NO. 248 Ameriška Domovina ■/* 11/1E RICAIU-H O IVI E1 AMERICAN IN SPIRIT FORSION IN LANGUAGE ONLY SLOVCNIAN MORNING NCWSPAPCR CLEVELAND 3, 0„ FRIDAY MORNING, DECEMBER 19, 1947 LETO XLIX-VOL. XLIJ| "Slovenski božič" bo podan v nedeljo i Poslanec je vložil Odlični pevski zbor “Ilirija” bo podal v nedeljo popoldne ob PfedlOCj Z8 HISHfie 3 v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. eno najlepših slo-1 venskih glasbenih del: Slovenski božič. Skladatelj Matija Tomc je vpletel v ta oratorij večinoma vse znane starodavne božične pesmi, ki so jih peli naši dedje in babice o božičih v svojih cerkvicah. Pevovodja Ilirije, Martin Rakar, je razdelil ves program na 6 delov in sicer: 1. Adventne pesmi. 2. Rev. Milan Slaje, župnik iz Loraina, 3. Oratorij — Slovenski božič, bo razlagal Slovenski božič. 4. Sveta noč — poje vsa cerkev. 5. še nekaj božičnih pesmi. 6. Angleška pesem: Zahvala Bogu. Začetek tega cerkvenega koncerta bo ob 3 popoldne, župljanl in drugi bodo gotovo prišli v velikem številu, da slišijo božične melodije, katerih mnogi gotovo niso slišali že dolgo, dolgo let. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) IZSELJENCE SPRAVLJAJO NA KOČEVSKO,—Zadnja vojska je Kočevarje razgnala in razbila. Večina je šla na nemške vabe in se izselila iz kočevskih vasi na Krško polje. Le nekaj malega jih je ostalo še doma. Po končani vojski so se le redki mogli vrniti. Večina se jih potika po koncentracijskih taboriščih po Avstriji. Na njih posestva sedaj jugoslovanska vlada naseljuje one izse-se vračajo iz raznih vanska vlada med izseljenci za vrnitev. Zemlje na Kočevskem niso razdelili posameznim lastnikom, ampak je skupna last in jo bodo skušali obdelavati v zadrugah, nekakih kolhozih po ruskem vzorcu. BIROKRATIZEM PRI MLEKU. — Kmetom je določeno, koliko mleka morajo oddati v mlekarne. Dopisnik iz Stare Cerkve na Kočevskem piše, do kakih smešnih položajev pride radi ti dohodninske davke Do 7,400,000 oseb bi ne plačalo nobenega davka po tem predlogu Washington. — Poslanec Harold Knutson, republikanec iz Minnesote, je vložil predlog, da se zmanjša dohodninske davke za $5,600,000 v letu 1948, s čemer bi bilo vzetih 7,400,000 oseb z davčne liste. Predlog govori, da se zviša vsoto, ki je davkov prosta, od $500 na $600. Po tem predlogu bi se znižalo dohodninske davke za 30 odstotkov onim, ki najmanj zaslužijo in potem bi se odstotki manjšali, čim več kdo zasluži. O tem predlogu zbornica ne bo debatirala pred rednim zasedanjem v januarju. Toda republikanci hočejo s tem prehiteti predsednika Trumana, ki bo naj-brže priporočal znižanje davkov prihodnje leto, ki je predsedni- j! • ško leto. Poslanec Knutson je v tem le- j! j tu vložil že dva predloga za zni-! j žanje dohodninskih davkov. Oba j ; predloga je kongres sprejel, toda j [ oba je predsednik vetiral. Ako ; bodo prihodnje leto republikan- !; ci zahtevali znižanje dohodnin. | skih davkov in če se,bo Pravda je zapela staro pesem Rdela "Pravda," glasilo ruskih komunistov, je priobčila dolgo poročilo o konferenci ministrov v Londonu. Pove, da konferenca ni imela uspeha i«, dolii tega ameriškega drhvnega tajnika Marshalla, Iti da je prišel le na konferenco z namenom, da jo razbije. ’Pri tem sta mu zvestg pomagala angleški in francoski minister, piše Pravda. Kakopak in menda ja .. . Pravda pa nil ne omenja, da je povabil tajnik Marshall sovjetskega ministra Molotova na malco in da Molotov ni hotel priti. Pravda tudi nil ne omenja, da je Stalin prijel radi tega Molotova za ušesa in mu ukazal, naj svojo polomijo skuša popraviti s tem, da sam povabi Marshalla na zakusko. In Marshall se je tudi odzval. Kongres dobi vso listo onih, ki so Špekulirali z žitom Kaj bo pa napravil z listo, še ni znano ob tem času Washington. — Od poljedelskega tajnika je zahteval odsek za dajatve listo vseh onih, ki špekulirajo z žitom in s tem služijo ogromne dobičke. Tajnik se je temu upiral, češ da je to proti postavi. Končno se je pa vdal in rekel, da bo izročil listo odseku, obenem bo pa objavil v javnosti vsa imena. Pripravljen pa je, je rekel, izročiti listo kongresu, ki naj nosi potem vso odgovornost. Ker se je odsek ustrašil grožnje, da bi prišla lista v javnost predčasno, je pristal na to, da tajnik izroči listo kongresu. Tisti, ki so zahtevali to listo od poljedelskega tajnika, so hoteli zvedeti, kdo od vladnih uradnikov špekulira z žitom. Niso pa hoteli, da bi prišla lista v jav-j jnost, ker je med špekulanti mor-J da tudi kak kongresnik. To je ! bil pa ravno trik poljedelskega ! 1 tajnika, ki je zahteval, da če že ! mora izročiti listo špekulantov, ; naj jo dobi kongres v roke in če hoče ta potem dati v javnost tudi imena kongresnikov, je to ova CLEVELAND DOBI DRAŽJO VOŽNJO NA ULIČNI Vodstvo mestne ulične.železni-ce je odredilo, da se zviša cena vožnji na ulični železnici z 28. decembrom. Tedenski vozni listki bodo po novem po $1.50, vožnja na ekspresnih busih bo $1.75, nedeljski vozni listki bodo po 30 centov. S tem bo vožnja za 5.4% dražja, kar bo prineslo mestu okrog $1,300,000 več na leto. Dijaški vozni listki ostanejo po starem. Vodstvo pravi, da bo s tem poskusilo za 30 dni in ako se bo izkazalo, da ta povišek ni dovolj, bo vpeljalo še nadaljno zvišanje: -o------ Poslanec hoče olajšati poštnino onim, ki dajejo pomoč Evropi Washington. ,— la Amerike gre na leto do 317,000,000 funtov živil, obleke, zdravniških potrebščin in drugega blaga v Evropo. Vse to je dar posameznih Amerikancev svojcem in drugim potrebnim. Te pošiljke stanejo Amerikan-ce na leto nad $44,000,000 samo v poštnini. Pri tem niso vrednosti pošiljk niti računane. Radi tega je poslanec Sadowski iz Michigana vložil v zbornici predlog, naj bi to poštnino nosilki ka in enega p; Razne drobne novice h Clevelanda in te okolice Novi uradniki— Podružnica 14 SMZ je izvo-lila za prihodnje leto sledeči odbor: Predsednik Ivan German, podpredsednik Ivan Tan« cek, tajnik in blagajnik Charles Ribar, 392 E. 160. St., tel. RE 6175, zapisnikar Charles Strukel, nadzorniki: Joseph Ferra, Joseph Podnar, Joseph Srsa. Seja je vsako 2. sredo V, mesecu v Hrvafskem domu na Waterloo Rd. Smrt v domovini— Mrs. Anna Palčič, 13320 Crossburn Ave., West Park, je prejela iz domovine žalostru vest, da ji je 27. nov. umrl ljubljena mama Ivana Cimpe|-man, vas Veliki Osolnik, fara Rob na Dol. Doma zapuščajo žalujočega moža Antona, trj sinove, 3 hčere, veliko vnukov in drugih sorodnikov v domovini in tukaj. Naj jim bo lahka domača gruda, preostalim sožalje. Zakonska sreča— Mr. in Mrs. John Sigro iz Merrill Rd., sta šla na srnjake in imela sta dobro srečo. Mas. Sigro, ki je hči Mr. in Mrs. Aug. Meserko iz 8613 Cannon Ave. je podrla krasnega srnja-ien mož, da bi Fa zemlja n) posebno dobra, zato jo skušajo obljuditi z izseljenci, ki nimajo mnogo prebirati. Ti novo došlj so večinoma prišli domov na veliko a-j mlekarno, gitacijo, ki jo je vodila jugoslo- mora mleko prisilno oddati mlekarni, mora v slučaju, če proda mleko doma po 6.50 nesti tista dva dinarja za liter v Posledica je, da nxil« n» 1. Poizvedovalni kotiček v rim8ki skup*čini «= stepli Kje se nahaja Franc Sommer, doma iz Ribnice, star okrog 70 let. Zanj bi radi zvedeli sorodniki? Naj sporoči naslov našemu uredništvu. Malavašič Marija, doma iz Stare Vrhnike, bi rada zvedela za naslov svoje botre Ivane roj. Kavčič, doma iz Lavrovca nad Vrhniko, Naj sporoči naslov našemu uredništvu. Lewis zahteva pokojnino za premogarje Washington___John L. Lew- is, predsednik unijskih premo-garjev, bo zahteval $1,200 na leto pokojnine za premogarja, ki je nad 60 let star in ki je že delal 20 let. To naj bi se izplačevalo iz dobrodelnega sklada, v katerega plačujejo premogovne družbe 5c od tone premoga. leta po vojni že čas, da se mu davčno breme nekoliko olajša. Rim. — V narodni skupščini v Rimi so se stepli poslanci, da je moral predsednik zaključiti sejo. Vodja komunistov Togliati je napadel Gasperijevo vlado, da se je čisto podala Zed. državam, nakar so si poslanci skočili v lase. Poljski socialisti so s komunisti Varšava. — Tukaj se je vršil kongres socialistične stranke. Iz raznih naselbin Lloydell, Pa. — Na zahvalni dan je umrl Jakob Debevc, član SNPJ. Star je bil 71 let, doma iz Begunj pri Cerknici po domače Vikleč, v Ameriki od 1902. Prvo leto je živel v Lorainu, O., od tam pa se je preselil na Ona-linda, kjer je živel do smrti, zadnja leta na farmi, katero si je s trdim delom pridobil. Wheeling, W. Va. — Dne 3. dec. je umrla tragične smrti Mary Yanak, rojena Urek, stara 46 let, doma iz vasi Kapele, Slovenija. (Po prvem možu, ki je umrl pred nekaj leti se je pisala Hotko.) Podlegla je opeklinam, ki jih je dobila v požaru, Sprejeta je bila resolucija, da ki je nastal v njeni hiši. Njen socialistična stranka na celi črti mož se vsled opeklin nahaja v sodeluje s komunisti v boju pro- bolnišnici. Njeno truplo je bi- ti ameriškim imperialistom. Vsebina današnje izdaje: POSEBNA PRILOGA, TISKANA V BARVAH I. DEL Dnevne vesti Novice iz domovine lo prepeljano v New York, kjer je bila članica dveh samostojnih društev. Pueblo, Colo. — Dne 9. dec. je umrla v bolnišnici Frances Boi-tezar, rojena Tisel, stara 61 let, Nocoj bo nastopil pri božičnem drevesu na St. Clair in Norwood Rd. pevski zbor East High šole, Zbor obstoji iz 90 pevcev. Prepeval bo božične melodije. Začetek programa bo ob 7 zvečer in ljudje so prijazno vabljeni, da pridejo poslušat. V slučaju slabega vremena bo ves program v dvorani St. Clair kopališča. V pondeljek bosta nastopila Distilerije zavračajo apel vlade za manjšo uporabo žita Washnigton. — Ameriške distilerije so zavrnile predlog vlade, da bi porabile na mesec samo 2,500,000 bušljev žitd. Mesto tega ga hočejo imeti do 3,-500,000 bušljev na mesec. Poljedelski tajnik Andreson je pri' božičnem drevesu dva mlada ™dite?a obdolžil distilerije, da slovenska igralca na harmonike, sestre Železnik bodo pa pele. V torek zvečer bo pa zadnji program pri drevesu, zaključek hočejo imeti več žita, kot Ka Pa potrebujejo. “Ako distilerije ne bodo sprejele programa, ki gre za tem, da se prihrani žito, bom lepih prireditev. Takrat bo pel,^ Pfed kongres, da nekaj ukrepa pevski zbor dr, Sv. Imena pod ne g ede *ega’ reke Ander- ščinami in sicer poštnine prosto do 44 funtov. Ako bi kongres ta predlog sprejel, bi Amerikanci poslali potrebnim v Evropo za milijone in milijone dolarjev več potrebščin, katerih zdaj ne dajo radi visoke poštnine. Marsikdo ima doma dosti obleke, ki je še prav dobra, ki bi jo rad dal potrebnim v Evropo, ako mu ne bi bilo treba plačati poštnine. V zadnjem fiskalnem letu so ljudje poslali samo v Jugoslavijo za 8,000,000 funtov raznih po-trehščin, o česar so plačali po 14 centov od funta poštnine. vodstvom odličnega glasbenika Ivana Račiča, že zdaj opozarja- son. Glasovanje med distilerijami mo naše čitatelje na ta program Je P°ka2al°- da iih 10 2a to-v torek zvečer, da se zgrnejo od da se ravnajo po pr.poročilu via. vsepovsod, in pridejo poslušat prelepe božične melodije. -------o------ de, 39 pa proti. Sirija je prepovedala komunistično stranko Damask. — Sirija je prepove- me čas, je rekel. Ruske čete so odšle iz Bolgraije . , „ .. . „ , dala obstoj komunistični stran- London, — Radio iz Moskve ... . 1 , i, d. . »■>« Ohijski veterani dobe bonus junija Columbus, O. — Guverner Herbert je povedal, da država ne more začeti plačevati bonusa vojnim veteranom pred 1. junijem prihodnjega leta. Treba je Je prejela iz Ribnice zanimiv šo- pcbirala asesment 23. decembra v šoli sv. Vida. Deseta obletnica— V nedeljo ob 7 bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pok. Antona Darovec v spomin 10. obletnica njegove smrti. Radio za televizijo— Oblak Furniture Čo., 6612 St. Clair Ave., naznanja, da ima tudi zalogo novih radijskih a-paratov, izdelka General Electric, za tako zvano televizijo. Mr. Oblak vas vabi, da si jih pri njem ogledate, predno jih kupite. Pismo ima pri nas— Pri nas ima pismo Xna Kuhar: piše ji Josephine Kuhar s Koroškega. Ves prejšnji odbor— Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ je izvolilo za prihodnje leto ves prejšnji odbor. Ribniška roba— Mrs. Novak, 961 Addison Rd. ke čete iz Bolgarije. To se je Kaj pravijo ilani SNPJ! V gl. uradu SNPJ, ali kje dru. Uvodnik gje, so se že pograbili radi tožbe Povesti in drugo proti “Prosveti,” glede katere je zapisala Prosveta sama, da bo treba šteti težke tisočake. Zdaj si najbrže že očitajo, kdo je kriv, da je prišlo do tožbe in kdo bo kriv, če bo treba šteti težke tisočake. Milan Medvešek namreč apelira: “... tudi ta napad bomo premagali, toda združeni in ne da bi skušali naprtiti krivdo za to tožbo drug na drugega. ..” Aha, zdaj bodo morda celo rekli, da je vse članstvo SNPJ krivo te tožbe. Bi se radi izmazali doma iz Zdenske vasi pri Do- godilo po mirovni pogodbi, po “"Razne najnovejše svetovne vesh ve, vnukinjo in sestro Rose Ra- “ pripraviti vse potrebno in to vza- j Pek ribniške suhe robe. Poslal ga ji je zobozdravnik dr. Ivan Novak, šopek si vsak lahko ogleda pri Novakovih. Vabilo na sejo— Podružnica 5 SMZ ima jutri ,| večer glavno letno sejo, začetek' ob 8. Vrši se v sobi št. 4, staro poslopje SND. Vsi člani naj se udeleže in poravnajo svoj asesment. i SLOVENSKI IZGNANCI SO BI Kišnj u golo žrvuE- VJE POMSGAJTMO mr n. DEL Trije sveti večeri Študent Branko Kameniti mož (pesem) Ameriška in evropska označba mer III. DEL Bela Krajina Slomšek priporoča jaslice Iliri in Rimljani na slovenskih tleh Razvoj slovanski vseučilišč po vojni Obzor Vojaki ne bodo imeli proste poštnine Washington. — Ako kongres prelskave' ne bo odločil drugače, bodo vojaki z 31. dec. 1947 izgubili pravico do proste poštnine. Kongres je to odredil v marcu 1942 in leta 1945 podaljšal do konca tega leta. ' tam pri Prosveti. Za zmerjanje Velika maša imajo tako korajžo, če se jim pa stopi na prste, pa zacvilijo in stisnejo rep med noge. Kako se obvarujemo okužitve. IV. DEL Angleška priloga Pasite se, da fa gotovo greste preko ceste pri signalni lull in o pravem lasu, sicer vas sluibujii policist lahko povabi na sodnija. Ne odlaiajte! Nabavite M BESEDNJAK DR. KERNA dokler je ie zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po poiti, če poiljete $5.00. Naelov: Ameriška Domovina «117 St Clair Ati. Cleveland K O. Progresivci hočejo Hen-rya Wallacesa New' York. — Organizacija Progresivnih ameriških držav-, Ijanov, ki ima sedež v New Yor-WASHINGTON. — Pred časnikarji je predsednik Truman1 ku je.začela delati na tem, da bt izjavil, da bi prav rad sedel s Stalinom k dogovorom, toda ne dru- kandidira) Henry Wallace gje kot v — Washingtonu. BELGRAD. — Tisto nekaj trgovin, ki so še v zasebnih rokah po Jugoslaviji, bodo morali zdaj zapreti. Vlada je namreč nenadoma odredila, da morajo plačati vse dohodninske davke za leta 1945, 1946 in 1947 v polnem, predno morejo kupiti kaj novega blaga. Trgovci morajo namreč kupiti vse blago od vlade. Ker znašajo ti davki v večini slučajev več, kot pa znaša celoletni pro-jvišča ob‘črnem morju. Drugače met, je naravno, da bodo morali vsi trgovci, ki so se še držali na ne bi vedeli, da je zopet doma, lastnih nogah zapreti in izročiti ključe vladi, ker vlada je njih toda ljudje so ga videli oni večen upnik za davke. Vse za svobodo naroda. !v gledišču. predsednika Zed. držav. Tudi podružnice v Chicagu so se temif pridružile. Stalin se je vrnil z ij letovišča Moskva. — Premier Jože Stalin se je povrnil v Moskvo z leto- Ameriška Domovina V VI > HIC/II-HOMI (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St Clair Are. