosti in sicer vednosti, katerih stari oce, navajen polje po stari šegi obdelovati, ne more naučiti svojega sina. V starodavnih časih je bilo obdelovanje poljá zeló lalika reč. Dokler človeštvo ni bilo razširjeno po celem svetu, ter živelo še v majhnih družinah, je rodila zemlja sama od sebe toliko, da zadostovalo je majhnim potreb-ščinam pastirskega naroda, ki je zamogel porabiti še skoraj vso rodovitno zemljo za pašnike. Ko se je začel pa človeški rod množiti in razšsrjati po celi zemlji, morali so ljudje polovico pašnikov spremeniti v oralno zemljo, naposled pa, ko nastala je še veča potreba za živež, razdelila se je zemlja okoli vsake vasi v tri velike dele, in na ta način se je začelo na tri I etno obdelovanje polja. Ena tretjina je bila v prahi, neobde- lana, in porabili so jo prebivalci teh vasi za pašnike, — drugo tretjino obsejali so deloma z jarino, deloma z drugim sadežem, — tretjo v jeseni pa z ozimno. Med pomladansko in jesensko setvijo je dozorelo žito, katero so želi grajščini podložni kmetje. Za vse to ni bilo potreba veliko razumnosti in kmetijske vednosti. Kakor hitro so obdělali in obsejali kmetje grajsko zemljišče, začeli so potem obsevati tudi svoja polja, in ko pričela se je žetev na grajskem polji, vedeli so, da zrelo bode tudi njihovo žito. Tako posne-mali so grajščaka pri vseh kmetijskih opravibh. Od teh prebivalcev ne vemo druzega, kakor to, da obdelo-vali so polje na tri leta in da stanovali so pod slam-natimi strehami. O njihovem duševnem razvoji ne more se še govoriti ne, — pa saj ni bilo jim tudi mogoče. Ubogi tlačan se ni smel ganiti in ne premakniti od doma, ne omikati sebe ne svojega sina, ne v potrebnih vednostih brez dovoljenja svojega gospodarja ,,mo-gočnega grajščaka". Vse to se je pa spremenilo potem, ko odpravila se je tlaka — v prid in pravo korist kmeta. Kmet je postal potem prost, sam svoj gospodar — on je postal sam — svoje sreče kovač. Al prosta volja mora se modro in pametno voditi. Kmet, samému sebi potem prepuščen. ni mogel in tudi danes ne more nikogar v kmetijstvu posnemati, ker dandanes mora sleherni kmetovalec zemljo prav dobro poznati, ako hoče, da rodila mu bode dobrega sadu; on mora truditi se, da si pridobi potrebnih vednosti, ki jih bode porabiti zamogel pri obdelovanji svoje kmetije. Ce so za časa tlake bile šole koristne, so dandanes neobhodno potrebne, ker za modro gospodarstvo ne zadostuje priprosta pamet starega tlacana. Kdor ne razume modrega kmetovanja, je slaběji od tiačana, in more hitreje hišo in celo gospodarstvo zgubiti nego stari tlačan. Današnji kmetovalec je sicer prost gospodar svojega posestva, al da more poravnavati državne, deželne in srenjske davke in svojim otrokom dati tudi boljšo izrejo, mora gledati na to, da mu nese kmetijstvo naj- veče dohodke. Prosti kmet si je s tem, da je oproščen tlake, pri- dobil tudi več prostega časa za delo, toda čas je le kapitalista denar, ki za svoj razposojeni denar, za svoja v najem dana posestva in poslopja vsak mesec ali pa vsako leto vleče lepe obresti nika pa je kmetovalca in obrt * del Gospodarske novice. Razstava pitane živine (goved, ovac, prešičev, ku ramo pa še nekaj pomisliti. Kakor se namreč . - AC* ALUUIV vaiVC« A JUL yj Mi %è w j^/tvvfii/v ^vv VUUj u čas denar. Zraven tega mo- retine itd.) bode na Dunaji prihodnj leto ahaj 10 prila na P polji bogato delo dobi se denar in pa pol klasj tako dobi se tudi čas oglasiti do Kdor hoče kaj razstaviti, se mora 7 m svečana z ogl adnj in P delo in CfcOJ^j taiv KJ UV/Ml OVy lUUI ^^^ ViV/ X • KJ T uvuuu £J v^l za pametno in modro pisarnici vsake kmetijske družbe * r7 7__O /\ / A ft 7 JA ft ^ A i ; katero dobi v kmetijsko solo v Celovcu je za zimsko polletj« Podlág za umno kmetijstvo pridobiti si more člověk vpisanih 30 učencev, med katerimi je najmlajši star 15 v Kmetijstvo je v zadnjih 30 letih postala najstareji pa 25 let *________« A •! ^ «-.XI 4.« J /\ M U^Xn -î/\ Mnr» Ý C/îm /I Mf% I ii pa ... umetna obrtnija, ki mora se je uciti, kdor hoče jo raz-umeti. kateri šoli mogla bi se pa mladež naučiti po Seme ruskega lanú dobiva se po 29 kr. kilo ali 16 krajc. stari funt v pisarnici kmetijske družb štaiarske v Gradcu. trebnih kmetijskih vednosti, utegne se marsikdo vpra- ročilu Denar mora biti priložen na- šati. Jeli samo na tako imenovanih samostojnih kmetij * Cena žitu pada v Avstriji od leta do leta, ker se skih šolah , ki se tako redko nahajajo? Nikakor ne! ga iz Amerike čedalje vec v Evropo převažuje, saj ne more ubogi kmet svojega sina pošiljati na take ni ca je padla v ceni za 11, oves za 18 Pše- k o- šole, ker stal bi ga samo en sin več leto in dan, kakor je vredno celo njegovo imetje. Za to podučevanje se mora porabiti ljudsk na- daljevalna šola, ki ima rediti za kmete logo, kmetiške otroke iz- ín sicer ljudsk pravém in dobrem pomenu šoli mora se s prvim m predmetom za našo kranjsko deželo sè sadj jbolj važnim četi y m e r e j o pn sicer z dečki, ki so spolnili uže deseto leto Pri podučevanji sadjereje je pa prvi pogoj ta y da pri k t dobi si vsaka šola svoj brez praktičnih vaj Solsko leto za sadjerejo bi se dalo potem razdeliti v se pravi prazno kajti teorijo uciti slamo mlatiti. 