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays__ NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 dlesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $ 3.50 for 3 mo. misijon- ------------------— JO« v molitvi In še posebno v teh lepih božičnih praznikih. Rev. Father Cimpermanu, ki sicer pravi, da ni imel pri tem nič o-praviti, pa se prav lepo zahva- Entered as second-class matter January 6th, 1908, st the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.____________________________ • 83 No. 248 Fri., Dec. 19, 1947 DR. MIHA KREK: Za praznike rojstva Cospodovega Praznik rojstva Gospodovega, božična Skrivnost, Posvečenje življenja, začetek Odrešenja. Pn tolikih tisočletjih je Bog Stvarnik odbral v Egipt, v tujino pregnani rod za svoje izvoljeno ljudstvo, za posebno orodje svojih del. Ker so verovali Vanj in zaupali v Njegovo Vsemogočnost, so se dvignili in prešli Rdeče morje■in puščave. Daši so bili slabiči,* jadikovali v nadlogah težke poti molili zlato telo, jih ni zapustil, ampak zaradi pravičnih’ pokazal v gromu in blisku slutnjo svoje brezkončne moči in jim zapovedal postavo življenja na Sinajski gori. Da jim je da so osvobodili svojo domovino in jo posedli. Dal im je srečo, blagoslovil njihove napore vodil jih v dobo slave dokler so njihovi vodniki od Davida do Salomona v njihovem imenu čuvali in častili Skrinjo Zaveze, znanenje zveze z Bogom. In iz rodu Davidovega je napoveda Odrešenika Rod Davidov je že propadal, narod jo izgubil svojo neodvisnost, njegova domovina je bila kolonija poganskega tujega vladarstva, a Bog je v svojem izvoljenem ljudstvu dal, da je oblikoval delo Odrešenja. Dopolnila so se pisma, rojen je bil Odrešenik točno po napovedih. Izvoljeni nimam slutil bistva in — ^"»‘nrihoda. Zunaj betle- Upamo,d a bomo s Tvojo pomočjo vztrajali. Vztrajali v molitvi in 5« posebno v teh po Tvojem namenu. Nimamo večje želje, ne globljega veselja kot vztrajati v Tvojem načrtu, po Tvojih namenih za zmago Tvojega kraljestva miru in obnove sveta po Tvojem nauku. Z vso neizrekljivo ljubeznijo, ki nas z njo napolnjuješ, molimo za spreobrnenje Rusije in naših bratov. Razkleni temo nad njim. Te prosimo. Daj jim spoznati, da evangelij sovraštva, strast preganjanja, sta po nasilnih sredstvih vladanja, šla po krvi in revoluciji in borbeno brezboštvo niso nikomer v srečo, ampak vsem in prvenstveno njim samim v propast. Reši has, o Gospod sramote, da danes človeštvo smatra Slovane za vir zla in pretečo nevarnost miru. Moč zlobe in zmote je sicer strašna, a Ti si Vsemogočen. Reši Rusijo! Reši našo ljubljeno domovino! Tako bodi! V sedmem letu nedopovedljivega trpljenja vsega slovenskega naroda praznujemo božični čas polni notranje moči in vesele odložnosti za vztrajnost v vsem, kar nam kot dobro, sveto in nedotakljivo oznanja Kristusov Betlehem in kar po razsvetljenju svete noči smatramo za pravico Slovencev. , Izredne razmere naše nesrečne domovine se bodo dopolnile, zlata zvezda bo zopet posijala na pot Slovencev in v njenem žaru se bo zopet in še lepše svetilo slovensko ime med narodi, ki tudi v zboru tega vidnega življenja blagostanje ustvarjajo, v dobrem zmagujejo in dopolnjujejo srečo vseh ljudi. S tem in v tem: Naj bodo srečni in veseli božični prazniki vsem Slovencem, ki so dobre volje.\ . !jujem in mu želim veliko sreče in blagoslova v njegovem duš-nopastirskem delu! Bog plačaj vsem skupaj! Rev. Lojze Rupar, CM. misijonar. &L’ PA NE Delo našega bistroumnega rojaka bodo angele, ki eiiiK iuuhu yu uuyv,. ^...............žič iz neba doli peli “Slava Bogu namena Njegovega‘prihoda. Zunaj betle- na višavi... ” Za njimi pa bodo je bil vrvež — semenj življenja. Življenja pevci Ker prihodnji teden ne bo ča- ljenje na zemlji, sa za poročati kaj, naj čisto na srečno večnost, kratko danes omenim nekatere stvari. Kar se tiče božičnih maš in o-pravil, tega ste že zdavnaj navajeni. če Bog da, tudi letos bo polnočnica- Dobre pol ure poprej pa bodo najprej šolarji naredili slovesno procesijo, med katero bodo zapeli Več krasnih božičnih pesmi. Predstavljali so fia prvi Bo- zlasti ’ pa v zbora Slovenija peli oBi- flfti so vdtu _____ o polnoči pa še prične Slovesna sveta tnaša, darovana za farane. Možje cerkvenega odbora ali "usherji” naj Skrbijo za red. Nikdo naj se isti večer ne drzne priti preblizu cerkve, če ni trezen in čil, kot ptič pomladnega jutra. Niti dišati ne sme po pijači nikdo, kdor želi Neki nekatoličan je opazoval poža,rno brambo, ki je drvela mirilo cerkve na svojem vozu prbti hiši, ki je gorela. Zelo se je začudil, ko so gasilci vsi na enkrat vzeli čelade z glave pred cerkvijo. Postal je radoveden in ko mu je'bilo razloženo, da katoličani na ta način pozdravijo v sv. Evharistiji bivajočega Boga, se ni ustavil pri tem. Ho- Na sliki vidite lepo izdelane držaje na stopnicah pred hišo, ki je ročno delo našega splošno poznanega rdjaka Louis Spehka. Mr. Špehek izdeluje vsa taka dela, postavlja pa tudi železne o-graje, ograje za okna in sploh vsa taka omamentna dela. Delo je vse bolj trpežno in lično, kot pa delo v tovarni, ker naš mojster špehek ne da iz rok površnega dela. Njegov dom in delavnica je na 1120 E. 67. St., v Clevelandu ter je v tej obrti že od leta 1924. Komur je on kaj napravil, se je še vsak pohvalil z izvrstnim delom. Na hiši našega urednika je napravil lično izdelano obešalo za hišno številko, ki je res mojstrsko delo. Lojze špehek, kot ga navadno kličemo, je doma iz vasi Hojče, fara sv. Gregor. V Ameriko je prišel leta 1902. Ustavil se je v Clevelandu, pa ni bilo dela tel je vedeti več in več, dokler . ------------------- ai končno postal tudi on kato- tukaj in je odšel v Massillon, O. lik. Kaj stori'dober zgledi [Uta 1905 se je pa vrnil nazaj - šele potem, ko si prišel domov po dveh ali treh mašah, šele tedaj si ga privošči kozarec, nikakor pa ne celega Štefana. Jutranje maše bodo ob 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 11:40. Popoldne ob 2 bodo pete litanije, pri katerih odpeva vsa cerkev. Koliko let že nisi pe! litanij? Poj jih letos. Božič je tisti dan, na kateri je Sin božji prišel ip nebes. Sveti Janez pravi: “Prišel je med judovstvo je postavo peWumnnm po izkvarjenem svojem okusil, le pravični m po no trpeli in hrepeneli: Daj nam Sion Resemka . Le par ljudem, ki so pošteno živeli, ubogim pastirjem, je bilo dano videti, slišati in užiti neposredno vso lepoto Sve- Po modri ureditvi cerkvenega življenja obnavljamo ta spomin. Skoro nič s svojim razumom Svete noč. ne ffiore- _ mo zajeti. A vendar čutimo v globino ^ ^ je to biti pri polnočnici. Zapomnite praznovanje najmilejse, najlepše, najbolj dostopn p sveti VEČER, SVETA niti duši. Vemo, da je v zgodovin. * NOČ. _ šele potem, ko si pri- jaslicsem šel trajen vir najlepšega, najdragocenejšega Bolj ... . ........ kot je sonce z neba vir življenja sveta, neprimerno tolj je angeljski spev nad betlehemsko votlino in Sveto Družino vir duhovnega življenja, ohranjanja lepot in plemenitosti v na- Mh TetošVoiepa, tiha, skrivnostna Sveta noč po slovenskih družinah. Iz trpljenja in bolečin časa se bodo zatekle naše matfte in vdove, sirote in otročički k jaslicam : tesneje, zaupnejše ponižnejše in v večjem hrepenenju. In očetje bodo domove in ostanke domov izročali božjemu varstvu, sinovi in bratje bodo pri Jezusu našli tiste vse, ki so iz žive vere Vanj umrli. Kdo bi razume! skrivnost božjih tokov d Kdo bi premišljeval? Vse, kar je lepih, plemenitih čustev v njih, bodo odprli na stežaj. vse vdano potopili v božjo lju-bežen, da bi jih svetonočna skrivnost prevzela, da bi vselej razumeli klic angelski in se po njem ravnali. Letos bo na sveto noč naša ljubezen božala grobove. Po jamah, skalah in gozdovih bo šla in po vodah ki so raznesle ostanke tistih, ki so bili skruniteljem v spodtiko. Ne radi prsti in kosti. Poiskali jih bomo radi Svete noči in angelskega klica, da bomo vsi s Sveto družino. Letos bo čudovita Sveta noč po ječah in kolibah za bodečo žico. Tis?i, ki nedolžni trpe imajo zakjade, ki jim ni primere z zakladi zlata, kadila in mire. Vse to bo darilo novorojenemu Bogu za srečp Slovencev. Tam po Nemčiji in Avrtriji in Italiji, kjerkoli domujejo s’ovenski pregnanci ima Zveličar s^oje častilce, ki v gorečnosti in vztrajnosti, odločnosti in pokori junaško streme, da bi bili taki, kakoršnih je Mati božja iskala, da bi mog a biM rešena Evropa. Njihova domovanja se bodo spremenila v betlehemsko planjavo, “Slava Bogu” in Povsod Boga bo donelo kot iz veličasthe narodne katedrale. Tu po širni Ameriki, kjerkoli se stiskajo srca v skrbi in boli v molitvi in odpovedi za usodo slovenskih ljudi v starem kraju, bodo naše jaslice obložene z deli usmiljenja in dobrote iz ljubezni. Izvrševali ste poslanstvo in naročilo Božjega Deteta. V sveti noči bo vašo srečo bogatila kraljevska obljuba Njegovih blagrov. . ’ ...... Tako bo vsa slovenska družina zbrana s Sveto Družino. Čim bolj je v svetu močan strup smrti, tem globlje je naše življenje, čim bolj divja sovraštvo, tem bolj dejavna je naša ljubezen, da bi z njo ohranili vero in upanje Vanj med Slovenci vsem demonskim silam navkljub. Tako bomo govorili v svojih srcih preko svetih praznikov Detetu-Bogu: Verujemo, da si s posebno ljubeznijo obiskal naš rod. Da bi bili bolj Tvoji, ki si dobrote delil, pa zaničevan bil, si nas vrgel v dobo trpljenja radi vere Vate, v dobo preganjanja Tvojih zvestih. Naš narod je preganjan, kot še ni bil. Preganjan radi svoje zvestobe krščanstvu. Tako očit- Nekdo pravi: “MI ne mo, da nam kdo greh razloži. Ne, mi hočemo, da nam greh odvzame.” zapusti!. Do leta 1924 je izoe- aw- f- —v- —r loVal v tovarni taka dela, kot kaj takega, kot izdeluje Louis druge. Lojze je vsem poznan tudi kot dober godec. Leta 1905 so fantje v Clevelandu organizirali tamburaški zbor, katerega je vodil Lojzetov brat John. Deset !et so igrali v zabavo sebi in drugim. Potem se je pa Lojze polotil harmonike, kateri je o-stal zvest do danes. Dostikrat je igral na radiu in napravil1 je tudi več plošč. Tudi oba njegova sinova, Louis in Frank, sta dobra godbenika. Sin Frank, ki je poročen s Koprivčevo Alice, je v Floridi, kjer vodita z ženo turistovsko podjetje v Fort Lauderdale. Hčerka Frances je poročena s Charlijem Kikel, doma je pa še sin Louis. Lojze pravi, da bosta šla s soprogo Frances, ki je pristna Vrhničanka, na zimo obiskat sina v Florido, "šment" je rekel Lojze, “bi rad videl, če je res tako fletno v tisti Floridi, kot pravijo!” Mašim gospodarjem toplo Za božično številko vam ne rečem drugega, kot da vam vsem skupaj, ki vsak dan povasujete pri tej koloni in jo sprejmete vase, kakor je, slaba ali dobra, zabavna ali pusta ■— prav zadovoljne božične praznike. James Debevec. Voščilo iz WiUarda! Vtem rojakom v Clevelandu, doma tam iz Sodra-tke doline in vtem tam z tv. gregortkih hribov (Sle-mencem) — vetel Božič ter trečno in zadovoljno novo leto 1948, želi Veste kaj ? V naši cerkvi bi se zelo lepo jkSdala mala krasna podoba “Praškega Jezuščka.” — Kaj pa, če bi se kako društvo ali pa kaka družina, kjer več ljudi dela, zavzela in bi preskrbela sredstva za to? Taka podoba bi stala — če hočemo res krasno in umetno podobo — kakih 65 dolarjev. Podobo bi postavili na oltar sv. Jožefa. Kaj pravite na to? jih izdeluje zdaj sam na svojo roko. Potem je pa postal sam svoj gospodar; kaj bi delal za Špehek, se obrnite nanj. Z delom iff cenami boste prav zadovoljni. F. Gruden: Božično pismo LUDWIG PERUSHEK farmar iz Willard, WU. “’Ti, žovi je začel kazati sebičnost. Zato mu mati de: “žovi, ali ne veš, da smo zato na svetu, da drugim pomagamo?” žovi pa se je namrdal ter dejal : “Zakaj so pa drugi na svetu?” : ^ x jv ttiv-v* * * * svoje, pa njegovi ga niso spre- VESELE BOŽIČNE PRAZNI jeli.” Ali naj se to reče tudi " ------- - —-------------- ■ — nas? Ne, ne sme se reči opravičeno! Prejmimo vsi božje Dete. Ne reci, da si pred kratkim bil pri sv. obhajim. Res veliko je bilo sv. obhajil zadnji dan 40 urne jiobožnosti. Pa nič zato. Pridi zopet. Božič brez sv. ob. hajila ni pravi Božič. Pogosto sv. obhajilo kaže ljubezen do Boga. Ne delaj si praznih razlogov in vzrokov. Če bi pa res imel važen vzrok, kateri ti za-branjuje prejem Boga v srce, potem je čas, da ^odstraniš ta vzrok, kajti Jezus je rekel: — "Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili Njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi." Nimaš izgovora, če si ga pa delaš, potem pazi, da te hudoba, ki tvojo ošabno trmoglavost podpihuje, ne pogubi. Bog le nekaj časa nudi svoje milosti in kdorbrca stran ponujano mu roko božjo, potem se rado zgodi, in kdor brca stran ponujamo mu ob zadnji uri. Ne preslišimo torej glasu sv. Janeza, ki nam kliče: “Pripravite pot Gospodovo." Ta pot mora peljati v Tvoje srce, odkoder te bo vladal Gospod in vodil po pravi poti, ki pelje v srečno živ- KE VSEM LJUDEM NA BOŽJEM SVETU! Zahvala Cleveland, 0. — Tem potom se prav prisrčno zahvaljujem vsem, ki so se udeležili “misijonskega party-a” pri Jennie Wenzel. Vsa čast in zahvala J. Wenzel za njeno požrtvovalnost in dobrotljivost, s katero je znala privabiti tako lepo udeležbo za ta lepi in domači sestanek. Za kratek čas in za “firbec” je pa skrbel g. A. Grdina s svojimi lepimi slikami, ki so bile spremljane z lepim petjem požrtvovalnih pevk. Hvala vam! Srečen sem, da lahko porabim to priliko, da se prav lepo zahva-im vsem dobrotnikom in dobrotnicam za lep misijonski dar, ki ste mi ga podarili, bodisi na tem sestanku, bodisi pri kak- Na izseljeniško nedeljo sva premišljevali, zakaj nekateri naši ljudje v tujini tako hitro pozabijo na domovino. Samo nekaj tednov so kje na jugu, pa bedo že pozabili narečje domače vasi; le nekaj let bodo prebivali v mestu, pa jih bo že sram, da so na deželi doma. Bog ne daj, da bi hotele delati krivico! Saj imamo imenitne gospode, ki so v rojstni vasi pogostni in ljubi gostje in ki jih sovaščani v svojih pogovorih le takrat imenujejo “gospode,” če mašo bero, sicer pa ostanejo do smrti Ongavov Janez ali Joža ali profesor ali dohtar. Pa mi je še lansko leto soseda, ki je že čez dvajset let v Ameriki, pisala, da sem jo čez vse razveselila 3 starimi božičnimi napevi, s takimi, kakršne so peli za njenih dni na domačem vaškem keru. In včasih, ko so se lažje zaslužili denarci za sem in tja čez lužo, je večkrat kakšen A-merikanec primahal domov, samo, ker se je spomnil, kako doma lepo pojo božični zvonovi ali ker se mu je stožilo p« fantovskem petju v domači vasi ali zato, ker se je spomnil na nedeljsko popoldne doma, ko človek, praznično oblečen, po svojem polju gre pogledat, kako rase in ga na vsakih ozarah ogovcri domač človek. Domača vas, domači ljudje, domače šege in navade. Ali ne oživi tvoj oče, stari mož, ki že več kot trideset let ni videl domače vasi, vselej, kadar začne pripovedovati: “Pri nas doma šni drugi pri.iki. Naj vam do- pnpovt‘uuvau; m nas uv,u» bri Bog vsem stotero poplača, j ]c pa taka navada, pri nas smo Obhajali boste lepe božične pra- pa tako delali. . znike, naj vam jih ljubi Bog bla- T-r je tisto, radi česar sva bili goslavlja in naj vam vsem sku- zadnjič žalostni: saj današnji paj podari prav srečno novo le- -od, ki odhaja mlad iz kmečkih to! Ni , hiš v tovarne, ne ve za nobene I’rosim v!fš,: ne jTozahjJe svo- muodne navadi' in običaje ver. Kot tujim pripovedkam se čudijo, ako mimogrede nalete na pripovedovanje o prešcah za verne duše ali o božičnem po-prtnjaku; le za pustne bobe še vedo. Če v tovarnah ob prostem glasovanju delavci svobodno odločijo,da rajše delajo na cerkveni kot na državni praznik, kdo jim bo potem zameril, da ne vedo več za zornice in za drugo cerkveno pripravo na Božič! Kajne, ti in jaz in me vse pa hočemo ostati katoliške zavedne Slovenke. Nam je Božič še vedno največji praznik zato, ker se je "prikazala dobrota in ljubezen božja” ne pa morda zato, ker takrat pod okrašeno smrečico drug drugemu poklanjamo darove in imamo gospodinje toliko dela s pripravo potic. Zato je tudi naša priprava na praznike vedno enaka; doma v hribovski vasi, kjer so starejši bratje pripravili baklje, da smd uro ali še več hoda po strmih stezah prav vsako adventno jutro hodili v dolino k zornicam; ali pa v mestu, kjer nas pri liturgičnem odseku duhovni voditelj uči, khko naj z mašnikom združene pri zornični maši molimo : Rorate coeli . . . Znova smo začeli razpravljati o farnem občestvu. Ali je pri nas na vasi še treba zgubljati besede, če se še držimo starih navatj? Kakor na primer sedaj pred prazniki, ko smo “Marijo nosili.” Saj vem, da je pri vas prav takšna navada, kakor pri has: devet večerov pred Božičem se zbere vsa vas v tisti hiši, kjer so Marijin kip hranili vse leto; potem pa s prižganimi svečami in med petjem Marijinih pesmi spremljajo Marijo do prihodnje hiše, kjer jo dosedanja gostiteljica ižroči S ta- iivljenja!” Drug dan pa smo vsak prosti čas hodili v goste k Mariji, ki je počivala od težke poti v Betlehem med cvetjem in svečami, — dokler je nismo zvečer spet v procesiji prenesli k naslednjemu sosedu. Ali nas ne bo vse življenje spremljal spomin na naš krščanski sv. večer v domači hiši: ko smo po Ave Mariji pokadili in z blagoslovljeno vodo poškropili vso hišo in gospodarsko poslopje, potem pa smo se vsedli v hiše in delali jaslice v kotu, dokler nismo odšli k polnočnici. Takih božičnih večerov tujina nima in zato naši izseljenci vprav ob praznikih najbolj mislijo na dom. Kajne, zato bomo ostale pri lepih starih navadah in ne bomo potegnile z onimi, ki trdijo, da “smrečica zavzema manj prostora in da jaslic v majhnem stanovanju ni nikamor postaviti.” Ali se zgodi potem pre-mnogekrat, da tudi za Boga v hiši in v srcu ni več prostora? Mislim, da si ti prav takšnih misli kakor jaž:< kadar bova samostojni gospodinji na lepem kmečkem posestvu, boš ti kakor jaz spekla božični poprtnjak; to je tisti vekliki hleb, ki se speče pred prazniki. (Pri nas ra-čunimo praznike take: Novo leto pade na isti dan kakor Božič, Sv. Trije kralji pa na tisti dan, na katerega se mesi poprtnjak.) Na belo pogrnjeni mizici počiva ta hleb vse praznike; poleg njega pa stoji posodica z blagoslovljeno vodo in vse praznike gori lučka. Šele na zadnji božični praznik, na dan sv. Treh kraljev, ga gospodar razreže in ga razdeli med vso družino v hiši, pravtako pa ga da tudi čsem domačim živalim: vsi naj okusijo božični žegen. Saj so merda v drugih krajih še drugačne božične navade. Dajva, poiščiva, oživiva jih! Da bo takrat, ko bodo morda morali bratje in sestre iz domače kimi ali podobnimi besedami:! hiše oditi daleč v tujino, odšel “Prijateljica, sprejmi v var-' r niimi tudi spomin na slovenstvo preblaieno Devico Mari- ske bežične praznike in bodo rajo; ne imej je v časti samo da- di teh spominov ostali zvesti nes in jutri, ampak vneto jo Bogu in domovini. — Francka. A 'l i.r Sin mrtvega ROMAN Karel Mauser Jernej je očistil konje in jih lopatice. Klevž in Jernej sta napojil. Pastir je kar nekam postopal. Malo od mraza, malo pa zavoljo nepričakovanosti, da bi sneg vendar začel kosmatiti. Voda v raki je bila mirna kakor curek olja. Vse je bilo nekam mlahavo in v pričakovanju. Andrej se je pratiki le izneveril. Do noči je Klevž čakal na' sneg in do noči ga ni bilo. Drugo jutro je bila huda slana. V Grapi mrzlo, da je Jernej, ki je nanosil sena za konje, hukal v roke. Malo pred južino se je zmeg-lilo nebo. “Bo”, gleda Klevž skozi okno. “Kar utonili bomo v puščobi,” je skoraj vzdihnila Klevža-rica. Klevž sam se boji zime. Vendar prav na tihem upa, da bo samota Jerneja privezala na domačijo in morda bo prav v zimi prišel čas, ko se bo Jerneju lahko izpovedal. Zimska samota in tišina z zemljo vred upokojita tudi strasti in sovraštvo v človeku. Zdržema je nanašalo sneg. Jerneju, ki je gledal skozi okno, se je zdelo, da je snežni zastor nad rako pretrgan. Vse snežinke, kj so padle na vodo, so takoj skopnele, breg pa se je belil in se čudovito odražal od smrečja. Vrtinčenje snežink je tako čudno mehko vplivalo na Jernejeve misli. V začetku se mu je zbudilo kakor domotožje, potlej pa se, mu je zazdelo, da beli prt prekriva vse težko iz preteklosti, da zagrinja bolečine in žalost in da na imelp dela čez glavo. Čudnega nič. Prazniki so pred vrati in brez bele moke ni dobrih potic. Jernej se je vrečam privadil. Kar nič slabše jih ni nosil kot Klevž. “Prekvato, žžganci so te vzdignili”, se smeje Klevž. “Kar cel brus si postal. Iludimana, še nagnal me boš.” * “Letos še ne. Morda drugo leto.” Jernej stopa jo mlinu kot gospodar, Ce Klevža ni blizu, zna Jernej vse sam. Ustaviti kolo in ga spet zagnati; ve, kdaj gre kamen na prazno, koliko je treba računati od mernika, še vreče pozna. Grilčeva ima veliko belo zaplato na spodnjem koncu, Kaparjeva ima rdečo številko šest, Mati-jevčeva ima veliko črko M. “Kakor da si se za mlinarja rodil”, se čudj-Klevž. “Kdo bi si mislil?” Zima je res zapahnila Grapo, toda Klevž tega še k'ma-ri nima. Jernej zna pregnati dolgčas. Marsikaj ve in zna. Šole so le šole. Klevž se ne more načuditi, odkod fant to in ono pobira. Tako gre grapa s vojimi ljudmi proti Božiču. * Klevž je premišljeval ali bi šel k polnočnici ali ne. Burja je sekala čez Grmado, vzdigovala sneg in se zakaj ala v okna kakor hud pes. Pot do cerkve ne bo čedna. Pod Vr-skami zna biti še zamet. Jernej se je odločil, da gre. Nikoli še ni bil prj polnočnici v vaški cerkvi. Vmestu se zima komaj pozna. Ceste so zo- *toji samo še dopušča- rane, pločniki očšičeni. Tu pa “Ti je dolgčas, kajne?” je vprašal Klevž in se od mize presedel k peči. “Zakaj menite? Ker gledam skozi okno? Pozimi v grapi ne * more biti dolgčas. Prej poleti, ko je vse v zelenju, ko si človek želi širine in svobode. Gra-; pa pa je tako ozka in stisnjena, kakor da iz nje ni izhoda. Pozimi si ne želim nikamor. Pozimi je svet vendar tako majhen in zaprt, da si vesel : vsake luknje.” Jernej se nasmehne in sede. Klevžu je všeč fantov odgovor. Do pomladi je še daleč in do tedaj se bo Jernej povsem pri-vladlil!. Klevževjina vendar ne more rasti brez mlade sile. Snežilo je celo popoldne in proti večeru nisi nikjer več vi-| del trave. Voda v raki je bila i videti skoraj črna. Mrak je sa-1 moto še povečal. Jerneju se je zdelo, kot da je snežni zastor zagradil domačijo okrog L z zidom, ki nima konca. Ob luči je bilo prijetno gledati, kako so se snežinke, na steklu topile in puščale za seboj mokro črto. Od peči je puhtelo, pod stropom je ležela dremava toplota, ki je silila k spanju. Legli so zgodaj ta večer. Še nikdar tako brž. Ne Klevžu, ne Neži, ne Jerneju se ni dalo j govoriti. Brez besed so sedeli in se gledali. Tako so v grapi stopili v zimo. Tiho in z nekim pričako-njem. Zjutraj so Jernej, dekla in pastir napravili gazi k hlevu, amici, skednju in zatvomi-Snega je čez noč nakosma-talo, da so smrekove veje kar isele k tlom. Klevž je z lato tepel sadno drevje. Škoda sake veje, ki bi se po neumnem odčehnila. Pičel je prišel po ajdovo moko že s sanmi. Jerneja je kar privgdignilo, ko je zaslišal kragulj čke. Zdaj je Grapa v zimi. Hvala Bogu! Samo mlina zima ni ustavila. Cez noč je voda padala v prazno, zjutraj navsezgodaj pa na DROBNE VEHI IZ SLOVENIJE (Doile preko TnU) (Nadaljevanje s 1. atranl.) kmet noče raznim delavcem in drugim prodati mleka naravnost, ampak mora vsak po mleko v mlekarno, pa naj bo še tako daleč. Dve uri daleč morajo kmetje oddajati mleko v kočevsko mlekarno. Toda iz ravno tisith vasi morajo delavci po mleko spet v kočevsko mlekarno. To je vzorna uredba komunističnega gospodarstva. KREDITNE ZADRUGE LIKVIDIRAJO. — Vse po enem kopitu, vse pod enim klobukom, to je geslo komunističnih gospodarjev. Tudi v denarstvu more biti vse pod neposredno državno kontrolo. Zato likvidirajo vse še preostale denarne zadruge kot znane hranilnice in posojilnice. Novi državni kreditni sistem bo vse nadomestil. Kar je v rokah ljudi, ki jih dr Kdor tega ne razume in tudi z dejanji ne izpriča, je goljuf, ki mu je evangelij samo krinka. Kdor odganja ljudi od te desetine, uči evangelij sovraštva, pa čeprav ga oznanja s prižnice” — Tako so postali komunisti naenkrat prijatelji' evangelija, ko je šlo za to, da iztisnejo iz kmeta zadnje zrno. Goriški list “Demkoracija” dostavlja k tej hinavski pisavi: “Volk, ki je požrl jagnje, hoče učiti njegovo mater ljubezni do bližnjega. Kaj bi rekli k tej ljubezni do bližnjega oni tisoči slovenskih ljudi, ki so jih komunisti poklali in zmetali v brezna?” “PROSTOVOLJNA” ODDAJA. — Kako je bilo s temi prostovoljnimi, oddajami žita opisuje pismo z Dolenjskega. Pismo piše: “Komaj smo oddali, kar so nam predpisali, pa so že žava ne kontrolira naravnost, $pet prišli in zahtevali, da “pro- to mora s poti. Posebna komisija za likvidacijo kreditnih zadrug sedaj izpeljuje v Sloveniji to delo. Tako bo kmalu mogel dobit; posojilo samo, kdor je pri komunistični partiji dobro Zapisan, kajti ta odločuje v državi. Poročali smo že, da so v zadnjem letu na Slovenskem —odprli večje število novih podružnic Narodne Banke, ki je centrala vsega državnega kreditnega sistema. “KMEČKI GLAS” se imenuje list, ki se tiska namesto nekdanjega “Domoljuba.” Komunisti so vzeli celo zunanjo obliko “Domoljubove,” da bi lažje s svojim listom prodrli v stovoljno” oddamo še 100 kilogramov. Za nas je bil to velik udarec, ker je letos tako slaba letina. Toda to je "prostovoljen” mora. Občinski odbornik nam je kar povedal: “Da se ne boste preveč upirali, sicer bo prišla k van Ozna!” Nobeden si ni upal upreti. Vsi smo dali.” — To je prostovoljnost, take so kmečke razmere pod laž-njivim “ljudskim” režimom. ODKUP LANENEGA SE- V Londonu. — Držami tajnik George C. Marshall stopa iz letala, ki ga je poneslo preko oceana na zborovanje "Velikih štirih," ki sedaj zborujejo v Londonu. Stanovanje iščejo Veteran, žena in dete nujno potrebujejo nekaj sob. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pokliče EN 0153. (250) jjiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiHiimiiiiiiiimiimii! 1 ZA DOBRO PLVMBINGO 1 I IM GRETJE POKLIČITE 1 . I A. J. Budnick & Co. = 5L0MBING & HEATING | 6631 St. Clair Ave. = Bos. Tel HEndenon 3289 ~ Residence POtomac 0641 'miiimmimimimmimimimiiiimmtii MALI OGLASI Poceni! V župniji sv. Jeronima, Shore Acres Drive, je naprodaj zidana hiša v izvrstnem stanju; velik lot, 4 spalnice, 2 kopalnici, ena kopalnica v 3. nadstroju. Zelo MENA se je slabo obnesel, pi-|pod ceno za $19,000. Oglejte si šejo listi. Vzrok je, ker so kme. jQ ^oj in pokličite IV 5956. tom zanj premalo ponudili. Ob tej priložnosti pišejo listi mnogo o tem, kako je treba pospešiti pridelavanje lanu za indus- kmečke hiše. Toda ta Ustjema- tri j o. Priporočajo ruski lan, ki lo kmečki, ampak samo vladni, da sicer manj olja, da pa bolj-Tako je moral ta list letos, ko še vlakno. Lan predelujeta v je bil kmet tako udarjen po su- ši, agitirati, da vsak odda vse žito Pri Sloveniji tovarna “Motvoz in platno” na Grosupljem in pa natančno po predpisih, predilnica v Jaršah, ---------list igral sveto-1 t~------- ” Wm. J. Van Aken Org. PR 3777. MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela dražba Prvovrstno žganje - pi*Q • vtao PAPIRAMO IN "BARVAMO SOBE Prvovrstno delo, zmerne cene. Pokličite, da vam damo prost proračun. Se priporočamo. GEO. PANCHUR in SINOVI 16603 Waterloo Road* KE 2146 BARVE IN STENSKI PAPIR V NAJNOVEJŠIH VZORCIH Moški in ženske ki morajo nositi opore (trusses) bodo dobro postreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore. Lekarna je odprta ob nedeljah. Mandel Drug Lodi Mandelah. G., Ph. C. SLOVENSKI lekarnar 15702 Waterloo Rd. Cleveland 1*. Oble Lekarna odprta: Vsak dan od t:30 dopoldne do 10. zvečer. - Zsprta vea dan ob sredah. Drva mjprodaj Prodamo nova drva za spod-kuriti, kratke in dolge rezane; jako velik load za $8:00. Pokličite po 5 uri zvečer YE 1479. -(251) DELO DOBIJO Delo dobijo Delavci na Turret lathe, Radial drill press, Potter & Johnson milling machine ter single spindle drill press operatorji Dnevni jn nočni šifti. Dobra pla. ča od ure. Oliver Corporation prej Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (248) Ženske za čiščenje Dnevno ali nočno delo. Plača Zglasite se v Employment Office The May Co. (249) MALI OGLASI Popravljamo kleti Popravljamo in cementiramo kleti. Za informacije pokličite F. Fala, PO 4186. (249) Popravljamo pohištvo Popravljamo tapecirano pohištvo v vaši hiši; pritrdimo springe, iznova napolnimo blazine in vse, kar je potrebno, da bo pohištvo kot novo. Pokličite SW 6890. 