40 tednov vsaki teden bi se odločila ena ključ za poduk v sadjereji. Učni načrt zamogel bi si učitelj posneti iz knjige „Umni sadjerejec", spisal Fr. Kurait, izdala družba sv. Mohora. Posamesni oddelki te knjige morali bi se urediti pa po letnih časih, v katerih morejo. Za dečke pa, ki spolnili so dvanajsto leto, naj bi se osnoval na vsaki ljudski šoli tako imenovani se prili razni nauki o sadjereji primerno učiti „kmetijski razred", katerega bi moral obiskovati vsaki učenec vsaj dve leti po en dopoldne na teden. Pred metj vzeli bi se iz najvažnejših delov kmetijstva y pri merjeni razmeram šolssega okraja. Knjiga, iz katere posnemali bi se ti nauki, bi morala edino le za ta na- men spisana biti toda ne samo za 12 do 141etne kme tijske fante, ta knjiga bi služila tudi prihodnj emu kmetu za vedno popotnico , iz katere jemal bi potem še zlate nauke. Dobro bi bilo, ako bi se razdelila v 62 poglavij in da imela bi ravno toliko učne tvarine to y za 52 dopoldnev. Knjiga, ki jo je izdala založba šolskih knjig v Beču leta 1865. z naslovom ,,Ponovilo potrebnih kov za nedeljske šole na kmetih > tretj del u y Vodba modrega kmetovanja" ne zađostuje današnjim kmetij skim potřebám, uže zarad tega ne ker ne govori ne o minerališkem gnoji, ne o goojilnih soléh, na katere bi se m dandanes tudi kmeta opozoriti, ko so rastline skoraj vse mineralične tvarine uže izsrkale ter ga podučiti, kako more zemlji te tvarine dati zopet mlj nazaj šoli Če se bode vsega tega mladina učila ljudski y bode se kmetovalec kmalu prepričal, da vzrok slabih letin ni samo v zem amp a v mem iskati, ki jemal je le zemlj y daj al gospod sa- ni, kakor malo suhe slame ali pa suhega listj znala se bode resnica, katero prepeval je naš pesnik: pa druzeg In spo uže slavni Kranj tvoj emlj je zdrava Za pri dne nje lega naj prava itd ruža za 30 > rž za 11 in moka za 11 odstotkov. Starozgodovinske stvari. Privatna posestva Andehsèanov na Kranjskem. Spisuje Davorin Trstenjak. Grofi z Andehsa, pozneje „vojvode z Merana in mejni grofi isterski" (duces Meraniae et marchiones Istriae) imenovani, so imeli na Kranjskem mnogo pose-stev. katera se v listini ogerskega kralja Bele „domi- nium Karniole" imenujejo (glej : „Fejer, Codex diplom. Hung. 4. 2, 100 3 Jaz objavljam danes samo iz listin ona data, ki se tičejo Andehsovih posestev v Kam-niku. Ag III iz rodbi Andehsčanov, hči Otona in žena vojvode Friderika, o kateri altahski VIII (17,392) píše : „Agnetem uxorem suam, iiliam Ottonis ducis Meraniae, tamquam cognatam repudiavit, quam postea Ulricus dux Karinthiae accepit uxorem", je po- klonila zatiškemu samostanu patrimonium prop tatis apud Stein (listina iz leta 1257. 7. julij strovana v „Archiv fiir Kund. osterr. Geschichtsquell 305"). y régi , 32 Ott nišnico VII. Meraniae dux, ustanovi leta 1228. bol v Kam ni ku H ein ri eu s (IV) marchio, naznanja v svojem gradu „Stain" (Kamriik) leta 1207., da je tri kmetije pri „Neu- pričami med enhoven" prodal viktrinjskemu samostanu so tudi: Ulricus, plebanus de Stain, Gerloch de Stain Weriand de Michelstetten, Ortolf de Gurgvelde, in me- dicus magister Pontigel. (Viktringer Kopialbuch, 2, Nr. 478.) In capella superiori castri inferioris de Stain, se je leta 1250. skienola zaveza med Bertoldom V. z Andehsa in Ulrikom v oj vodo koroškim , soprogom Neže III. (listine glej : „Coronini, Tentamen rerum gorit. 207 8). Pertoldus, marchio, dovoljuje menihom Zajcklo-štra oproščenje od mavtnine (telanium) in davkov v svojem trgu „ Urkundenb." 1, 606 Stain a (1188, listina prepisana v nSteierm# Otto 7-) y , dux Meraniae, comes palatinus Burgundiae potrjuje leta 1229. bolnišnici sv. Antona „in Bokes- ruke" (kozji hřbet) meje bolnišnici darovanega zemljišča. Te sežejo od ene strani čez teme hriba „Ker-stetten" do potoka „Velach", od druge do potoka, ki teče kraj vasi ,,Troya", in od planin, ki se razprostirajo proti gornjegrajskemu samostanu. Med pričami je tudi Henricus, plebanus S. Marie (Smarje pod Ljubljano?) registrovaná je listina Ottonova v „Oesterr. Arch. 27, 181—2 in Bertoldova za špital „Pokensruke" iz leta 1243, ravno tam 32, 207. Ozir svetu. koliko se razlikuje to pripovedauj Kurban-bajram. (Konec.) Za turske vlade podal se je prvi dan bajrama (carski namestnik) sè svojim sjajnim spremstvom, Činovništvo