1142 E. 66 St. (*) Soba v najem V najem se odda opremljeno sobo za starejšo žensko ali dekletu ; ima privilegije v kuhinji. Pokličite po 4 pop. EX 6881. (248) da hodiš po soteski.! “Pa pojdiva”, se nazadnje odloči še Klevž. “Bova še kako, tudi če je zamet na Vr-skah.” Toplo opravljena sta rinila v klanec. Se v gaz je burja nanesla snega. Dobro, da sta bila oba v škornjih. Skozi smrečje je piskalo, da je Klevž polhovko potegnil čez ušesa. “Hudiihanovo čuden božič”, se je poganjal za Jernejem. Na Vrskah je bil res zamet. “Sem koj vedel”, se je jezil Klevž. “Nemara bo bolje, da obrneva.” “Nazaj ne greva”, se brani Jernej. “Ovinek napraviva čez gmajno. Pri Žaleharjeve-mu znamenju greva lahko spet na pot. Grem jaz naprej.” Klevž se vda in stopa v Jernejeve stopinje. Fant je trmast. Potlej prideta spet na pot. Otrkata škornje. Klevž bi rad nabasal čedro, pa ga tako zebe v roke, da še prstov ne čuti. Prekvata rei!! Do vasi sedaj ni daleč. Burja je res silna, toda luči iz hiš je že videti. Cerkev je razsvetljena. Jernej se hoče postaviti kar za vrata. Klevž ga potegne s seboj. “V klop greš z menoj. Saj si Klevžev.” Pokonci hodi Klevž. V prvi moški klopi ima sedež, kakor se za grauntarja spodobi. Bregar, Klemenc, Poglajen in Devs že sedijo. Malo se stisnejejo, ko vidijo, da je Klevž pripeljal še Jerneja. Potlej gospod župnik pristopijo, orgle potresajo zidove in s kora se utrga petje, da človeka kar zanaša od blaženosti Ko učitelj spremlja z violino svetnočno, Jerneja nekaj zadrgne v grlu. Očeta ni in ga nikdar več ne bo. Skoz zameglene oči vidi Klevža, ki se vsekuje v robec. Le zakaj Klevž veka, ko ni nikogar zgubil, ko ima bogatijo in mir, ko je na Svojem gospodar in se mu ni treba potikati po svetu kot njemu ?” (Dalje prihodnjič) ski kmetje za prehrano naših ljudi po mestih in tovarnah, je desetina ljubezni do bližnjega. Vesele božične pravnike vsem prijateljem želi Ralph M. Miller 8101 Mansfield Ave. Dl 2814 Vse vrste zavarovalnina. Srečno novo leto 1948 i! Vesele božične praznike in srečno novo leto želijo vsem sorodnikom in prijateljem Rudolf Kenik in hči Mary 8908 Union Ave. i: i! i! i! j! i! vesele božične praznike IN SREČNO NOVO LETO ŽELI. Norwood Shoe Repairing lisi NORWOOD RD. Se zahvaljuje in priporoča v bodoče loda, da ga prodajo na Češko. Cena za kilo neposušenega je 1.75, za umetno posušenega 3 din. Češka kupuje želod za krmo, ker je letošnja suša uničila mnogo druge krme, V STRNISČU NA PTUJSKEM POLJU grade tovarno za aluminij. Pravijo, da bo dajala dovolj aluminija za Jugo-slvaijo, kadar bo dograjena. Dcslej je bilo treba aluminij uvažati, izvažali pa so boksit, rudo, iz katere se dobiva aluminij. i: iffll NOVE LADJE. — Vladni listi tudi radi ponavljajo, kako se je izpopolnila trgovska mor narica. Dobila je tri nove lad-j I je, kj so jih kupili v tujini; dve ‘ za prevoz potnikov in eno za prevoz olja. Dalje je dobila iz nemških reparacij Jugoslavija pet ladij. , “DOLI S FAŠIZMOM.” — Uradno se v Titovini konča vsa. ka stvar z vzklikom “Doli s fašizmom, svoboda narodu.” Nekdo piše s Hrvaškega, da bodo morali ta pozdrav odpraviti, j kajti Hrvatje tako navdušeno !;! vpijejo "proč s fašizmom,” da !, j vsi komunisti vedo, da mislijo • ipod to besedo nje same. Ljudje hočejo svobode od fašizma in komunizma. ACME HARDWARE APPLIANCE 7002 St. Clair Ave. EN 3880 & Vas mufi revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte naa. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna tnop bu ouwtiodoQ BČJJOJJSOd WJBfjpBJ BUlU3dSJ(3 I zWiieln pet v stanu postreči z nekaterim blagom, ki smo ga nudili pred vojno kot naše posebnosti, a se med vojno ni dobilo. Sedaj zopet lahko naročite sledeče: JESTVINE: Pristne suhe Gobe Trsta. Jako lepe. Četrt funta Sl. 10, pol funta $2, funt $3.85. Naj finejša snežnobela Ajdova moka, funt 19c. Prava importirana rumena Prosena Kaša, 27c funt. INSURANCE Fire — Windstorm Automobile Za zanesljivo postrežbo se priporoča Daniel Stakich Agentura 15813 Waterloo Rd. KE 1934 (Frl-x) lilij: I ujJL . GREETINGS JEDILNE DIŠAVE: Pristen španski Žefran. Šk. 50c. Prava dišeča Stro-čna Vanilija, 4 stroki 50c. Lorber listje, šk. 25c. Paprika (sladka ali huda), Poper (zmlet 'ali celi), celi Klinčki, Cimet (celi ali zmlet), cele Mešane dišave, Orešček, Muškatoi Cvet, Kimelj in Chile powder. Vel. paketi po 50c. Majeron plevce 40c. KNAJPOVA ZELIŠČA in KORE-NINCE: Nav. paketi 60c, posebno veliki po $1.50. Brinje, Kamelice, Tav-žentrože, Preslica, Planinski Mah, Lipovo ali Bezgovo cvetje, Encjan koren, Lapuh, Rožmarin, št. Janževa Roža, Ajbiš, Vinska Rutica, Habat korenine, Dišeča Meta. MEŠANI KNAJPOVI ČAJI: V škat-Ijah po $125. Naročite štev. 1, za Želodec, št. 2 zoper prehlad, št. 4 za ledvice, št. 5 za mehur, št. 6 za ženske, št. 7 za pljuča, št. 13 za čiščenje krvi, št. 14 zoper srčno napako. Slaven planinka čaj “PLANINSKE ROŽE" je zopet na razpolago. 1 šk. $1.50, 5 šk. $7.50, 10 šk. $14. Poštnina stane 3c za funt do 300 milj, 5c funt od 300 do 600 milj, 10c funt od 600 do 1000 milj, 12c funt v kraje nad 1000 milj od Milwaukee. Pridenite primerni znesek za poštnino. Ako je preveč, bo poslano toliko več blaga, obratno toliko manj. Pošiljamo tudi C.O.D., in plačate lahko za blago in prevoz ob prejemu paketa. Steve Mohorko Co. 704 So. 2nd Sir. Miloisltee 4, Wis. Mmmmmmmmmmmmm Euclid Race Dairy & Ice Cream Co. 503 E. 200th St. KEnmore 0515 VOŠČIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO mi SLOVENSKI URAR JOHN BARTOL (štajerc) ki je preje bival na 5600 St Clair Ave. naznanja starim in novim odjemalcem, da sedaj posluje na 6519 St Clair Ave. Popravlja vsakovrstne ure in zlatnino PRI NAS DOBITE ta teden lepo zalogo do- lje. Se priporočamo. • OGRINC MEAT MARKET 6414 St. Clair Ave. (248) Beneški zastori Napravim po važi meri jeklene beneške zastore. Izbera 3 barv v jeklu in razne barve trakov. Frank Adamič da zanesljivo delo in po zmerni cenL Tru-Shade Venetian Blind Co. 22812 Nicholaa Ave. zadej IV 5232 (Wed-Fri-x) ŽENE, DEKLETA, FANTJE IN MOŽJE! " Pridite po lepa darila, kot se dobijo pri nat. Pri nas dobite vsakovrstno blago, kot se potrebuje pri družini; dobite za matere, očete, hčere, za otroke, za male in velike. Tudi fantom in dekletom se priporočamo, da pridejo k nam po lepa darila, da si jih kupijo in obdarujejo drug drugega. Za molke imuno nogavice, rokavice, kravate, srajce, jopiče; za žene in dekleta vsakovrstno spodnje perilo, za otroke pa vse, kar potrebujejo od noge do glave. Pri nas dobite tudi zelene znamke in kadar imate knjižico polno, dobite pri naa za 3 dolarje Maga zanje. Kupujte pri nas in prihranite si pot v mesto. Pri nas imate vse lepo razvrščeno pred seboj, da vam ni treba stikati po raznih nadstropjih za to ali ono reč. Pa tudi ceneje lahko damo pri nas, ker nimamo tolikih stroikov t vodstvom trgovine, blago je prav tako, če ne celo boljše. Pridite k nam, se vam toplo priporočamo. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1948 ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM ZAHVALJUJEMO SE VSEM ZA DOSEDANJO NAKLONJENOST TER §E PRIPOROČAMO TUDI ZA BODOČE. ANZLOVAR’S DEPT. STORE 6214 ST. CLAIR AVE. Polagajte Ameriki, hupajte Victory bo»de Ut mm o ; —----—■— ■ o o n o o o o o BELI MENIHI PoTMt k prra polovic« XII. stoletja *plwl IVAN ZOREC žo počel." | val. "Ali no mi, ki jim znaša- jnil, Setečan ve, da cesarski mo- “Za te krščanske besede, ve-(xo davke, vse davke, Iz prve in ii® izpodrezujejo stiške meni-dečni Tone, ti rad povem, da drug& roke? Kaj smo mi tu he, tako je tudi pater opat ob zaradi njih, ali so oni zaradi vso moč.” Začel je peti, a glas, slab in komaj slišen, se mu je tresel od velike groze. “Nate, hudičevke, ali veste zdaj, kdo sem in da se vas ne bojim?” je hripavo jaskal. “Petelina spoznaš po grebenu, mene pa po petju!” Kar ti nenadno dihne veter, strahotna hosta zahrope; v temo, da bi dlje segel ko videl, mu nad glavo skovikne čuk, že tako preplašeni Matevžek skoraj počene od strahu, izpod nog pa se mu sproži kamen in se zatrklja nekamo daleč in globoko. “Jezus Nazarenski, saj sem nad pečinami v Kuščarjeku!” je zavpil, dotipal staro smreko in jo objel z obema rokama. “Pomagajte, ljudje, pomagajte!” je tulil na pomagaj, da je odmevalo po vsej dolini od Ceste do Malega Gabra. Trlepovi fantje so se spravljali spat. “Kaj pa je to?” so poslušali. “Nekdo je v sili.” Brž so s poda pobrali vsak svoj cepec in se na ves splav zadrevili proti Kuščarjeku. A tam so že fantje s Ceste otimali Matevžka. “Storkljež nerodni, skoraj ob stezi v dolino se zguboš!” so ne-jevoljini režali vanj. “Vešče, babe čarovnice, so me omotile in zvodile, da se še ge- Kaj niti nisem upal več. “E, ti in tvoje vešče!” si jih videl?” “To je da, pa samo oči, ki je iz njih žarelo, da se je kar bliskalo,” je Matevžek lagal. “In smrdele sa kakor star zaprtek, iz pekla samega ne smrdi huje, kadar ga kidajo.” “Če pater opat zve o tehle tvojih veščah, te spodreca, da ne najdeš več poti do porte.” “Da, kdor veruje v duhove in čarovnije, se menihom zameri “Tudi samemu patru opatu bi se tresla kuta, te bi mu čarovnice bile nakanile takih, kakršnih so jih nocoj meni!” bab se bo- “Strahopetec si, jiš, pa je.”- “Kdor pravi, da se ne boji babe, volka in hudiča, ta grdo laže” “Ali pa si bil pijan?” “Mož, ki sem pri njem bil, jfe res duša, da človeka ne pusti žejnega iz hiše; ali pijanega me ni videl. Tudi spotoma doboš ljudi, ki vedo, da je krščansko dobro delo usmiljenja, žejnega napojiti; napil pa se nisem.” “Napil, napil! In v pijanosti zašel na pomagaj sklical ljudi iz dveh vasi.” “Pod trto sem se rodil, vse življenje ga pil, pa bi me bilo tisto primake spravilo ob um se Poloni vse noči sanja o tebi, podnevi pa od nepočakano-sti brska in milo koklja kakor koklja, kj se ji hudo mudi na gnezdo.” “Polona ni vešča, na miru mi jo pusti!” ga je Tone nejevol-no dregnil v rebra, da je mo-žiček skoraj omahnil po tleh. Naposled je le začel po malem praviti, zakaj Slabe ni prišel že z njim, a Trlepu in Vr-bičevemu gospodu je potlej vse razpovedal še bolj na drobno. XXII. Že drugo dopoldne prav za-vred je prišel tudi Slabe. Trlep mu je razodel, kaj je povedal pater opat, Vrbičev gospod p asvetoval, naj stopi do okrdžnega glavarja v Novem mestu. “Velik gospod je”, je Slabe preudarjal. “Ali pridem do njega?” “Prideš, če moško vprašaš po njem,” mu je Vrbičev gospod kuril. “ A če bo kaj režal vate, rohni tudi ti in zvenči z goldinarji v žepu. Z gol dinarčki ne skopari, razmetu j jih pa tudi ne.” Kaj se pravica mora kupovati?” “Včasih že,” se je stari pe-rogrizec smehljal. “Pogajaj se kakor na sejmu, pa bo prav.” “Kakova gosposka pa je to, da se mora človek še bosti in pogajati za pisano cesarsko postavo?” “Seveda ni taka, kakršna je meniška, ki te le pestuje,” se je starec posmehnil in z očmi trenil v Trlepa. Trlep je molčal in gledal pod mizo. “In kdo jih plačuje, gosposke hlapce?" se je Slabe ogre- nas?” "Kar pusti,” se je Vrbičev gospod smehljal. "Ko se vrneš, boš vedel tudi to.” “Spočij se in kar odtod stopi v Novo mesto," je Trlep svetoval. “Ce denarja nimaš se seboj, jaz ti ga dam — samo ča sa ne trati." “Pot tja dol in nazaj me zamudi dva, tri dni; Polona ne bo bo vedela, kje sem.” “Brez skrbi, že jutri zve; sam zdrsnem tja.” “Saj bi lehko šel jaz,” je Tone popal. Trlep ga je pisano pogledal. “Neumno sem čveknii,” je sin spoznal in zardel. “Kaj pa, če bi šel jaz?”- je France popravljal. "Da vam ne bi bilo treba hoditi daljne poti.” “ Znjim bi šel tudi jaz," se je še Nace ponujal. “Baj res,” je bilo Slabetu všeč. “Pojdita vidva.” Trlep je mislil že drugam. “Ali ni da bi človek zdivjal?" je naposled udaril ob mizo. “Pravica je ob tebi, doseči pa je zlepa ne moreš!” “O, prav kmalu jo zgrabim z obema rokama, če je le še živa in prava!” je Slabe trdo rekel. “Ali pa res še pojdem do cesarja!” “Da, takih nadrobi glavarju, pa boš videl, kako hitro se ume-či,” je Vrbičev gospod ščuval. “Kdor obupuje, ne zmaguje!” “Ali ni čudno, da sam pater opat ni mogel ukriviti Soteča-na?” se je Slabe domislil. “Njegova beseda je zmerom in povsod toliko zalegla.” “Hm, kaj hočeš,” ie Vrbičev gospod vadel. “Cas se je obr- "Skoda za nas vse,” je Tone pogledal v tla. "Od rodu do rodu se spomni, kako so meni- hi zmerom pomagali svojim in je to! Sami sl zavihajmo ro- THE MAY CO’S BASEMENT drugim ljudjem.” “E, kaj!” je Trlep držal svojo misel. “Kdo bi gledal nazaj, glejmo naprej 1 Navadimo se, da nam je živeti iz svoje moči. Ne prosjačimo več milosti in podpore — hlapčevsko delajmo, "Vse prav,” je Vrbičev gospod momljal in si poičasi molzel osivelo brado. “‘eRs je vendar tudi, da Slabetu ne bi bilo treba kupovati pravice pri novomeškem glavarju, če bi naši menihi še imeli staro moč." V petih različnih merah! Fine vrste pralno Rayon blago Ukrojene zavese 42x54 inčev dolge preje 2.89 par 42x63 inčev dolge preje 3.19 par 42x72 inčev dolge preje 3.75 par 42x81 inčev dolge preje 4.19 par 42x90 inčev dolge preje 4.39 par 3.89 par Nobenega šivanja! Nobene potrate! Tenke, iz rayon blaga, ki se opere, ukrojene zavese v svetlo rumeni barvi—se sedaj lahko dobi v petih merah, ki se lepo podajo kateremukoli oknu na vašemu domu. Imajo eno-inCne robe ob straneh in tri-inčev rob spodaj. Zgoraj sp z robi in jih lahko takoj obesetc na okna. Posebno fine kakovosti. records PRESENTS 7Le Cjieatest Cltlistmas Cjijjt on Recces! MG M-16A—A CHRISTMAS CAROL Lionel Barrymore 10096—WHITE CHRISTMAS THE CHRISTMAS SONG Kate Smith 30036—SILENT NIGHT O HOLY NIGHT Lauritz Melchior MGM-6—STRAUSS WALTZES Harry Horlick MGM-6A—SONG OP LOVE Album MGM-3—HOLIDAY FOR STRINGS David Rose Herb Fitzgerald's Radio & Record Shoppe 635 EAST 185th ST. KEnmore 1313 lepov Nšce smejal. # “Kar pojdimo,” jc silil Tone, kj bi bil že rad zvedel še kaj drugega. “Bog vam povrni in ljuba Mati božja,” se je Matevžek zahvaljal vsem obenem. "Že dobro. Samo ne tuli več, kadar te bo spet strah noči in bab.” • In so se razšli: Ceščani na levo, Gabrovci z Matevžkom na desno. “Zakaj si se tako dolgo motil pri Slabetu ali kje in še zdaj prišel sam?” je Tone dregnil od sramu molčečega pev-čka. “Počasen si kakor sveto olje.” “Biba leze, tovor nese. To in vse do zadnje dlake razpo-vem tistemu, k; me je z imenitnega slavja pognal v tako daljo.” “Saj lakote in žeje menda nisi trpel, kajne?” “Zato pa sem žejen zdajle in ves hromoten, da ne vem, kako da še hodim. Kaj menite, dolgo in nevarno pot sem prehodil danes.” , * “Le potrpi, mokrote je še ne-kaj v mehu, da ti duša spet le- a posebnost Ekstr -in najhnjše šele Velike mere, za 16 oblek ‘Polythene’ Jumbo VREČE ZA OBLEKE samo Shranite vaša oblačila v tej prozorni plastični vreči za obleke. Popolne velikosti, (54 inčev) z 36-inčev dolgim zipperjem, 4 gauge vrh in dobri robi. V posameznih paketah. Idealne za lastno uporabo ali darila. Telefonska in poštna naročila sprejeta— pokličite CHerry 3000 Basement—Potrebščine. C RDlERIE Člani kluba Slovenskih GROCERISTOV in MESARJEV v Collinwoodu IN PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! HOLMES AVE. MARKET 15638 Holme« A ve. JOHN DOLENC 573 E. 140th St. JOE JANES 632 E. 222nd St. JOE JANZEVICH 19131 S. Lake*Sh< Blvd. JOHN ASSEG 23550 Chardon Rd. JOHN KAUSEK 19513 Kewanee Ave. LEO KAUSEK 15708 Saranac Rd. FRANK KASTELIC 19308 Shawnee Ave. JOE KUHAR 383 E. 156th St. JOE METLIKA 20251 Tracy Ave. KUHAR & VRANEZA 315 E. 156th St. JOE PETRICH 26594 Lake Shore Blvd. LOUIS OSWALD 17205 Grove wood Ave. JOE MODIC 315 E. 156th St. LUDWIG RADDELL 111 E. 196th St. VICTOR SAYE 16016 Parkgrove Ave. JOE SETINA 777 E. 185th St. JOHN ŠKOF 1170 E. 174th St. JOE SISKOV1CH 15804 Waterloo Rd. JOHN SIVEC 17931 Neff Rd. SOBER A MODIC 544 E. 152nd St. MARY SPEHEK 16226 Arcade Ave. MRS. JOHN TOMAŽIČ 16821 Grovewood Ave. LOUIS URBAS 17305 Grovewood Ave. JOHN VIDENŠEK 486 E. 152nd St ANDREW VICIC 485 E. 260th St PAUL CLAPACS 1S300 Shawnee Ave. LOUIS URBAS 23430 Chardon Rd. . M ■ ...w._____ 'i miiiriiaiaitdllMiMMitaH da bi moj Janko šeno najhitreje, Je bi naročili in se kmalu vrnil cirkularko. V bližini mesta F. Fišer: |“Daj Bog, Pijmo innianl materi "i:"*'. — | . Molite od sedaj: "Daj Janku j Nič ni zaleglo. Odvrnil je, Nisem Vas še videl osebno, to- miren pokoj” in dodajte: “Se da bo sam pomagal, če bo tre- da poznam Vas. Neštetokrat za tiste sirote, ki nimajo ma-sva z Jankom gledala vašo sil- tere ko in vsakikrat ste mi bili bli- Na istem posestvu, pri istih žji. Bolj sem Vas spoštoval in ljudeh je tudi mlad hlapček, vedno znova, kadar mi je Janko tujček brez staršev in Janko mi pravil o Vas. Kako mehke, kako otožne so bile pri tem nje-gave oči. Težko mi je pero in čutim, da bom moral izbirati besede. Želel bi imeti pri tem isto pobožno ljubezen, kakršno je imel Janko v očeh, kadar je govoril o Vas. Pričakovali ste njega, ali vsaj njegovega pisma. Za oboje Vam pišem jaz. Žena-vdova ste — mati in žalujoča roditeljica. Vem, da ob vesti o novi izgubi ne boste obupali, kajti velika materina srca poznajo ljubezen in žrtvovanje. Ko materi umre otrok, onemi v bolečini, vendar vstane, prav gotovo vstane poveličana v trpljenju in ponosna v žalosti, kajti materina ljubezen je občutljiva kot pero in silna kot vihar na morju. Če mati zgubi sina, njena ljubezen ne umre, ker je enaka življenju: poglobi se v skrivnost zemlje in se utešj v svojem žrtvovanju. Ko svojega otroka ne more več je večkrat dejal: “Dečko se mi smili, brez staršev je. Jaz imam vsaj mater . . Še v vročici je govoril: “Mali je revež, brigaj se zanj .. .” Bilo je, mislim kmalu po Vseh Svetih, draga gospa, ko ste prejeli njegovo zadnje pismo. Dve ali tri noči ga je pisal, kar prenehati ni vedel. Bilo je najbrž zelo obširno. Takrat je že hudo kašljal. ba. In tisto žaganje mislim, je našemu Janku pobralo poslednje moči iz telesa. Kup drv je bil ogromen in vse dvorišče je bilo natrpano. Podvomil sem, da bi z vsem tem opravili do Miklavža, kakor je bil kmet želel. Janko je bil drugačen: tlesknil je z rokama in pričel računati. Da pojde, je hotel reči, pa ga je kašelj posilil. Povedal sem kmetu, da se bova potrudila. Bilo je pri večerji. Gospodarjeva žena je bila dobrega srca in me je sama vpra- Vam o svoji bolezni ni maral šala, ali želiva čaja po večerji, pisati, da bi ne bili žalostni. Re- Poprosil sem jo tudi za odeje, kel mi je: “Do Božiča bom ker so noči bile že prav hladne zdrav in takrat ji pišem »lepo, in mi je Janko bil že večkrat veselo in zadovoljno. Danes potožil, da ga zebe v noge in tega ne morem.” Pritrdil sem mu, ali bolje po- ne more spati. In midva z vedano, skrival sem svojo bo- mogla spati vsled njegovega jazen za bodrilnimi besedami. | kašlja, ali kar mi boste v svo-Vendar mi je bral v očeh: “Mi- ji dobroti gotovo verjeli, od sliš, da je nevarno, — mogoče! skrbi zanj in hudih slutenj. Toda jaz vsem, da bom tudi ta prehlad pretolkel?” “Kaj, če ni samo prehlad?” Tedaj me je dolgo gledal in molčal. Ves november in še dolgo v osrečevati z ljubeznijo, je po- decembru smo žagali drva. sveti ivsem onjm sirotam, ki žive in hrepene kot mladi metulji po cvetni medici, — sirotam brez staršev, otrokom brez mater. Do zdaj ste ob večerih molili: Kmet je bil počistil svojo-ho-sto in nekaj tudi posekal. Omenil sem mu, da je Janko bolan, da ostanem za ta opravek torej samo jaz in bi bilo mogoče naj- Cez dan sva lagala drva. Saj sem želel, da bi legel, da bi se zdravil, pa je sam trdil, da bo zmogel, da je že marsikaj hujšega in kot bi bil vedel, Kaj mislim, mi je obljuljal, da bo brž po končanem delu legel v posteljo in si pozdravil svoj “prehlad.” In jaz sem takrat že dobro vedel, da ni več prehlad. Povedal sem to tudi kmetu, ki pa pametneje in delo bi bilo izvr- je majal z glavo: “Ali naj pu- stim, da mi dtlva segnljejo na dvorišču?” Skušal sem Janku olajšati dalo. Kadar je bil on pri žagi, sem zbiral mehkejša in tanjša debla. In kadar sva skupaj žagala, sem vlekel močnejše, da bi njemu prihranil napor. Pa je to opazil. In kakor da bi ga iz užaljenosti bilo sram, je sam ižbiral. Moji opomini niso zalegli. Garal je, garal do izgarano-sti. Zvečer je bilo zanj hudo. Takrat so mrzle sape privihrale z gora, ko z lepenko zakrita okna niso nudila zavgtja pred vlažnim mrazom, ko je petrolejka nebogljeno svetila, da smo se v podtrešni sobi zdeli drug drugemu kot tri izžete pošasti. Poleti je sobica bila še kar prijazna, pozimi odvratnejša od vsake mestne mansarde. Te Veš, ženske m najhltrsj« potolažijo t usodo . . Usojeno je bilo. . - Spominjam st: ko je umrl moj oče, jo jo domači lupnjk tolažil: “Bog je tako hotel . . ." Prišla je Soseda ih govorila: “Usoda, brei moči si ob njej.” Prav fako je potem sama govorila meni piskajočemu: "Janko, ne jokaj. Tudi J voj a mamica ne joka večč. Bo-gec je poklical tvojega atka. Tudi nas bo nekega dne.” Mislim, da je moja mati videla dovolj gorja, dovolj smrti in mrličev, da bi moje ne mogla prenesti ...” Potem se je december nagnil drugo polovico, zapadel je nov sneg, še občutneje se je zmrazilo, Janko pa je toliko oslabel, da ni več vstajal iz postelje. Moj prijatelj Janko pa je šel h koncu. zaspal, sva s malim odšla. I V vročici je videl svoj dom. V kmetovi Mi »va poslušala | Od zibelke preko Mrifto in pr-njihove božične pesmi. Proti enajsti sem pogledal k Janku in je kaaale, da spi. Potem smo šli k polnočnici. Kmet z ženo spredaj. Za njima dva sinova In za tema dvema: mali in jaz Trda, mrzla, prisiljena pot. ve ljubezni. Govoril je v vročici in mahal z rokami, šepetal je, polglasno rotil in potem klical Vas, mene, domovino. Njegove velike oči so še bolj izstopile. Vpile so, se zaganjale in se obupano povračale na smrtno trudno tfelo in zapuščeno posteljo. Potem je še kašljal. Tako Žal mi je bilo, da sem ubogal presunljivo, tako težko, z zad-kmeta. Raje bi bil ostal pri njim naporom svojih moči. Tu-Janltu. Slutnja najhujšega mi gj gg^eti ni mogel več. Levo ro- ni dala miru. Zmrzel sneg je škripal, sem-patja je kak avto hušknil mi- ko je imel s komolcem naslonjeno na blazino, z desnico se je držal za rob. Zdaj si tudi mo. Ljudi nismo srečavali, sa-|tega poslednjega ugodja, tega mo prehitevali. zadnjega obupnega dokaza, da Tudi kmetu se je čudno mudilo. Z mano ni govoril nič. Naš dom pa se je bil medtem je še nekaj moči v njem, ni mogel več dovoliti. Zrušil se je na posteljo in obležal kot mr- zavil v temo. Luč v kuhinji, ki tev. je drugače svetila dolgo v noč, In ko je gospodinja molila je bila tokrat ugasla. Sence so imajo vsaj nekaj: tisto najpre- Marijo in dodala “še'bile ostrejše kot po navadi. im vesela voščila! Glavni urad na 6131 St. Clair Ave. Podružnica na Union Ave. in E. 93 St. Podružnica na Waterloo Rd. Božični in novoletni prazniki so vedno veseli, še posebno pa so veseli, če je za iste čase in praznike kaj prihranjenega, da se kupijo božična darila. Tisti, ki so v tekočem letu vzeli tako zvani “CHRISTMAS CLUB” na naši banki, letos praznujejo veselejše praznike,' ker so si s tem klubom prihranili denar. Kdor bo, ali je že začel nov klub za letp 1948, bo imel pa prihodnje praznike vesele, ker si bo prihranil denar za nakup lepih daril. Najlepša prilika je začeti ta klub še ta mesec. Nudi se vam vsem lepa prilika. Vsak ga lahko začne. Imate 6 razredov tedensko: Po en dolar, po dva ali po tri na teden, dalje še pol SB, po($10 in po $20 na teden. Kolikor kdo lahko dene na stran tedensko. Izplačilo sledi s prvim decembrom. Najlepša prilika je to za hranjenje. Poskusite nabčiti tudi svoje otroke; hvaležni vam bodo. y Klub imajo vse tri podružnice slovenske THE NORTH AMERICAN BANKE v Clevelandu prostejšo, ganljivo iznakaženo, “malim” nisva usmiljenja vzbujajočo poezijo bohemstva. Naš prostor pa ni bii soba, temveč kos zavrženo-sti, razpoloženje v njej enako razpoloženju pogrebne pesmi. In tam je Janko izkašljeval.. Vedno manj smo govorili meS seboj. Nekega dne je prišel zdravnik. Preiskal ga je in potem smo šli s kmetom na dvorišče in se nekaj časa mudili tam, kjer je ležalo spravljeno raznovrstno orodje, kjer so tudi žganje kuhali in je bilo še nekaj škafov, praznih steklenic ter gospodarjeva dvokolesa. Tja notri, v tisto dvoriščno čumnato je še istega dne Janko preselil sebe in svoje revne stvari. Ko sva ostala sama, mi je rekel: “Menda je res, kar si pra-,viL Zadelo meje. Ko bi vsaj precej vročičen le mi je videl “Bolšjem res, toda moja bolezen Wkot so druge bolezni. Bolj kot bolan na pljučih sem bolan na srcu. Prav vsled tega tukaj ne Bom ozdravil. Najstranejše pa je, da sem tako sam sebi prepuščen.—Moja mati! Na moji nočni omarici je kmetov aspirin. Bog daj zdravje tistemu, ki misli, da bom za aspirinom ozdravel. Kje neki! Nisem mogel in tudi ne bom. Ti moj France, kje je moja volja? Je ni! In ti? — Zakaj mi tega ne vržeš v obraz? Za trenutek bi zameril, potem bi spet upal. . . Oh, upanje, upanje!” In z “malim” sva bila vsak večer pr; njem. Imel je toplo v sobi, ker kmet ni štedil z drvmi, scier sva mu jih pa itak midva napravila. Luč sva imela le redkodaj. Iskal sem pri znancih in poizvedoval. Ge sem iztaknil svečo, je gorela sveča, če petrolej, pač petroljeka. Hudi, moreči so bili ti decem-berski dnevi. Noči neznosne. Pozno v noč so me gledale Jankove smrtno žalostne velike oči in bile so mi kot šno samo žgoče veliko vprašanje, kateremu nisem vedel odgovora: “Kako dolgo še? Res ni rešitve zame?" Tolažil sem ga, bodril, mu zbiral upanje. Lggal sem, vso svojo govorno umetnost zastavil in če mi je verjel, mi je bilo še toliko težje v srcu. Včasih je bil ironičen kot bi ga bilo sram lastne lahkovernosti in kot bi zameril mojo tolažbo. “Materi ne pišem, recimo, da ti verjamem, da bom ozdravel . . Bom kasneje pisal. Če pa: ^. ne ozdravim, če torej tudi pi-j,HI sati ne bom mogel, tedaj pišL, ||| ti na kratko. Želim, da ji ne' V sporočiš samo, tsmveč, da ji go- j' Wl voriš v pismu, kot bi bila pri < g|| tebi, mesto mene izberi naj lep-1 še besede in z njimi ohladi bole- j' W cino. Piši ji, da sem pač umrl ' kot umre vsak človek, da bi bil liini In takrat je prišlo. Prša ao se mu dvigala kot - -----••• --------- — i— ----------— r~ ---------------1 človeku, ki teče v hrib. Toda za našega Janka, da bi ozdra- Zrak je bil mrzel in rezek kot sape je bi]0 ve()no manj. -jelo vel,” se mi je to zdelo kot hu- j ledena voda. Mogel bi ga se- Lu je odpovedalo pokorščino, jkati. Domač pes tega večera ni njggove misli pa so v vročici molila “za naše zavijal. Na ploteh, obstrešni-[blodile in vedno hitrejši, vedno kih, kljukah in sadnem drevju 'bolj divji Je bil njih ples. Pri-je ležala plast ledu. Leden hitele so domov, k Vam in »mu oklep sovražne prirode je objel prtf,raie Vašo podobo pred oči. vse, kar je služilo Človeku. Mi smo bili takrat v.cerkvi. Janko v svoji postelji. dobna šala. Ko je nato z velikim glasom molila “za rajne”, sem tudi jaz molil. Janka sem imel pred očmi Tistega večera sva še govorila, toda le malo. Njegove og-gromne žareče oči so samo spraševale. Ko je proti deseti Lepi, neskočno dobri ste bili in poljubili ste ga na čelo. Bilo (Dalje na 0 strani) ■ praznikom! Po 3. decembru je začelo teči 45. leto, odkar obstoja naše trgovsko podjetje. Skromen začetek se je širil med slovenske družine v njih hiše. • Takrat je bilo težko za trgovca in za odjemalca. Vsi smo bili odvisni samo od težkega vsakdanjega dela za življenski obstanek. Tr-, govec in odjemalec sta bila popolnoma oba enaka siromaka. Ni bilo denarjf ne za kupovati in ne za plačevati. Edino posredovanje je še pomagalo s tem, da smo trgovci prosili kompanije, da so nas počakale za plačilo za blago, da so med tem časom nam plačali odjemalci. Tako smo delali zaupno drug z drugim. Beseda v tistih dneh je bila dobra tako kakor je danes zemljiška vknjižba. Mnogi so dobili pomoč in zaupni kredit pri domačem trgovcu: bili so pa tudi pošteni plačniki. Zato so pa tudi trgovine naših rojakov uspevale, rojaki so pa tudi sami napredovali, ustanavljali šo si svoje hiše in družine in postali lastniki svojih domov in častnih družin. Slovenski domovi so okrašeni z lepimi vrtovi. V slovenskih hišah se nahaja najbolje vrste pohištvo. Slovenci se odlikujejo v vseh stanovih. Slovenci smo lahko ponosni na vse, kar smo kot narod doprinesli za svoj obstanek in kulturo in kar smo kot ameriški državljani in člani mesta storili za povzdigo mesta in naše naselbine. * TO NAJ VELJA ZA VOŠČILO NAŠIM ODJEMALCEM PO ŠIRNI, NASELBINI: Naia darila so nail koledarji ' Skoro povsod imate priliko dobiti naš koledar. Te dni so bili poslani tudi v narodne domove, v mnoge trgovine in tudi v tri North American bančne podružnice. Vsem še kličemo: Vesele božične praznike, pa tudi srečno in veselo novo leto. ANTON GRDINA IN SINOVI TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6019 St