in oficirji od Careve džamije (izza koj sv. pismu, ni mi treba od azlagati. Zanimivo je onega v da po vse je ~ - J IMUIM^MH» ^«UlLUl y v/ Jt», Via» U mohamedovski priči Abraham svojega sina Ismael (Smaila) žrtvovati hoče, dočim nam stari zakon isto o Izaku pripoveduje. Znano je, da so Arabi, prvi mo-hamedani Ostaj i valin konak) do Usren-beg^v^ ^«.mij \j , r^jui. og viOD ------------ ~ ' — * »«-.u. svojemu drugu poravnati iu Glavni in karakteristični običaj pa j y da tega bajrama T vsak več (nekateri po deset in po svojem imenj janjcev zakolj prvi enega dan ali povrniti popolnem ono, kar je proti njemu zakřivil za oko, zob za ob" y 'y oko rastočo kulturo pak so se ublažili ti surovi pojmovi in baš pripovest o daritvi To delo Abraham kaže nam y kako mora gospodar sam izvršiti, potem pa mu služabniki se z manjšo žrtvo in tako ljudi napotil sam Bog zadovolj il kako daljni posel opravljajo, na pr.} da janjcem kožo oderejo spravedlj imajo biti ter jih sekajo. To je tedaj ona žrtva ali kurb ; morale koj od katerega ima praznik sam imé komu zgodij ro je prvi korak do principa krščanske se imajo odpuščati krivice, ki se uci da T V namrec verujej y da duše onih. katei y so Muhamed se v vljenji pregrešili, gorijo v džehenem (peklu) pošiljajo dakle na ta dan eden drugemu kose svojih žrtev tudi v znamenje do kiamet-gj (sodnega dne), pa da Mohamed pomirili, kajti menjavaj y da so se sam stoj v ognj do kolena za takove. Na sodni dan y mrzi pretvori! se bode v ovna, duše grešnikov pa v bolhe ako so se raedsobno pri tem prvem koraku ostali, pa da ta lep dje na ta dan darila tudi Skoda je le, da so sim (pire) , aaivyiu ao uv/uv » ",) ^ó" *v bode tako v gjenet (raj) nesel katere se bodo v njegovo volno uvlekle tedaj T bolični običaj poznavajo samo v občenji med ednako j ^ V y (j i JUt ^ w ^ » v ^ * ^ ^v i v 4L-* u ? i^r j w ^ i il vr f v/ vr t-ij * iii v^/ Mk v i ^ AJfe. Kdor zatorej za verniki, ter so tako njih nazori za plemenitimi krščan ter jih jake ali prijatelje zakolje žrtvo (da se mune svoj mrtvega olajšajo), poš skimi dalec zaostali prvi g (četvrtina) komši jam (sosedom , pa bili tudi kristijani) y drug rodbini tretji in četrti pa sirotinjam akolje, obdrži en del Kdor pa za svoje grehe Ulčinj. žrtvo Predno se ti janjci dan bajrama opoldne) zakolj y postij se. So sedj se ve da zopet od svoje žrtve vračaj in ker se mora vse meso v teh štirih dneh pojesti da se siromaki te praznike mesa najedó do sita naravno kajt y Redkokedaj se je toliko govorilo in pisalo o kakem majhnem, do sedaj še skoro nepoznanem kotu, kakor je Ulčinj, ki bi bil kmalu povod dal velikemu boj-nemu plamenu, ako bi na posled vendar ne bila pamet pred nekimi dnevi Crno- srečala Turke da ua St5 SirUlLiaiVl ie pičtZjLlilVU JLUCOćl uajcuu U. U Olid., JV<»JL1 Oi^cn« i-uiao ? V4.C1, SO se ic pi^VA UC&1LU1 V1IIW- gospodarjem samim ni moči sè svojo družino vsega po- gorčem izročili Ulčinj , po ukazu zedinjenih evropskih užiti, zato preostalo podaré siromakom Kože teh vlad od janjcev se posuse, prodado, denar pa kup ki se avgusta t. V QO puouoo , ^luuauu J u^uai p« , 1\1 a\j *jc»-nje iu dá se džamijam v dar. Mnogi tudi svece džami- ta kraj. 1Z- Naj tedaj našim čast. bralcem na kratko popišemo jam daruj ej o. Dar, ki se naklanja džamijam y zove se Ulčinj leži ob jadranskem morji na arbanskem obrežji 20 kilometrov pod Barom (Antivari) ob obrežji Mu u , ,11 Pa se porabil? Upajmo še v stari rek: „Kdor drugemu vsakateri mi je le o svojih težavah tožil, eden pa mi je jamo koplje, sam va-njo pade". Ob tej priložnosti nameravam govoriti najbolj o tudi naravnost rekel: „ Naj bolje bi bilo, da bi se mi Siovaki brž ko brž vsi pomadjarili, da bi nas potem materijalnih razmerah slovaških, katere so naravni Madjari več tako ne zatirali in zaničevali!" Smilil se ovod moralnim. Kdor je na kmečke razmere vajen, mi je ta duhoven z mnogobrojno familijo, in ker je bilo akor so po boljših pokrajinah slovenskih, pa tukaj v nedeljo, ko sem se ž njim pogovarjal, Šel sem potem sem v Karpate pride, si naše kmete, kako slabo se jim tudi v njegovo cerkev ter ž njim vred zdihoval: Bože tudi godi, blažene in srečne misii. karpatskih krajih ob gališki meji kmetov v našem pomenu ni; pomiluj ! Bože pomiluj ! Nekaj bolj neodvisni, bolj premožni in narodno tukaj so kočlarji in kmetijski de- vzbujeni so slovaški protestanti; oni se s svojim lavci na eni strani, na drugi pa aristokratski posestniki duhovništvom, s svojo božjo službo in s svojimi šolami in latifundisti. Leta 1848 — 1849. so postali tako ime- še po najbolj odlikujejo. Med njimi ne veje poznati novani urbarialci y to je y kmetje y časov Marije Terezije in cesarja Jožefa za posestnike vknjiženi, kateri so bili uže za suhoparni duh nemškega