Clair Ave., 1053 E. 62 St, Cleveland 3, Ohio podružnica 15307 Waterloo Rd. norda tudi doma tako umrl imttttntitmrn ŽELE ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! HOLMES AVE. MARKET 15638 Holmes Ave. JOHN DOLENC 573 E. 140th St. JOE JANES 632 E. 222nd St. JOE JANZEVICH 19131 S. Lake* Shore Blvd. JOHN ASSEG 23550 chardon Rd. JOHN KAUSEK 19513 Kewanee Ave. LEO KAUSEK 15708 Saranac Rd. FRANK KASTELIC 19308 Shawnee Ave. JOE KUHAR 383 E. 156th SL JOE METLIKA ’ s 20251 Tracy Ave. KUHAR & VRANEZA 315 E. 156th St. JOE PETRICH 26594 Lake Shore Blvd. LOUIS OSWALD 17205 Grove wood Ave. JOE MODIC 315 E. 156th St. LUDWIG RADDELL 111 E. 196th St. VICTOR SAYE 16018 Park jrove Ave. JOE SETI NA 777 E. 185th St. JOHN ŠKOF 1170 E. 174th St. JOE S1SKOV1CH 15804 Waterloo Rd. JOHN SIVEC 17931 Ne« Rd. SOBER & MODIC 544 E. 152nd SL MARY SPEHEK 16226 Arcade Ave. MRS. JOHN TOMAŽIČ 16821 Grovewood Ave. LOUIS URBAS 17305 Grovewood Ave. JOHN VIDENŠEK 486 E. 152nd St. ANDREW VICIC 485 E. 260th SL PAUL CLAPACS 1S30C Shawnee Ave. LOUIS URBAS 23430 Chardon Rd. i| ♦ _ i Povaat ia prva polovica XII. »toletja •pital IVAN ZOREC BELI MENIHI val. “Ali no mi, ki jim niafe-jnil. Šctečan ve, da cesarski mo-krščanske besede, ve-Jrr.o davke, vse davke, iz prve in Kje izpod rezu jej o stiške meni-dečni Tone, ti rad povem, da druge roke? Kaj smo mi tu he, tako je tudi pater opat ob zaradi njih, ali so oni zaradi vso mož.” Začel je peti, a glas, slab in komaj slišen, se mu je tresel od velike groze. “Nate, hudičevke, ali veste zdaj, kdo sem in da se vas ne bojim?” je hripavo jaskal. “Petelina spoznaš po grebenu, mene pa po petju!” Kar ti nenadno dihne veter, strahotna hosts zahrope; v temo, da bi dlje segel ko videl, mu nad glavo skovikne čuk, že tako preplašeni Matevžek skoraj počene od strahu, izpod nog pa se mu sproži kamen in se zatrklja nekamo daleč in globoko. “Jezus Nazarenski, saj sem nad pečinami v Kuščarjeku!” je zavpil, dotipal staro smreko in jo objel z obema rokama. “Pomagajte, ljudje, pomagajte!” je tulil na pomagaj, da je odmevalo po vsej dolini od Ceste do Malega Gabra. Trlepovi fantje so se spravljali spat. “Kaj pa je to?” so poslušali. “Nekdo je v sili.” Brž so s poda pobrali vsak svoj cepec in se na ves spAav zadrevili proti Kuščarjeku. A tam so že fantje s Ceste otimali Matevžka. “Storkljež nerodni, skoraj ob stezi v dolino se zguboš!” so ne-jevoljini režali vanj. “Vešče, babe čarovnice, so me omotile in zvodile, da se še ge- Kaj niti nisem upal več. ’ "E, ti in tvoje vešče!” si jih videl?” “To je da, pa samo oči, ki je iz njih žarelo, da se je kar bliskalo,” je Matevžek lagal. “In 3tnrdele so. kakor star zaprtek, iz pekla samega ne smrdi huje, kadar ga kidajo.” “Če pater opat zve o tehle tvojih veščah, te spodreca, da ne najdeš več poti do porte.” “Da, kdor veruje v duhove in čarovnije, se menihom zameri.” “Tudi samemu patru opatu bi se tresla kuta, če bi mu čarovnice bile nakanile takih, kakršnih so jih nocoj meni!” “Strahopetec si, bab se bojiš, pa je.” “Kdor pravi, da se ne boji babe, volka in hudiča, ta grdo laže.” “Ali pa si bil pijan?” “Mož, ki sem pri njem bil, jte res duša, da človeka ne pusti žejnega iz hiše; ali pijanega me ni videl. Tudi spotoma doboš ljudi, ki vedo, da je krščansko dobro delo usmiljenja, žejnega napojiti; napil pa se nisem.” “Napil, napil! In v pijanosti zašel na pomagaj sklical ljudi iz dveh vasi.”' “Pod trto sem se rodil, vse življenje ga pil, pa bi me bilo ... • i.. _____tl« lino se Poloni vse noči sanja o tebi, podnevi pa od nepočakano-sti brska in milo koklja kakor koklja, k j se ji hudo mudi na gnezdo.” “Polona ni vešča, na miru mi jo pusti!" ga je Tone nejevol-no dregnil v rebra, da je mo-žlček skoraj omahnil po tleh. Naposled je le začel po malem praviti, zakaj Slabe ni prišel že z njim, a Trlepu in Vr-bičevemu gospodu je potlej vse razpovedal še bolj na drobno. XXII. Že drugo dopoldne prav za-vred je prišel tudi Slabe. Trlep mu je razodel, kaj je povedal pater opat, Vrbičev gospod p asvetoval, naj stopi do ojkrdžnega glavarja v Novem mestu. “Velik gospod je", je Slabe preudarjal. “Ali pridem do njega?" “Prideš, če moško vprašaš po njem," mu je Vrbičev gospod kuril. “ Ače bo kaj režal vate, rohni tudi ti in zvenči z goldinarji v žepu. Z gol dinarčki ne skopari, razmetu j jih pa tudi ne.” Kaj se pravica mora kupovati?” “Včasih že,” se je stari pe-rogrizec smehljal. “Pogajaj se kakor na sejmu, pa bo prav.” “Kakova gosposka pa je to, da se mora človek še bosti in pogajati za pisano cesarsko postavo?” “Seveda ni taka, kakršna je meniška, ki te le pestuje,” se je starec posmehnil in z očmi trenil v Trlepa. Trlep je molčal in gleda! pod mizo. ' “In kdo jih plačuje, gosposke hlapce?” se je Slabe ogre- nas?” “Kar pusti,” se je Vrbičev gospod smehljal. “Ko se vrneš, boš vedel tudi to.” “Spočij se in kar odtod stopi v Novo mesto," je Trlep svetoval. “Če denarja nimaš se seboj, jaz ti ga dam — samo časa ne trati.” "Pot tja dol in nazaj me zamudi dva, tri dni; Polona ne bo bo vedela, kje sem.” “Brez skrbi, že jutri zve; sam zdrsnem tja.” “Saj bi lehko šel jaz,” je Tone popal. Trlep ga je pisano pogledal. "Neumno sem čveknH,” je sin spozna! in zardel. “Kaj pa, če bi šel jaz?” je France popravljal. “Da vam ne M'1oilo treba hoditi daljne poti. “ Zn j im bi šel tudi jaz,” se je še Nace ponujal. ‘ usodo . . Usojeno je bilo. .. Spominjam se: ko je umri moj oče, jo Jo domači iupnjk tolažil: “Bog je tako hotel . . Prišla je Soseda in govorila: “Usoda, brez moči si ob njej.” Prav fako je potem sama govorila meni plakajoče-mu: “Janko, ne jokaj. Tudi j voj a mamica ne joka večč. Bo-gec je poklical tlvojega atlca. Tudi nas bo nekega dne.” Mislim, da je moja mati videla dovolj gorja, dovolj smrti in mrličev, da bi moje ne mogla prenesti ...” Potem se je december nagnil drugo polovico, zapadel je hov sneg, še občutneje se jt mo prehitevali. zmrazilo, Janko pa je toliko oslabel, da ni več vstajal iz postelje. Moj prijatelj Janko pa je šel h koncu. prostejšo, ganljivo iznakaženo, usmiljenja vzbujajočo poezijo bohemstva. Naš prostor pa ni bil soba, temveč kos zavrženo-sti, razpoloženje v njej enako razpoloženju pogrebne pesmi. In tam je Janko izkašljeval.. Vedno manj smo govorili eS seboj. Nekega dne je prišel zdravnik. Preiskal ga je in potem smo šli s kmetom na dvorišče in se nekaj časa mudili tam, kjer je ležalo spravljeno raznovrstno orodje, kjer so tudi žganje kuhali in je bilo še nekaj škafov, praznih steklenic ter gospodarjeva dvokolesa. Tja notri, v tisto dvoriščno čumnato je še istega dne Janko preselil sebe in svoje revne stvari. Ko sva ostala sama, mi je rekel : “Menda je res, kar si pra-i vil. Zadelo meje. Ko bi vsaj zaspal, ava i malim odšla. I V vročici j« videl svoj dom. V kmoteivi Mbi eva poslušala J Qd zibelke preko birme in pr-njihove božične peemi. Proti ve ljubezni. Govoril Je v vro-enajat) aem pogledal k Janku čici in mahal z rokami, dope-In je kaaalo, da apl. Potem smo šli k polnočnici. Kmet z ženo spredaj. Za njima dva sinova In za tema dvema: mali In ju tal je, polglasno rotil In potem klical Vas, mene, domovino. Njegove velike oči so Se bolj izstopile. Vpile so, se zaganjale in se obupano povračale na smrtno trudno ttelo in zapuščeno posteljo. Trda, mrzla, prisiljena pot. potem je je kašljal. Tako Žal mi je bilo, da sem ubogal presunljivo, tako težko, z zad-kmeta. Raje bi bil ostal Pr' njim naporom svojih moči. Tu-Janku. Slutnja najhujšega mi gj sedeti ni mogel več. Levo ro- ni dala miru. Zmrsel sneg je škripal, sem- ko je imel s komolcem naslonjeno na blazino, z desnico se patja je kak avto hušknil mi- je držal za rob. Zdaj si tudi Ljudi nismo srečavali, sa-jtega poslednjega ugodja, tega Tudi kmetu se je čudno mudilo. Z mano ni govoril nič. Naš dom pa se je bil medtem zadnjega obupnega dokaza, da je še nekaj moči v njem, ni mogel več dovoliti. Zrušil se je na posteljo in obležal kot mr- zavil v temo. Luč v kuhinji, ki tev. je drugače svetila dolgo v noč, In ko je gospodinja molila je bila tokrat ugasla. Sence so imajo vsaj nekaj: tisto najpre- Ceščeno Marijo in dodala “še'bile ostrejše kot po navadi. za našega Janka, da bi ozdra- Zrak je bil mrzel in rezek kot vel,” se mi je to zdelo kot hu-1 ledena voda. Mogel bi ga se-dobna šala. Ko Je nato z ve-' kati. Domač pes tega večera ni likim glasom molila “za naše zavijal. Na ploteh, obstrešni-rajne”, sem tudi jaz molil. Janka sem imel pred očmi. Tistega večera sva še govorila, toda le malo. Njegove og-gromne žareče oči so samo spraševale. Ko je proti deseti 2)xn In takrat je prišlo. Prša so se mu dvigala kot človeku, ki teče v hrib. Toda sape je bilo vedno manj. Telo mu je odpovedalo pokorščino, njegove misli pa so v vročici blodile in vedno hitrejši, vedno kih, kljukah in sadnem drevju ^Ij divji je bil njih ples. Pri-jš ležala plast ledu. Leden hitele so domov, k Vam in.mu oklep sovražne prirode je objel priž,rale Vašo podobo pred oči. vse, kar je služilo človeku. Mi smo bili takrat v.cerkvi. Janko v svoji postelji. Lepi, neskočno dobri ste bili in poljubili ste ga na čelo. Bilo (Dalje na S, strani) tttmtittmiiiittttttmt voscua r Podružnica na Union Ave. in £. 93 St. Podružnica na Waterloo Rd. Božični in novoletni prazniki so vedno veseli, še posebno pa so včseli, če je za iste čase in praznike kaj prihranjenega, da se kupijo božična darila. Tisti, ki so v tekočem letu vzeli tako zvani “CHRISTMAS CLUB” na naši banki, letos praznujejo veselejše praznike,'ker so si s tem klubom prihranili denar. Kdor bo, ali je že začel nov klub za let9 1948, bo imel pa prihodnje praznike vesele, ker si bo prihranil denar za nakup lepih daril. Najlepša prilika je začeti ta klub še ta mesec. Nudi se vam vsem lepa prilika. Vsak ga lahko začne. Imate 6 razredov tedensko: Po en dolar, po dva ali po tri na teden, dalje še po 55, po( $10 in po $20 na teden. Kolikor kdo lahko dene na stran tedensko. Izplačilo sledi s prvim decembrom. Najlepša prilika je to za hranjenje. Poskusite naličiti tudi svoje otroke; hvaležni vam bodo. y Klub imajo vse tri podružnice slovenske THE NORTH AMERICAN BANKE v Clevelandu gič mi je-spet precej vroMSVmi je vi, “Bolan sem res, toda moja bolezen ni kot so druge bolezni. Bolj kot bolan na pljučih sem bolan na srcu. Prav vsled tega tukaj ne bom ozdravil. Najstranejše pa je, da sem tako sam sebi prepuščen.—Moja mati! Na moji nočni omarici je kmetov aspirin. Bog daj zdravje tistemu, ki misli, da bom za aspirinom ozdravel. Kje neki! Nisem mogel in tudi ne bom. Ti moj France, kje je moja volja? Je ni! In ti? — Zakaj mi tega ne vržeš v obraz? Za trenutek bi zameril, potem bi spet upal. . . Oh, upanje, upanje!” In z “malim” sva bila vsak večer prj njem. Imel je toplo v sobi, ker kmet ni štedil z drvmi, scier sva mu jih pa itak midva napravila. Luč sva imela le redkodaj. Iskal sem pri znancih in poizvedoval. Če sem iztaknil svečo, je gorela sveča, če petrolej, pač petroljeka. Hudi, moreči so bili ti decem-berski dnevi. Noči neznosne. Pozno v noč so me gledale Jankove smrtno žalostne velike oči in bile so mi kot eno samo žgoče veliko vprašanje, kateremu nisem vedel odgovora: “Kako dolgo še? Res ni rešitve zame?” Tolažil sem ga, bodril, mu zbiral upanje. Ljgal sem, vso svojo govorno umetnost zastavil in če mi je verjel, mi je bilo še toliko težje v srcu. Včasih je bil ironičen kot bi ga bilo sram lastne lahkovernosti in kot bi zameril mojo tolažbo. “Materi ne pišem, recimo, da ti verjamem, da bom ozdravel . . Bom kasneje pisal. Če pa, . ne ozdravim, če torej tudi sati ne bom mogel, tedaj piši‘Jart| ti na kratko. Želim, da ji ne | ^ sporočiš samo, temveč, da ji go- j ‘ *1 voriš v pismu, kot bi bila pri , |jj|j tebi, mesto mene izberi na j lep- j še besede in z njimi ohladi bole- ] 1 čino. Piši ji, da sem pač umrl j imi; “ mti-mmmitiriimiij praznikom! Po 3. decembru je začelo teči 46. leto, odkar obstoja naše trgovsko podjetje. Skromen začetek se je širil med slovenske družine v njih hiše. Takrat je bilo težko za trgovca in za odjemalca. Vsi smo bili odvisni samo od težkega vsakdanjega dela za življenski obstanek. Tr-, govec in odjemalec sta bila popolnoma oba enaka siromaka. Ni bilo denarj^ ne za kupovati in ne za plačevati. Edino posredovanje je šc pomagalo s tem, da smo trgovci prosili kompanije, da so nas počakale za plačilo za blago, da so med tem časom nam plačali odjemalci. Tako smo delali zaupno drug z drugim. Beseda v tistih dneh je bila dobra tako kakor je danes zemljiška vknjižba. Mnogi so dobili pomoč in zaupni kredit pri domačem trgovcu; bili so pa tudi pošteni plačniki. Zato so pa tudi trgovine naših rojakov uspevale, rojaki so pa tudi sami napredovali, ustanavljali šo si svoje hiše in družine in postali lastniki svojih domov in častnih družin. Slovenski domovi so okrašeni z lepimi vrtovi. V slovenskih hišah se nahaja najbolje vrste pohištvo. Slovenci se odlikujejo v vseh stanovih. Slovenci smo lahko ponosni na vse, kar smo kot narod doprinesli za svoj obstanek in kulturo in kar smo kot ameriški državljani in člani mesta storili za povzdigo mesta in naše naselbine. * TO NAJ VELJA ZA VOŠČILO NAŠIM ODJEMALCEM PO ŠIRNI. NASELBINI: Naia darila so naii koledarji Skoro povsod imate priliko dobiti naš koledar. Te dni so bili poslani tudi v narodne domove, v mnoge trgovine in tudi v tri North American bančne podružnice. Vsem še kličemo r Vesele božične praznike, pa tudi srečno in veselo novo leto. ANTON GRDINA IN SINOVI TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6019 St.Clair Ave., 1053 E. 62 St., Cleveland 3, Ohio podružnica 15307 Waterloo Rd. r P,5Mo mam mater, |pm «- <■S&SSSSS.'SliZ šale donenje avonov in usodno lezni. ■/ (Nadaljevanje i 5. strani) je talcrat, ko Vas je zadnjikrat videl. Na ustih hropečega je ležal blažen nasmeh. Votlo in trdovratno so bile zapičene njegove oči v odejo nad vrati, kot da bi tam zdaj ne bila tujina in sneg in mraz, temveč Vi, draga gospa in prelepa pomlad v domovini. Umiral je kot študent Poljanec v “Lepi Vidi”. Bog ga je ob skrivnostnem prehodu, katerega samo on razume, obdaril z največjo srečo: dal mu je sanje in v njih je odživel v to- poti rojstne hiše. Doživel je in dotrpel. Zadnji njegov utrip življenja je sličil vodnemu vrtincu, čigar lijak sega v nevidno, nepoznano, skrivnostno in strah vzbujajoče. Tako je umrl. Edina živa stvar, ki je ostala v tej dvoriščini ropotarnici, edina topla stvar, prispodoba življenja, je bil ogenj v železni pečki.. Bila so peščena, ilovnata tla in posteljne noge so tičale v njih. Bile so tam oknice, tiste lesene, objedene oknice, ki bi tiktakanje stolpnih ur. Bile so tam c/knice iz vse hiše in vsaka bi vedela tisoč zgodb. Nocoj so bile priča smrti. Bile so še tam prazne steklenice, bile razbite šipe. Nič niso mogle več pomeniti in koristiti in zato so bile prašne in zanemarjene kot strta srca. Bili so tam cvetličnjaki s prezimovajočimi ro- Prva opazovanja o teh bitjih je izvršil v drugi polovici 17. stoletja Atanazij Kircher. Ker pa so bili tehnični pomočki nezadostni, niso ta opazovanja prinesla nobene praktične koristi. Tudi drugi raziskovalci so bavili z mikroorganizmi; — smatrali so'jih za najnižjo vrsto živalic, tako zvanih “infuzo- žami. Tudi večne kakteje so bile rij.” med njimi in en oleander. Lep Sele slavnemu Pasteurui se je je bil, visok in sveže zelen. Vse posrečib dognati, da nekatere tiste domače rože pa so bile ki- ‘ lave, .komaj še toliko zelene, da REVEALING 12-MINUTE DEMONSTRATION Shows you what to look for in a fine radio today! ss.as-4* {or dollar basis. You'll agree, THERE IS NOTHING FILER (HAN A STROMBERG-CARLSON si jih mogel imenovati rože, Oleander pa je imel veje obrnjene proti postelji, kjer je ležalo telo, ki je malo prej še živelo. Kot da bi edini od živih rož | vedel ceniti žrtev, ki je bila do-j vrste mikroorganizmov takozv. bakterij) povzročaj obolezni. — Tudi je že ugotovil svojstva in delovanje teh bitij ter je že takrat izumil pomočck zoper pasjo steklino in vranični prisad. Toda še vedno je bilo znanje o mikroorganizmih nedostatno in za vse pojave, ki jih povzročajo prinesena v tej sobi. Sklanjal Sta bitja, nedokazano, dokler se je .veje v spoštovanju pred J ni posrečilo vsak posamezni or- smrtj0> jganizem zase izločiti ter i?a sa- In tam v pečici je bil Sejmega gojiti in raziskovati. To ogenj. Zaprasketa! je, ko je j zaslugo ima slavni baktenolog Janko nehal biti tega sveta in močnejše zagorel, kot bi hotel nadomestiti, kar je tam prenehalo. Potem se je potuhnil in prisluhnil. Nič. Pa je spet zaprasketal, požrl zadnje, kar mu je dajhlo življenja, švignil iz peči in pričakoval odziva. Ni ga bilo. Skoraj razočaran je planil nazaj in se v vroči nestrpnosti vprašal: “Ali res? Saj ni mogoče?” Zunaj je bita bleščeča, vzezd-nata noč. Hodili smo domov kakor smo bili odhajali. Mnogo ljudi je bilo na cesti in svetlo je bilo, da si mogel citati lepake. Ples . . . ples.” HEPPIEWHITE. AM-FM radio-phono-cranh combination in period cabinet of haod-rubbed mahogany. Powerful 12 Speaker. Automatic volume control. 2 IM bands. Automatic record changer with' automatic stop. Hushed-point "Q1 Phono Pick-up. $395.00 $37.50 NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK Člani Federal Deposit Insurance Corporation ZDRAV HRANILNI PROGRAM ZA VSAKEGA Hranilna vloga v The Bank of Oh!\ služi obresti ter je zavarovana do $5,000 po Feofcral Deposit Insurance Corporation. Začnite eno zdaj s kakršno koli vsoto. THE BANK OF OHIO prej THE MORRIS PLAN BANK 921 Huron Road in podružnice mrtve? Končujem svoje pismo, draga gospa. Pravijo, da v nevihti Bog govori. In v trpljenju je človek -----......-..........- Bogu najbližji. Trpljenje kot lični znanstveniki so izumili ra vršac. Prosim Boga, naj Vam zlične metode, kako se barvajo podeli, za hip nekaj svoj ega-mi ru, ki poveličuje duše. Poslal Vam je tudi to preizkušnjo in V; jo boste premagali. Tudi On, ki je dejal; “Nisem od tega sveta”, je bil v času svojega naj večjega trpljenja samo človek. Naj se povrnem k oni največji, naj lepši in naj čudovitejši stvari, ki veže Boga in človeka __k ljubezni. v “In mi bomo še vnaprej ljubili svoja polja in cvetice, zvezde in prostrano morje. Želeli bomo biti čim bližje in čim bolj sami z njimi. Toda s še toplejšo ljubeznijo bomo objemali trpeča in boreča se človeška bitja.” Vi nimate več sina, draga gospa,- in jaz že dolgo nimam matere. Srčno, Vas želim videti in če nama bo dano snidenje, bom srečen, če boste mogli v meni ceniti človeka, ki je bil Vašemu Janku v najtežjem času njegovega življenja — najbližji. Do takrat Vas pozdravlja Vaš > £ France. Mikroorganizmi S spoznavanjem mikroorgB* nizmov je nastopila v zdravstvu popolnoma nova doba. Dokler niso bila ta mikroskopsko mala bitja znana in pravimo raziskana, je vladala v zdravilstvu negotovost za velik del bolezni a niki in Iajiki si niso mogli razlagati najrazličnejših bolezen- Moncrief najfinejši v avtomatični grelni opremi PLIN PREMOG OLJE THE HENRY FURNACE CO., MEDINA. O. Robert Koch. šele na podstavi te pridobitve se je začela bakteriologija pravilno razvijati ter je postala neprecenljiv del zdravniške vede. Pojmi o mikroorganizmih, o katerih poprej niso natdnčno vede!!, ali so rastlinskega ali živalskega značaja, so se razbistrili. Sedaj vemo natančno, da je en del teh malih bitij živalskega, drugi pa rastlinskega značaja. Rastlinske mikroorganizme delimo: 1. na glive-plesni; 2. na glive-kvasovke; 3. na glive-cepljivke. živalski organizmi spadajo v najnižjo vrsto živalskega sistema, med tako zvane “praživali.” Poleg že omenjenih izumov Roberta Kocha sta spoznavanje mikroorganizmov v veliki meri vsako ploščo po eno razredčevl-no, ki jo razmažemo po tej plo57 či. Hranilna snov se kmalu strdi in potem lahko denemo plošče v ledeno omaro, v kateri je toplota urejena tako, da kaže toplomer vedno isto višino. V 24 urah zrastejo na vseh treh ploščah kolonije mikroorganizmov, katerih je na prvi razredčenini največ, na zadnji pa najmanj. Iz števila teh kolonij izračunamo, koliko mikroorganizmov je bilo v prvotni snovi; sklepamo pa tudi lahko iz različne rasti posameznih kolonij na to, koliko vrst jih je bilo približno v njej. Zakaj vsak mikroorgani-1 zem ima zase posebno rast, posebno obliko kolonije; nekatere rastejo bolj na površini, nekatere se poglabljajo v hranilno snov; zaradi tega so jim robovi različni in barva raznovrstna. Nekatere zopet zvodene hranilno snov. Od vsake take kolonije odvza-1 jU memo s sterilizirano iglo majhen del ter ga prenesemo na novo hranilno snov, kjer se potem razvija popolnoma sam zase. Tako lahko gojimo bakterije ter jih opazujemo glede rasti in svojstev. Bakterije imajo na različnih hranilnih snoveh različno rast. Razvijajo se v različnih oblikah glede kolonij, proizvajajo različne barve, zvodene hranilno snov. Po vseh teh znakih lahko bakterije natančno razločujemo ter jih družimo v različne skupine. Razen omenjanih hranilnih snovi se rabijo v bakteriologiji za gojenje bakterij še: kuhan krompir, sirova jajca, mleko, serum krvi itd. Poleg teh načinov, po katerih se preiskujejo mikroorganizmi,' je velike važnosti živalski poizkus. Majhen del čisto gojenih bakterij vbrizgamo poizkusni živali ali v žilo ali v trebušno dupilno ali pod kožo itd. Nato moramo opazovati, ali žival obo- li spričo učinkovanja bakterij, premeščenih v njeno teto, kako oboli in ob kakšnih znakih pogine. Mrtvo žival je treba zopet preiskati in jo raztelesiti, da se dožene, kakšne izpremembe je učinila bolezen. timttttittttttn it* -A VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM Naročite FRIGIDAIRE ledenice, da jih dopeljemo do božiča. Cena........ . ... LUČKE za božična Pridite k nam m oglejte drevesa, set............ $189”’“ $1.49 si svoj novi p«* MJ MAYTAG pmssuk COOKERS, 13.95 pralni stroj 7.Way visoke SVETILKE, damo g zraven senčnik Čistilna razprodaja na vseh znanih RADIJIH Prihranite si do $100.00 1947 floor modeli PLINSKE PEČI cena znižana 40% 8 kub. čev. floor model Home Freezer prihranite $80 Plačujete na lahka odplačila, če želite Odprto vsak večer do Božiča NORTHEAST APPLIANCE & FURNITURE 22530 Lake Shore Blvd. ___ . _ in rwfcf naravo- nadoknadil slovja in kemije. V prvi vrsti moramo imenovati drobnogled ali mikroskop, s katerim lahko opazujemo mikroorganizme, bodisi žive, bodisi v barvanj preparatu. Raz- mikroorganiimi, da se razločujejo od okoltpe tako, da dobimo vedno pravo sliko o njih. Izumili so metode barvanja, ki so specifične za gotove bakterije in za posamezne dele njih telesa, že z barvanjem je torej v gotovih primerih mogoče razločevati no vrsto bakterij od druge. Še natančneje pa je mogoče razločevati posamezne, mikroorganizme, če se goji vsak zase. To pa se godi takole: Pogoj temu gojenju je ta, da moramo imeti za mikroorganizme hranilno snov, ki jim prija. Te hranilne snovi so bile o svojem času tekoče; šele R. Kochu se je posrečilo sestaviti hranilno snov, ki je pri navadni telesni toploti tekoča, pri nekoliko znižani toploti pa se strdi. Taka redilna snov je juha, pomešana z želatino ali pa z agarjem. Te hranilne snovi je treba pred uporabo sterilizirati, to se pravi, zamoriti se morajo v njih vse kali drugih mikroorganizmov. Poleg tega se mora tako pripravljena redilna snov še popoL noma nevtralizirati, to je, biti ne sme ne kisla ne alkalična. Bakterije se potem goje takole: Od predmeta, ki ga hočemo bakteriološko preiskati, odvzamemo s popolnoma sterilizirano iglo eno kapljico ter jo dobro premešamo v stekleni cevki, v kateri je tekoča hranilna snov (želatinska juha). Od te zmesA vzamemo zopet eno kapljico ter in bolezenskih pojavov. Zdrav- jo zmešamo v drugi cevki z isto hranilno snovjo. Od te druge razredčenine odvzamemo zopet skih znakov, nego so kolikor to- eno kapljico ter jo na enak na-liko tavali v temi. Osobito po- čin zmešamo v tretji cevki. Tako Mtiuu V vvuui vduvhv wu Mwwmuv v mcvji toni. j. any gubno pa je blio to, da ni bilo dobimo troje razredčenin prvot-moči voditi zoper velik del bolez- ne snovi — voda, blato, itd. — ni uspešnega boja. Vsa ta ne- Potem vzamemo tri popolnoma gotovost je ponehala, ko so uče- sterilizirane, to je razkužene njaki spoznali mikroorganizme steklene plošče in vlijemo na Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem 6724 St. Clair Avenue Simončič Slovenska PEKARIJA EXpress 0881 Se prav lepo zahvalimo vsem za dosed anji obisk ter se priporočamo, v bodoče Postregli vam bomo najboljše z dobro pecivo Se priporočamo za obilen obisk ijtnrtttttittaittttiittti VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM SKUPAJ j) EJIASHAR BUILDERS CO. INCORPORATED 882 E. 140. St. LI0700 GENERALNI STAVBENI PODJETNIKI Cleveland 10, Ohio KEiimore 9735 P 513 East 152nd St. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem DR. JOHN J. FOUN ZDRAVNIK in KIRURG 34Š4 E. 93 St., vogal St. Catherine Vesele božične praznike želimo vsem prijateljem in žnancehi po širni Ameriki ter uspeha polno novo leto 1948 REALTOR Cleveland 19, Ohio S20 E. 185th St. IV 7540 — KE 0288 L i M TOBACCO A CANDY CO. 784 East 185th Street WHOLESALE JOBBERS Candy - Cigars - Cigarettes t JOHN E. LOKAR - ERNEST MRAMOlt Proprietors Aha CaletoVa: ■ Na sveti veter ______ Dete. Saj «e jima tako mi- Sneii, sneži. Stara imata !o smehlja iz jaslic, toplo zakurjeno peč. Kakor! še angela na žimo,! Tako in dk se jima je vrnila mladost, je vse. Drevi prižgeta olje in stk danes. Oči se jima Bvetijo bo vso noč rdeče svetlo, kot pred šestdesetimi leti. Jas- Nekdo potrka komaj slišno, lice delata. Odkar živita sku- Pred vrati je žena z otrokom, paj, jih vsako leto naredita. V Zelo lepa je. Le koža ji je oiiem kotu jih naredita, kjer je v.šhjcvkasia od mraza. Oble-stala včasih polica, ki je hra- ka pa tenka, izprana, oči ob-nila rta pisma fn Šolske zve- jokane. V predpasniku, v bo-zke od obeh. Ona odloča, mož rem predpasniku ima zavitega potrjuje, dokler niso jaslice nrav drobnega otročička, postavljene. Veselita Se pa- "Pogrejte naju, prosiva prav stirčkov, njihovih Svežih obra- lepo.” zov, zvitih las, izbranih darov j "Kaj naj ji dam?” vfrašuje in ko devljeta sveto Družino v gospa, hlevček, sta oba solzna. I “Tisto ruto ji daj, ki so ti jo Dete je le dete. Nikoli ga' molji pokvarili,” svetuje mož enako vsotico in -se veselila, ko vratom. “Nate, uboga žena, kdo bi brigal se 'a njega. bo siromaki preštevali na dla-|peči? Vsa sem prezebla. Bi? ni njun denar. To ve božje Zavoljo malega.” "K peči?" Se obrne gospa k nista imela. Dolgo sta ga ča- ln že tepe pred njo odpirat kala, tako dolgo, da sta osivc- omaro, la. Vendar ni bilo nikoli tož-1 Gospa ogleduje in pomišlja: op, nikoli prepira. Vdano sta,“Kaj ni še dobra? škoda jo Slonela drug ob drugem do da- je.” možu. “Morda ima uši. Pusti jih na stolu, v preprogi. Kaj bomo potem? Nikoli jih ne odpraviva. Dala si ji ruto. Daj ji še denar, pa naj se gre pogret v gostilno.” “Tako, nato še tole, pa se pogrejte v gostilni.” Zena se zahvaljuje na pragu. Zobje ji šklepetajo ko govori in od časa do časa se vsa strese. Vrata se zapro. Zunaj snoži, sneži. Pri topli peči molčita stara. Nekaj ni bilo prav. če bi bilo vse večere prav, nocoj ne, ne. Nobeden ne zna povedati besede. Tiha groza naletava v njuni srci. Dan nagiba se k zatonu, in noč so že temni, ko sveta ta družinica iz mesta ven hiti. O Betlehem, nesrečno mesto, ho bi za sveto tajnost znalo, gotovo revni bi družini prenočišče voljno dalo. Težka ura se ji bliža, Mariji mraz je, ker sneži, e strahu je za božje Dete, pa se Bogu priporoči. Ho prideta do hlevčka, 1 ako hvaležna sta Bogu, ;a Dete v jaslih sta postlala ivinca pa ga grela bo. lis, ko se jima čudovito do-jjkrat sanja, da bosta odmrla. yj'Ali dajala sta vselej rada. Kem ubožcem sta podarila “Kar daj jo.” “Jo dam.” Veselo teče k zavitje se in pogrejte se." “Ali bi smela samo malo k Ko se zmrači popolnoma, prižgeta olje in vidita, da se je angel na žimi obrnil v kot. Spogledata se, naslonita se drug na drugega in jokata kot otroka . . . Molit ga pridejo pastirci, Zvezdo nad hlevčkom zagledali so. Cujet, nebeško zdaj petje, kaj neki pomeni vse to? Slava Bogu na višavah, se angelsko petje glasi, ne in bombaža na celem svetil. Svetovni pridelek volne je letno okrog 1.8 milijona ton, svetovni pridelek bombaža pa 6.5 milijona ton, torej tri do štirikrat več. Kakor z velikim zanimanjem prebiramo vesti o pridelkih ži-\ il, tako nas zanimajo tudi vesti o pridelku bombaža. Največ bombaža pridelajo v Združenih ameriških državah in sicer skoraj 46% vse svetovne proizvodnje. Azijske d r ž v e (prevsem Indija in Kitajska) pridelajo preko 26%, Afrika (v glavnem Egipt) 10%, južnoameriške države (v glavnem Brazilija) okrog 10% vse svetovne proizvodnje bombaža. Po podatkih kmetijskega mi-ministrstva Združenih ameriških držav bo znašal letošnji pridelek bombaža v Zdpženih državah 11,844.000 bal (to je 2,676.000 ton ako je 1 bala — 226.796 kg). To je približno po- mmmm VSEM KLiJENTOM IN PRIJATELJEM žEli ir l v*v • v« V božični noči DR. A. L. GARBAS SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK V SND 5411 St. Clair Ave. EX5300 Božični zvon iz line prav milo nam doni, vsem blagovest oznanja, da Sin božji se rodi. se angeisKO petje giasi, -----”” .1 , * . . nebeški kralj rojen v hlevčku, vprečm pridelek bombaža v voj-tam v jaslicah na slamci leži. inih letih. Lanski pridelek je i bil samo 8,640.000 bal (to je Preganjanim naj bo v tolažbo, 11,860.000 ton) in leta 1946 krivičnikom naj bo za vzgled, ogi-og 9 milijonov bal (to je ki čast si kupujejo z zlatom, l2.04i.OOO ton), pa vendar bodo morali umret. | Letos je torej pričakovsiti Vesele božične praznike in dobrega pridelka bombaža, kar ; blagoslova polno novo leto že- *e že opaža na trgu bombaža v lim vsem rojakom, posebno pa New Yorku, kjer so cene za-čitateljem Ameriške Domovi- čele padati. !