protestantizma, temuč navdaja lastniki dotičnih „sesij" ali gruntov. jih, rekel bi > čisto slavjansko blagočutje, čista slavjan- Te ur ska pobožnost, a moli se maternem, ne v tuji ali zastareli besedi. Bogu v milém živém govoru Vsled velike barialne sesije so bile poprek po 20 oralov velike, vrh tega ' so dobile občine v last še obcinske pašnike in naklonosti k slavnému pesniku „Slávy Dcera" čital sem i h ■■■■■■ ■ „Nedělni, svátečné i přiležitostné kázně a řeči, od Jana Kollára". katero zbirko vsem prijateljem cerkvenega mladim duhovnom pri- loge. Dokler se ti grunti niso smeli svojevoljno deliti ob neki priliki tudi njegove klasične predike in razkosavati, je dotičnim posestnikom mogoče bilo, še na njih shajati; vendar potem, ko se je razdeljevanje našim in razkosavanje prosto dovolilo, so se ta uže malehna govorništva, posebno pa posestva brž tako razdrobila, da zdaj nikogar vec sa- • poročam, in z veseljem pripoznavam, da sem še sedaj mostojno živiti ne morejo. Ob tem, ko je kmečko po- vkljub všemu madjarskemu nasilju v protestantskih slo- sestvo tako v kmečko proletarstvo razdrobljeno, je poleg vaških cerkvah mnogo Kollárjevega duha našel, tega aristokratsko posestvo veliko, da ne šteje samo po Vendar tudi v protestantsko duhovništvo slovaško se stotinah in stotinah , temveč po tisočinah in tisočinah madjarstvo z vso moéjo vsiluje. Merodajni in odločilni oralov. Prilika mi je bila ogledati si razne latifundije madjarski krogi za to skrbijo , da je više vodstvo v od 1000 do 15000 oralov velike in med njimi tam pa tam raztrošene kočljarske vasi, tako da so veliki in madjarskih rokah, da se za superintendente, katolikih za škofe, le. Madjari ali madjaroni volijo kakor pri y ter v senioratstvo in vsakatero duhovno in šolsko nadzor- sta pisala s srdom svojih žaljenih src pismo da ništvo ljudje te vrste vrivajo ___V uvjl0av limuuvl" www ^/tumam K9 wx uvu4 w ' vj*u aimajuu1u Ol u £s10jx1u J vit» ' U Dl (Konec prih.) volja pomagati pri posvetovanji davkarske postave, kajti Dunaja 13. dec. — Přetekli teden je državni zbor taki vladi, kakor je sedanja, sploh ne marata privoliti javno malo délai, vršile so se različne volitve in postava „nikakoršnega davka". — Tako se obeta zdaj po o novem davku na žganjarije sprejela se je vseh leviških časnikih, da namerava postopati levica tega se začenjamo uže navajati — samo z glasovi des- v vseh vprašanjih ter se ima jutri pri obravnavi postave, Nekateri levičarji so uže med posvetovanjem s katero se imajo začasno privoliti davki za prve tri nice. postave žugali v tretjem glasovanji proti glasovati, mesece prihodnjega leta — inscenirati prva javna po ako se njihovi nasveti ne sprej mo. Posebno se náčrtu skušn ja zdajci osnovane „opozicije". Desnici je to prav, te postave očita, da ima Galicija za tako dolgo ona je edina, ona hoče biti odločna, se ne boji odločnih samo polovico tega davka plačevati. dokler ne neha ta- nasprotnikov, zahteva pa zato tudi odločne vlade, mošnji enak deželski davek, ki je bil v ta namen uže katere ne vodi strah pred nasprotniki, ampak trdna pred vec leti sklenjen, da se ž njim odkupijo stare z volja, postavno in z vsemi sredstvi delati na to, kar je gotovimi posesti zvezane pravice žganjarijske. To je za svoja načela slovesno proglasila. Tako postopanje bo sicer izjerna, pa je opravičena ena&o tako, kakor so pa tudi dobro še v drugem oziru: levico bodo namreč opravicene 7 recimo . de nar ne > > / dpore y različni zemljiško-odvezni zakladi, med njimi pa tudi katere dobivajo gotovo zapustili vsi tiati omahljivi e'ementi, kateri zme- rom in zmerom kranjski, jemlje na stojé in padejo z vlado, kakor hitro po pravici pri taki postavi ozir jim vlada resno besedo reče, da je ni već volja nasprot-se tam toči skoraj samo žganje, nikov gledati med tistimi, kateri jo samo milosti prosijo in bo ona zato, ker ima vec žganjetočnih krčem kot vse in podpore. Upam, da bom prihodnjim „Novicam" uže druge avstrijske dežele skupaj, tega davka največ pla- mogel imenovati imena poslancev, ki so hrbet pokazali čevala v državno blagajnico; kranjska dva „ustavoverna" levici. Tudi sicer se kaže, da vlada res hoče vladati poslanca se ve da sta glasovala z levico, ker si menda z desnico, toda najprej se mora še nekoliko okrep- mislita, ako žganjarija tudi 30 kmetov ene fare na boben Čati desnica sama 7 nekaj pa jej mora tudi vlada koj in v grob spravi, pa se pri tem obogati trgovec z žga- storiti, pottm pa odločno odstraniti vse, kar je skupnim nasprotnega. Kranjska ome s preteklim neutrudljivost nje- njem in njemu se tem bolje godi, ker ga ne boli, ravno 30 družin gré od hiše do hiše kruha beračit. ako- namenorn tednom biti najbolj zadovoljna > ker Ta postava tedaj bila je edin