_. 1 Ker je na celem svetu, zlasti j ne, Marija in sveti Jožef * sta v mesto rajžala, ■ po judovski postavi podpisat sta se šla. JPESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO ZADOVOLJNO NOVO LETO! , V betlehemskem mestu vse polno je ljudi, ' za jerperge prosila, , nikjer dobit jih ni. i.Hoam._ , “Sg1* Sveti Jožef trka — prosi, veliko skrb v srcu nosi, saj on že lahko potrpi,, le za božjo mater ga skrbi. Mary Gombach. _o------ Bombaž Poleg skrbi za prehrano je največja skrb, ki neprenehoma tlači toliko milijonv ljudi, skrb ra obleko. Preskrbe obleke pa si danes skoraj ne moremo predstavljati brez bombaža. Gotovo je pri izdelovanju obleke tudi volna velikanskega pomena, toda bombažna vlakna še v Evropi, zaradi posledic vojne toliko povpraševanje po bombažu, ni pričakovati, da bi cene še naprej prekomerno padale, četudi se bodo znižale. Povpraševanje po bombažu namreč stalno narašča, ker so zgradili v zadnjem letu nove tekstilne tovarne v Združenih državah in v Indiji, mnogo porušenih tekstilnih tovarn v Evropi pa so obnovili. Zaradi vsega tega ihoremo pričakovati, posebno če se ures- VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM JOHN DOLENC SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA 573 E. 140. Street Najboljše vrste meso, grocerije, sadje in zelenjave Prav vesel Božič ter srečno, veselo in zdravo Novo leto 1948 želi vsem AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio HE 4148 Kollander obenem naznanja, da pošilja denar v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Italijo in v druge evropske države. Vsaka pošiljatev je jamčena _ vsabkm soVi šum veselja ven se 3liŠi, kame primerjave pridelka vol-1 tekstilnega blaga. VICTORY TAVERN SLOVENSKA GOSTILNA - DOMAČA KUHINJA Najboljše pivo - vino - žganje ALBINA (OPASKAR) RICHTER -MITZ SLAPAR r— — . ' ’* HELPING MAK , i P'm zaboje za pošiljanje blaga v staro domovino kakor tudi lahko oddašte zaboje za stari kraj v njegovem uradu. Kakor hitro se bo potovanje odprlo za stari kraj, bo prodajal parobrodne listke za vse linije, kot je tj vršil prod’ vojno. Pri Kollanderju je vedno točna in vljudna postrežba. JOHN L MIHELICH SLOVENSKI ODVETNIK ŽELI VSEM SKUPAJ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZADOVOLJNO LETO 1948 Urad v mestu: 300 Engineers Bldg. Zvečer doma: 1200 Addison Rd. THI OHIO Ml* Titi , ... ** n Želim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem mojim prijateljem in znancem GEORGE KASUNK REAL ESTATE 7S10 Lockyear Ave. 1j Vesele božične praznike in srečno novo leto rojakom 4n prijateljem EYES EXAMINED - BLASSES CONTACT LENSES FITTED «411 St. Clair Avenue SMS? HE 8056 I 'i SPODAJ OZNAČENI ŽELIMO MEŠČANOM MESTA GILBERT, MINN. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZDRAVO NOVO LETO 1948 i ......... m *W3 1 i HVALA VAM! Volivcem mesta Gilbert! Tem potom se želim iskreno zahvaliti za zaupanje, ki ste mi ga izkazali pri zadnjih volitvah. Veseli me, da se zanimate za javna vprašanja. Obljubujem, da bom kot župan opravljal svojo službo in vse dolžnosti, ki so v zvezi s tem nepristransko in v blagor vsega mesta. Anion I. Lopp. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM 1 TER MOJIM ODJEMALCEM ; Se toplo priporočam še zanaprej i LOPP'S FOOD SHOP J NAJFINEJŠA GROCERIJA GILBERT, MINNESOTA PHONE: 78 3 j r-'-K-'vz'ss J VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE VSEM SKUPAJ ŽELI \ FIRST NATIONAL BANK i OF GILBERT VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE S ŽELIMO VSEM SKUPAJ PONIINEN SUPPLY GILBERT, MINNESOTA APPLIANCES - HARDWARE - GAS - OIL INDIHAR BROS. Zavarovalnina za življenje, ogenj, avtomobile, proti poškodbam, varščine GILBERT, MINNESOTA ŽELIMO VSEM SKUPAJ VESEL BOŽIČ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ŽELIM VSEM SKUPAJ Kmetič in ptica iz raja Nekje je živel star že kmet, za božjo čast in slavo vnet, pobožno živel in pošteno in veroval kar na izročeno. Le nekaj v glavo mu ni šlo, in večkrat je premišljal to: narava nam je dana taka, da se pristudi reč nam vsaka. Ce človek včaka dobrih dni, spočetka se jih veseli, če mu pa zmiraj dobro gre, se svoje sreče preobje. In to postane mu v nadlego, zakar prej prosil je Boga. Ce jaz v nebesa bom sprejet, si mislil je ta stari kmet, verjamem, da je tam lepo, a skozi sto let, sto in sto v neizmerni dolgi večnosti, če nič se tam ne spremeni, se nam že pusto vse bo zdelo in dolgočasit nas bo jelo. Enkrat je bil lep sončen dan, po drva je bil kmet poslan, s sekiro se poda v goščavo, ta misel spet mu šine v glavo! da pust mu bo nebeški raj, če si enak je vekomaj. Na veji ptič zažvrgoli in stari kmetič obstoji, kar kmetič živel je na svet ni slišal še tak lepo pet, ko ta neznani ptič je pel postane kmetič ves vesel. Zamaknjen je v gozdu stal, še dihati se skor’ je bal, da nič od pesmi ne zgubi, ki čudni ptič jo gostoli/ jo gostoli in jo drobi tak milo, nežno in lehko, tak srčno ljubo in mehko, da mož se ziblje v rajski sreči, ki ni je slišalo uho in ne popiše je pero. ptica umolknila je, FRANK'S GARAGE Te!.: 161-W GILBERT, MINN. DR. F. J. ZALLAR DENTIST GILBERT, MINN. m I ! 1 1 1 I I VESEL BOŽIČ VSEM SKUPAJ! CARLTON'S (Ul RAJE GIFTS - JEWELRY - PENS - PENCILS - COSMETICS Phone: 7-W Gilbert, Minn. MODERN MOTOR SERVICE UNO KIVELA, lastnik Sales . . . FORD . . . Service Tel.: 44-W Gilbert, Minn. MURPHY CASH CARRY FANCY GROCERIES and MEATS Phone: 12 Gilbert, Minn. poda na delo, le toliko se mu je Zdelo, da eno uro je zamudil, VESEL BOŽIC VSEM SKUPAJ JOSEPH POTOČNIK splošna zaloga: grocerije - mesa - sadja in zelenjave oblačilo - železnina hišne potrebščine GILBERT - ELCOR tudi razpečevalci CONCO Nth motornega olja gazolina • kerozina kurivnega olja po vseh vzhodnih Range naseljih POTOČNIK FOOD MARKET Mike in Joseph Potočnik GROCERIJA MESO AURORA, MINN. ko petju ptice se je čudil, ko tam pod drevjem je stoječ posluša! rajski glas strmeč. Ko svoje delo izvrši, spet kmetič na svoj dom hiti, na poti se je že pripravil, kako ljudem bo v vasi pravil o jej prečudni ptičici, ki tako lepo žvrgoli. Pa bližje domu ko prihaja drugačen ves mu kraj postaja; pogleda njive, travnike, drevesa, plote, majnike. Vse drugo lice je imelp,, vse spremenjeno se mu zdelo. Kjer bila prej stezica mala je bela cesta, zdaj peljala, kjer bil je pašnik zapuščen je krasen vrt zdaj narejen, vsa reber je zaraščena, ki bila prej je gola vsa. oK pride kmet v domačo vas, se čudil šele je na glas; drugačne hiše vidi stati, lesenih bajtic tam več ni, več lepih hiš zdaj tam stoji, drugačna vsa je cerkev bela podobna mestu vas je cela. Ko kmet v svojo hišo vstopi, neznano žensko sreča v lopi; v družinsko izbo se poda, ljudi nobenga ne pozna. Neznan mu mož zdaj govori: No, očka, kaj želite vi? Iz daljnih krajev ste doma, obleka čudna vas izda. Otroci so moža se bali, odrasli so se mu smejali, ker niso vidli še človeka, da taka bila mu obleka. Naš kmetič pa je ves zavzet, ne more tega razumet. Al’ jaz spm norec, al’ ste vi, pa vendar vsaj povejte mi: kam ste otroke moje deli, ko mojo hišo ste zavzeli; al ni to moja domačija, kje žena moja je — Lucija? Al’ nisem Luka, jaz Mornar mmm ................ Neznan sei mu zdaj mož oglasi in s smehom kmetu govori: Monarjev dom je tukaj res, a hišni gospodar seln jaz, dobil sem hišo za očetom in on za dedom bil Francetom. ij^Kar jaz se vem spominjati, J,naš rod od nekdaj tu živi; ! pijani očka ste nemara* ne veste, Kje je vaša fara. Neumno to se kmetu zdi, S k sosedu Jožetu hiti, i pa tudi tam ni boljše sreče, j nobeden ga poznati neče. j še k drugim kmetom se poda, I ljudi nobenga ne pozna, zdaj kmet pomagat si ne ve, k gospodu župniku še gre. ! A tam se pa še bolj začudi, drugačen bil je župnik tudi; ! zakleto zdaj se vse mu zdi • in župniku vse razloži: kako je zjutraj z doma šel, kako je ptič tam v gozdu pel in pa ko prišel je nazaj, spremenjen bil je celi kraj. Pa tudi to zamolčat neče, kaj misli! je od rajske sreče in da je ravno isti dan ! bil v take misli zamotan. j Z glavo majat župnik jame, i s to povestjo se zavzame. •j Prebirat je šel knjige stare, ki so dogodbe cele fare. Ta župnik je bil mož učen, ko naokoli drug noben, ker knjige so mu razodele uganko kmalu in velele. Vse skupaj je premišljeval, uganko kmalu razvozlal. Tako Mornarju pravit jame: Poslušajte me oče vi, kaj v knjigi tu o vas stoji, da v gozd je Lukd šel Mornar, pa ni povrnil se nikdar, iskali so ga križem svet, al’ bil zgubljen za njim je sled. Gosposka pa za gospodarja postavi mladega Mornarja; ne smete oče se zavzet, od tega zdaj je dve sto let. Ker milost vam o rajski sreči nikakor iti v glavo neče, zato vam bila sreča dana in ptica bila iz nebes poslana. Zapela vam tako lepo le eno samo pesmico, le eno uro se vam zdi, da ptico ste poslušali, v resnici ste jo čuli pet pa celih dolgih dve sto let. vzgojitelj, od korenin do plodov. Njena korenika je dolga do 80 centimetrov in vsebuje 45 do 53 odstotkov grozdnega sladkorja, večjo množino alkohola in druge važne zdravilne snovi. Steblo dosega pri gojeni rastlini 5 centimetrov debeline in posamezna rastlina ima približno en kilogram lesnih snovi in zelo dolga, za izdelovanje celuloze primerna vlakna. En hektar s to rastlino zasajene površine prinaša po dveh letih, ko rastlina dozori, do 45,000 kilogramov celuloze. Še veliko večje važnosti pa je njen pomen za prehrano človeštva, kajti posamezna rastlina daje do 120 gramovfolja, ki po okusu in kakovost; ne zaostaja za olivnim oljem, po množini pa večkratno presega ripsno olje. Iz vseh teh lastnosti U. L. je razvidno, kakšne važnosti bo za bodočnost ta rastlina. Ne majh- U L." nova hranilna rastlina nega pomena pa je tudi to, da je rastlina skromna, ne zahteva namreč posebnega polja, ampak se zadovolji z ledino; nasajamo jo lahko ob cestnih in železniških nasipih, goličavah in gozdnih posečinah in s tem preprečimo, da nam nalivi ne odnesejo rodovitne prsti, in ne spremene hribov v Kras. Zato je rastlina važna tudi za gozdarstvo. Ena od prednosti je tudi to, da je ne napadajo zajedavci. Za nasaditev je treba skopati do 40 centimetrov globoke jamice v razdalji do 30 centimetrov, tako da prid? približno deset rastlin na kvadratni meter. Prvo leto se žanje oziroma pobira samo oljnato semenje, drugo leto pa se iztrebi vsa rastlina s koreniko vred. —Prvo depresijo so imeli v Ameriki od leta 1785 do 1789. Kdaj bo prihodnja? ? ? Prenaseljenost nekaterih dežel in z njo v zvezi pomanjkanje hrane dela že dalj časa velike Skrb; narodnim gospodarstvenikom in državnikom. Ljudi je na svetu vedno več, zato je treba skrbeti tudi za vedno večjo množino hrane. To nalogo skušajo rešiti na različne načine. Na eni strani stremijo narodni gospodarstveniki za tem. da pridobijo čim več rodovitne zemlje in da z umnim gospodarstvom povečajo donosnost že obstoječih polj. Drugi se trudijo s pridobivanjem hrane na umeten, kemičen način iz dosedaj neužitnih snovi. V tem pogledu so dosegli že precejš-napredek in ga bodočnost si Lot n. pr. margarina ih umeten med je večini že znanih. Tretji pa skušajo s križanjem različnih Rastlin vzgojiti nove kulturne rastline, ki naj bi s svojo rodovitnostjo in vsestransko uporabnostjo pomagale zviša-] ti prehrano človeštva.’Tako poročajo, da so ruski naravoslovci odkrili neko novo rastlino, ki je posebno primerna za “po-gozditev” step in pustih krajev kakor n. pr. Kras v Primorju in katere plodovi dajejo precej u-žitnih snovi. Veliko več podrobnosti pa vemo o novi redilni rastlini, katero je po dvajsetletnem sistematičnem raziskovanju odkril in s križanjem vzgojil botanik Kare! Jožef Wolf v Draždanih. Tej rastlini je znanstvenik dal ime “U. L.” (to je Unkraut (plevel) Lappa). Ta rastlina 3pada v vrsto repincev (arti-um lappS), ki tudi pri nas rastejo ob grmovjih in gozdnih goličavah. Ta rastlina je uporabna in koristna, kakor zatrjuje njen CARROLL'S CLOTHING and FURNISHINGS Gilbert, Minn. ’01 gf w gib Mil LAINES'S DEPARTMENT STORE S ■0 VSEM SKUPAJ ŽELIM PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER BLAGOSLOVA POLNO NOVO LETO 1948 MRS. FRANK ULCHER zastopnica Ameriške Domovine 104 • 106 S. Broadway Gilbert, Minn. Phone: 18 tttttttttntttttti Stop! Look! Shop! Save! AT Mramor’s Self Serve SUPERETTE Here Are Our £Y[j^YDAY ^pec*a^s OXYDOL - DUZ - TIDE.................. 35* IVORY SOAP, 2 large bars .............. 35* SUNBRITE CLEANSER, 4 cans............ 25* MILK — GOLD CROSS, PET, etc., 4 cans.. 49* FILBERTS (lešniki), lb. ............... 35* DIAMOND WALNUTS, lb............ .... 43* DIAMOND WAlLNUT MtATS (jederca) .... 1 HONES?, pure (med), lb. jar . . ....... 39* BRAZIL NUTS, lb. ............!™../.„.... 43* RITZ CRACKERS ...................... 27* PILLSBURY FLOUR, 25 lb. bag ........ 2.39 FRUIT COCKTAIL (Del Monte), large can. 39* FRUIT SALAD (Del Monte), large jar .... 49* RED SALMON (extra special), large can . 57* CRANBERRY SAUCE, can ,............... 21* NESCAFE, large bottle . ........... 1.09 CAMPBELL’S PORK and BEANS, 2 cans ... 29* CAMPBELL’S TOMATO SOUP, 3 cans ...... 28* CUTRITE WAX PAPER, roll ............ 19* BEECHNUT BABY FOOD (strained), 6 for . 49* Te in na stotero drugih predmetov, vključivši popolno zalogo najboljšega sadja in zelenjave, dobite na razpolago po vsakdanjih nizkih cenah. FRANK J. MRAMOR, Jr. MRAMOR'S SUPERETTE 6710 ST. CLAIR AVENUE HE 7769 CERAR’S BAKERY 117M ST. CLAIR AVE. GLenville 6063 Noše posebnost so potice, torte in keki za svatbe in rojstne dni. Fin kruh in vsakovrstno pecivo. Priporočamo se cenjeni javnosti za naklonjenost zlasti sedaj za praznike, ko bomo imeli izvrstno izbero raznega peciva. j ’ NAŠA PEKARIJA JE POZNANA ZA FINO IN OKUSNO PECIVO. TER SMO SE PREJE NAHAJALI NA 6724 ST. CLAIR AVENUE ŽELIMO VSEM VESEL BOŽIC IN SREČNO TER ZADOVOLJNO NOVO LETO!