javni sklep zborov pre- nega deželnega glavarja viteza Kalteneggerja našla teklega tedna. odsekih in klubih se je pa delalo je tudi priznanje ministerstva, in na svojem novem mestu dan za dnevom marljivo. Davkarski odsek je vládni na- na Dunaji našel bo več njemu enega nemško- črt postave davka na kvarte oddal poročevalcu, enako liberalnega elementa, kakor v nepoboljšljivi in nehva- tudi postavo o prenaredbi hišnega davka pododboru 3 ležni kranjski deželi — slepi za blagodušnosti ponem- udov. Ta vladni predlog ima namen vpeljati v tistih Čevalcev. Storjen je tedaj prvi korak o razpadu deželah in mestih hišni davek uu/j^iau ill uiv^awu uioui u« » uiv , kjer ui ^a auaj »oivu ^»v uvt-uouoauiu uv^vovmiuuo^u onji^auçga uu^ciucca ûuui a* uravnave zemljiškega davka ne bilo nič, ali pa v mestih, Bog daj dobri izid pri prihodnjih volitvah v kupčijsko ga zdaj vsled po nezaslišanih nepostavnostih skrpanega deželnega zbora. kjer je bil iz zgodovinskih vzrokov izjemno nizek davek bi zadeval Tirolsko, kjer so do zdaj ta 1 • v • hisni zbornico, in kmalu bo kranjska dežela zopet sama sebi vrnjena. Pred božicnimi prazniki se v državnem zboru razen začasnih ali nepomenljivih finančnih postav ne bo važ-davka dotične občine; nadalje zadeva ta davek mesta nega obravnavalo — le potrjenje gornje-avstrijskih vo-Trst, Zader, Crnovice in Salcburg. Drugi del litev dalo bo hud boj in nekaj sej več, ako jih bo davek med zemljiškim davkom plaČevaii; uvrštena bila so namreč povsod poslopja v prvi razred zemljiškega postavnega nacrta pa namerava vrediti in povikšati moc V se dognati. Ako pa te ne pridejo na vrsto, ni dvo- hišno-ra z r e d ni davek, tedaj hišni davek na kmetih, miti, da drugi teden ne bo več javne zborove seje nasproti pa za <2/ 0/ h /3 O davek v glavnih mestih, zato pa tudi hišni davek v malih mestih in trgih. znižati hišno-najemninski Gorici 10. dec. dopolnitev ljudskošol- V se povekšati ske statistike na Goriškem v štev. 49. „Novic" naj številkah bi se dodam še to-le : Itali janskih več razrednih šol v in sicer s to reklo: na stroške kmetov, trgov in malih mest du- šolskem okraji gradiščanskem je 26, najskim hišnikom brez vzroka darovati na leto 900.000 petimi razredi ena — v Korminu; štir i razredne gold., praž kim hišnikom 200.000 in še par sto tisoc 4: v Gradišci, Tržiči, Ogleji in Cervinjanu; hišnikom lvovskim, brnskim, graškim. Davkar- trirazrednih 6: v Ronkih, Ajeiu, Kampolongu, Pertêo- ^ ft i • #w m m m • . § 1 • 1 i^i i A • 1 /1 i 1 i «i # ski odsek o tej postavi še ni imel tnerit"riónega razgo- liti 7 Tercu in na otoku Građo u : dvo razrednih 15 ; vora, toda vse kaže na to, da se bo temu nacrtu pritr- te so: Muša, Sv. Lovrenc (pri Muši), Viles, Villa-Vicen-dilo gledé prvega delà, — da se pa odbor zdaj ne bo tina, Folján, St. Peter (na Soči), Fara, Piêris, Turiják, spuščal v nikakoršno premembo hišno-najemskega Flumižel, Medeja, Románs, Mariján, Kapriva, Ruda. davka, tedaj se v tolikem primanjkijeji državnega bud- J^norazreanice so: v áagraji (Nagrado geta ta davek ne bo znižaval, in da bo vsled tega za- (Versa), Joanicu, Višku, St. Vidu (pri Kraúlji) tedaj se v tolikem primanjkijeji državnega bud- Enorazrednice so Zagraji grado) 7 Viárši 7 dostovalo, ako se hišno razredni davek le za malo malo Dolénji i Moráru ? skup čop nsu ; Slovenske šole gra zvikša. Pri tej priliki naj omenim ? zemljiškega davka za Kranj sk o stojí dobro, kakor se nemški jezik je to opravičeno, a ne da bi se s tem poravnala velika „Novic". da vprašanje dišč. okraja sem navedel uže uni krat, in kje in kakó v ? U Cl ? razložil sem tudi uže v štev. 49. krivica preteklih let, ampak da v razmeri k drugim deželam za naprej ne bo Kranjska preobložena; pla- Gorici 12. dec. štev. 48. dopisu „Novic", v mojem 7 je nekaj neresničnega. Ni res namreč, da so Čevala bo vsa dežela po novi razdelitvi okroglo za 25. nov. nekega BovČana na Kanalski cesti napadli in t r e t j ino manj Naj pa omenim še neko dogodbo iz oropali tolovaji. Pokazalo se je iz preiskave, da je po- davkarskega odseka: Poročevalec o postavi davka na rednež bil denar zapil in zaigral in potem pravici na-petrolej nasvetoval je pozvati in zaslišati izvedence ; znanil, da je bil otepen in oropan , da bi ga upniki ne nasvetovana sta bila poleg 6 druzih tudi dva levičarja nadlegovali. Grof Chambord je přišel sè sprem- prof. Siiss in Matscheko. Preteklo soboto je bila stvom 4. dne t. m. v Gorico. Naš obce spoštovani odločena v ta namen seja davkovskega odseka vsi grof Franc Coronini, predsednik državne zbornice drugi izvedenci so prišli 7 nav au V OlVC^a UUOtXV» , » Ol Vi i Itvuw wui v/uiut^ J/t v;uuuuuiu Ui UM » UU U vv» Siiss in Matscheko pa poslancev, je cesarjev tajni svetovavec. V njem se čuti postavljeno vsa naša dežela. — Gosp. Teodor vitez Rinaldini je res imenovan dvorni svetovavec primorskega namestništva. — Vsega denarja skup za Zagreb se je nabralo v naši čitalnici do sedaj 485 gold. Tudi v tukajšnjem gledišči so igrali enkrat za Zagrebčane; Čistega dohodka je 480 gold. — C. k. na- mestništvo je potrdilo neko važno spremembo v pravilih tukajšnje čitalnice; imela bo odsihmal čitalnica nekako podružnico za niže ljudstvo; plača-vali bodo dotični društveniki po 20 soldov na mesec. Uradno potrjena je tudi čitalnična zastava — belo-modro - rudeca s črno-rumenim trakom. — Somenj sv. Andrej a (6. t. m.) se je dobro obnesel, kar se tiče shoda obilne množice, ali kupčije živahne menda ni bilo. Dragi so letos pri nas prasci, ker jih vozijo veliko v Italijo. — Poginila sta dva italijanska lista v Gorici: ,,L7 Imparziale" in „Raccoglitore". Bila sta prav za prav en sam časnik in vrstila se vsak drugi teden, da jima ni bilo treba položiti kavcije. „Odgovorni" urednik je bil neki mladeneč, ki pa ni znal nič kaj ,,odgovarjati" , ko ga je poklicala pred se tiskovna oblastnija, kateri ni — med drugimi — bilo prav to, da sta se dvojčka ogibala kavcije. Govorilo se je, da bodo tudi drugi naši časniki morali imeti odgovorne urednike namesti „siamniitov". Za zdaj vidimo samo pri „Soči" to spremembo, da je namesti tiskarskega stavca pravi urednik, g. Franc Podgornik, podpisan. Iz spodnje Idrije 10. dec. (Nesreče.) Naj Vam na- znanim nekatere nesreče, katere so se v Idriji in spodnji Idriji ta mesec pripetile. Prva se je zgodila v Idriji 3. dan t. m. pri navpični jami sv. Barbare, kjer si »e rudarski čuvaj Jožef Kogej nogo zlomil. Druga nesreća pripetila se je v spodnji Idriji tudi 3. dan t. m. ; tu so 3 rudarji na Ruparjevem zemljišči kamenje lomili; kar se je kos hriba vtrgal in vse tri zasul, dva do glave, enega do pasa; enemu je roko in nogo polomilo, dru-gemu nogo v dveh krajih za gležnjem in v stegni, tret-jemu pa le kožo in meso odtrgalo. Gledé na te nesreče ne morem zamolčati, da so naši predniki in tudi še mi starejši ljudje praznik sv. Barbare visoko v časti inpo-poldne pred sv. Barbaro delapust imeli, kakor ob sobo-tah popoludne. Ce bi bila ta navada še dandanes, bi vseh teh nesreč ne bilo. — Tretja nesreća pripetila se je sinoči na cesti iz Godoviča v Idrijo. Ko se je namreč precast, idrijski dekan g. Jožef Kogej domov peljal, se je konj ob nekem kamenji splašil in ritensko voz nazaj pritisnil. Gospod dekan skočil je z voza ter se k «reči le malo oškodoval; hlapca in konja pa so pod cesto drugi dan mrtva našli. Boštjan Leskovec. Iz Notranjskega 8. dec. (Letina; cesta Logatec-Rovte- Žir; gozdi. *) Deževno je bilo letošnje leto, in sicer imeli smo 104 dneve deževne, namreč meseca maja 24, rožnika li, malega srpana 11, velikega srpana 16, ki- movca 8, vinotoka 18, listopada 10 dni. Toda akoravno je bilo toliko deževnih dni, da nam ni bilo mogoče delati, přidělali smo vendar srednje dobro, le sadje se nam je popolno pokazilo. Sená je zeló malo, stelje si pa sedaj v gorkih adventnih dneh pripravljamo, — Ljudje govoré skoraj v vsaki družbi o bodoči cesti Logatec-Rovte-Žir. Nekateri je težko pričakujejo, drugim se nič ne dopada ; toda tudi oni se bodo ž njo sprijaznili, kajti ako se izdela, koristila bode v mnozih ozirih. Kako daleč je iz Gorenj skega na Notranj sko! Ta cesta okraj šala bi Gorenj cem pot najmanj za 5 ur, kajti iz Zi-rov potřebovali bodo v Logatec le 4 */2 ure. Zadostovala bi pa tudi v voj skinem času, kajti ako bi jo z mal i mi stroški z bodočo državno cesto proti laški meji združili, zeló bi okrajšali pot proti laški zemlji. Toda ta proga • i-— — - - -—""*" J" " — I ■ -• —■ — --- -«— —— — —• — —--- i - - *) Obljubljeno prosimo ! Vred. bila bi le tedaj tako veljavna, ako bi se po naj krajem potu izpeljala, kjer bi ne bilo prehudih klancev, ne preveč obcestnega delà, ako bi se tedaj po Rače v i izpeljala. Sicer bi pa trebalo, da bi cestni izvedenci, predno se delo prične, vse pripravne kote in poti pregledali, in še le potem nas z novo cesto obdarovali. Gotovo bo pa cestni odbor idrijski moral tu resno delati, da si zopet zadobi nekdanjo veljavo. — Ljudje pričeli so pri nas gozde strašno vničevati. Redko kateri posestnik ima ga še kaj, in to so bolj bogati in modri, lzseku-jejo pa vse do golega in tako Božjo previdnost, ki jim je gozde v korist vstvarila, prezirajo in sicer sebi v škodo, kajti tudi o gozdu je Bog posebne zapovedi vpi-sal, ako jih ne spolnujemo, se zeló pregrešimo. Plačilo greha je kazen, katera nas uže v bližnji bodočnosti čaka. Spoštujte gozde, da vam bo dobro na svete, pa tudi da vši potomci ne obožajo. Iz Novomesta 12. dec. — Národna naša čitalnica priredi v nedeljo 19. dne t. m. ob 5. uri popoludne svoj redni letni občni zbor. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor. Št. Rupert 13. dec. — Danes 23. listopada je izvo- ljenih 30 srenjskih odbornikov enoglasno izvolilo za šentruperškega župana gosp. Antona Zajc-a, posestnika iz Bistrice, zanesljivega narodnjaka, kateri je uže tudi pretekla tri leta hvalevredno tukaj županoval. Občinski svetovalci so: Ferd. Dolar, dr. Jan Skedl, Jože Bercar, Iv. Denari, Vinko Majcen, Fr. Majcen, Miha Zupančic. — Vsa volitev se je vršila v najlepšem redu in bratovski edinosti; sme se upati, da so obcinske zadeve v najboljših rokah. Iz Ljubljane. — Kakor naš današnji dopis z Dunaja kaže in tudi druga poročila potrjujejo , se je politična situacija zadnji čas zdatno na bolje obrnila ; zato tudi zdaj za trdno upati smemo, da se nam reši še marsi-kako dozdaj ne reseno vprašanje — po pravičnih naših željah. Ker menda tudi minister nauka sprevidi, da naše zahteve so popolno upravičene, bodo tudi resolu-cije o šolskih zadevah v dejanje stopile in grof Taaffe bode mož-beseda svojim obljubam. Kakor se je pa zve z a vseh klubov avtonomistične stranke zadnji čas utrdila, tako tudi ministerstvo, naslonjeno na odločno večino državnega zbora , zopet trdno stoji in je konec večnih kriz. Po vsem tem tedaj naši poslanci ne pri-dejo s praznimi rokami na božične praznike in volilci bodo jih radostni pozdravljali. — Novica, ki jo je uni teden prinesel dunajski vladni časnik „Wien. Zeitg." , da c. k. finančni prokurátor in deželni glavar vitez dr. Kaltenegger je imenovan za c. k. finančnega prokuratorja na Dunaji, je v obeh političnih taborih — v narodnem in ustavover-skem — prouzročila veliko senzacijo: narodnemu je dobro došla iz političnega obzira zato, ker po njem na-sprotna nam klika izgubi merodajnega, z dušo in telom novodobnemu liberalizmu udanega voditelja, — njegovo stranko pa je hudó potrla zato, ker namesto njegovo nima nikogar postaviti, ki bi deutschkrainerski zmesi impo-niral in jo vodil tako , kakor duševno nadarjeni, mno-gostransko izvedeni in neumorno delavni pl. Kaltenegger. — (Volit vena komisija) za nove volitve v kupčijsko in obrtnijsko zbornico je po nje sostavljeni imenik volilcev razpoložila v Ljubljani v pisarni mestnega magistrata, — po deželi pa v cesarskih davka-rij ah (le za velike fabrikante in rudarje pa pri okraj* nih glavarstvih). Razpoložila je pa te imenike zato, da jih vsak, kdor meni, da ima kot trgovec (kupee) ali kot obrtnik (rokodelec) pravico voliti, pregleda : ali je vpis an ali ne, in pa ali je v pravi razdelek (kup-čijski ali obrtnijski) uvršten. V Ljubljani ima vsak kupec pravico voliti, kdor vsaj 10 gold. 50 kr. za pa- tent brez přiklad plačuje, na deželi pa 8 gld. 40 kr., — v obrtnijskem razdelku pa volijo vsi obrtniki, fa-brikantje, trgovci in krainarji, ki plačujejo vsaj 4 gold. 20 kr. brez přiklad za svoj patent. Kdor ni v imenik vpisan ali ni uvršten v pravi razdelek , ima pravico se pritožiti, pa mora to pritožbo zadnji cas do vste-tega 26. dne tega meseca volitveni komisiji poslati. Naj tedaj nihče ne zamudi , do tega časa stopiti v pisarnico mestnega magistrata v Ljubljani ali na deželi v pisarnico dotične davkarije, in če napako najde, pritožbo vložiti. — Te volitve so sila važne v kupčijskem in obrtnijokem, pa tudi v narodnem in političnem obziru, kajti kupčijska zbornica pošilja dva zastopnika v deželni zbor. Zato naj nihče ne zanemari teh 12 dni, da si tako zagotovi tako važno volilno pravico, — zato naj pa tudi vsak inteligentni rodoljub, če tudi sam ni volilec, vso pozornost obrne na to, da znani mu kupci ali obrtniki ne zanemarijo svoje dolžnosti. Naj pri tej priliki povemo, da volitvena komisija je 500 razglasov v slovenskem jeziku, 150 pa v nemškem razposlala okrajnim glavarstvom za razdelitev po deželi, — da tedaj ni opravičen ugovor dopisnika iz „Ljubljanske okolice" v včerajšnjem ,,Slov. Narodu". — Naj povemo danes, katere spomladanske cvetiice je v lepem šopku preč. gospod S. Kobič nam v Ljubljano poslal 6. dne t. m. Tele so: Succisa praten-sis (Weisse Scabiose, poljska zjedka), — Lamium pur-pureum (Rother Bienensang, rudeči žibert), — Veronica agrestis (Acker-Ehrenpreis, njivski jeličnik), — Thlaspi bursa pastoris (Alpen Taschelkraut, planinska kobuljica), — Potentilla verna (Fruhlingsfingerkraut, pomladanski petoprstnik), — Ranunculus lunuginosus (Wolliger Hah-nenfuss, volnati samojed), — Primula veris (Himmels-Schiusselblume , trobentica) , — Bellis perennis (Mass-liebchen, marjetica) in pa Fragaria vesca (Walderdbeere, divja jagoda) z zrelo rudečo jagodo. Dalje piše gospod Robič: ,,Člověku nekako dobro dé, gledati te nježne cvetiice v tako obilném številu, kakor bele zvezdice, posejane po tranikih , zdaj v zimskem času, ko nam priroda v obče le mili in otožni obraz kaže." Naj še opomnim, da sem 3. dne t. m., sprehajaje se v ReŠkem grabnu, dobil po mahu se plazečih: 7 Vitrina dia-phana", vec „Ve r tig o an ti ver ti go", 1 „Hyalina fui va" in pa 1 ,,Helix car th u s i an a". Odkar se s prirodoslovjem pečam, kaj enacega še nisem doživel. Kaj nek vse to pomeni?" — (Prerokovanje mehke zime se menda potrjuje. Vred.) — (Banko „Slavijou) začeli so, kakor uže vsako leto doslej , letos nekateri listi napadati. Koiikor je „Novicam" znano, ona na enake napade še nikedar ni odgo-varjala, zato menda tudi sedaj ne bo. Vsaj je pač naj-boljši odgovor njen pravica, katero daje vsakemu dru-žabniku, da sme kedarkoli mu drago priti v njene pi-sarne ter pregledati ne le njene knjige, tem« več tudi skont ri rati blagajnice. Ako razen tega še pristavimo, da je banka v enajstih letih svojega ob- stanka , to je, do konca leta 1879. plačala blizo pet m i 1 i j o n o v go 1 d. za škode ter svojim članom poso-dila uže nad dva milijona gold., spoznal bode vsak, komur je do resnice , kaj se ima o tacih napadih misliti. — Vsa zadolžena grajšcina Pogan iče pl. Lan-gerja je bila 13. dne t. m. pri tukajšnji deželni sodniji le za 38.000 gold, dunajski hranilnici prodana. Cenjena je bila na 164.000 gold. Upniki trpijo veliko škodo. — (Javna zahvala.) Odbor gospej za napravo ob-leke revni šolski mladini izreka toplo zahvalo slavni hran il n ici za velikodušni dar 200 gold, v navedeni dobrodejni namen. B^jt* Za seme ruskega lanú naj se zadnji čas do svečnice oglasi pismeno ali ustmeno v pisarnici družbe kmetijske vsak, kdor ga želi dobiti. Novicar iz domaćih in tujih dežeL Z Dunaja. — Presvitli cesar je po ministru Taaffe-u dal dunajskému mestnemu odboru naznaniti, naj oni denar , ki ga namerava potrošiti za napravo slovesnega plesa o poroki cesarjevičevi, daruje siromakom dunaj-skim. V ta namen sta cesar in cesarjevič darovala vsak po 20.000 gold. ; - — V seji zbornice poslancev 14 dne t. m. se je po precejšnjem ropotu levicarjev js 3183 glasovi zoper 146 dovolilo ministerstvu za 3 mesece dalje pobirati davek v dosedanjem znèsku. Levičarji niso hoteli vladi nič dovoliti zato , ker se njena politika ne vjerna z načeli levičarskimi. „Ministerstvu se očita — je rekel finančni minister — da nima nobenega gospodarskega programa, ministerstvo-pa misli, da bistveni del gospodarskega programa je varčnost". (Viharni dobro-klici na desni, oho-klici na levi.) — V soboto je zadnja seja državnega zbora pred prazniki, ki prestane do 17. dne januarija. — Vodstvo južne železnice se je vendar umak-nilo svoji zahtevi, da bi bila železnica še dalje oproš-čena dohodkinega davka in s tem državno blagajnico oškodovala vsako leto za 21/o milijona gold. Novi finančni minister dr. Dunajevski je mož pravice in noče dopustiti, da bi lačna vrana (vlada) pitala debelo (železnico.) Galicija. Iz Levova. — Rusini so se v shodu 30. dne u. m. krepko postavili na noge. 2300 narodnjakov je odločno objavilo, da so Rusini siti Poijskega jarma in da v šoli, uradih in javnem življenji zahtevajo pravico svojega (rusinskega) jezika. Iz Zagreba. — Večkrat se potrese še zemlja, brez škode. V soboto se je kot posledica prvega hudega potresa v cerkvi sv. Marka razrušil kor. Vse šole so se zopet pričele. — V soboto je imel v Budapeštu biti ministersko pcsvetovanje pod predsedstvom cesarjevim, v katerega sta pozvana ban Pejačevic in general Fili-povič; v tem shodu se je imela razsoditi osoda Vojaške granice. Busija. Iz Peterburga. — Ko je car s cesarjevičem unidan iz Livadije se vrnil v Petersburg, je bila prva pot v Kazansko cerkev; tu sta molila in potem, obrnivši se proti ljudstvu, poljubila. Ta lepi prizor je naredil velik vtis na ljudstvo, ki je videlo, da ni nobenega razpora več med očetom in sinom. Darovi za nesrecne Zagrebčane. Gosp. Gregorij Jakelj, župnik v Žalini, nabrane 4 gold., gosp. Ignacij Vrančić, župnik v Zagracu, nabranih 12 gld., gosp. Blaž Kuhar, učitelj v Polji 1 gld. Doneski za spominek v Náklem po pokojném škofu Legatu. Poleg uže priobčenih 254 gold. 50 kr. so donesli dalje: gosp. kanonik dr. Mat. Leben v Ljubljani 2 gld., gosp. Karol Savnik, župan v Kranji 5 gold., gosp. Janez Teran, župnik v Ljubnem 1 gold., gosp. Anton Jerina, župnik v pokoju 1 gold., gosp. Jakob Poličar, župnik v Podbrezjem 2 gold., gosp. Nik. Dolinar, župnik v pokoju 2 gld., gosp. Alojzi Kumar, župnik v Lešah 2 gld., gosp. Rajm. Jelušič, duh. pomoćnik vPičnu2gld., gosp. Franc Teran v Pomjanu 1 gold., gosp. Lovro Rozman, župnik v Žabnici 5 gld. ; v vsem skupaj 277 gld. 50 kr. Prosimo še ! Odgovorni vrednik : ilojzi Majer. Tisk in založba : J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.