564
Od Leona do Pija. Dogodki v zadnjih dneh papeža Leona XIII. in v začetku vlade Pija X. Nabral prijatelj vernih Slovencev. V Ljubljani 1905. Založilo „Tisk. društvo". Tisk „Katol. tiskarne". Str. 64. — Nastop vlade novega papeža se je vsikdar prišteval med najvažnejše zgodovinske dogodke. Zlaati pa se ni čuditi, da je ves svet s toliko radovednostjo čakal, kako nastopi naslednik Leona XIII., tega markantnega modroslovca in sociologa na pape-škem prestolu. V veliki zmedi modernih idej je vse napeto pričakovalo, kakšno pot ubere novi papež. Seveda so cerkvi sovražne sile ob tej priložnosti poizkusile vse, da ponižajo ugled papeštva in velikih kulturnih idej krščanskih, ki jih brani in zastopa naslednik sv. Petra v vsej njihovi čistosti. Tudi med Slovenci je protikatoliško časopisje z vsemi sredstvi najnižjega obrekovanja delovalo, da onečasti pa-peški prestol in osebe, ki vladajo na njem. Zato je bilo nujno potrebno, da se opišejo dogodki, ki so se vršili med smrtjo Leona XIII. in nastopom Pija X., z vso natančnostjo in objektivnostjo. V imenovani knjižici so najprej opisani zadnji dnevi Leona XIII., njegova bolezen in smrt. Posebno zanimiv je popis kon-klava: Kardinali, stališče raznih držav, način in izid volitve ter kronanje novega papeža. Vlada Pija X. je označena po njegovih prvih dejanjih: Prva okrožnica objavlja, da se tako izjavimo, njegov program, „vse prenoviti v Kristusu"; v prvem konzistoriju se izjavi o rimskem vprašanju, o prvem božiču za ohranitev krščanskega družabnega reda; v drugi okrožnici govori o čaščenju Matere božje, potem urejuje katoliško organizacijo v Italiji, izda naredbe o reformi cerkvene glasbe, o pouku v krščanskih resnicah, določa svoje stališče proti francoskim prostozidarjem, ki preganjajo krščanstvo, imenuje nove svetnike in kliče Italijane h katoliškemu socialnemu delu. Ob koncu je poglavje o konferenci jugoslovanskih škofov v Rimu zaradi slovanskega bogoslužja Knjižica zasluži, da se razširi med slovenskim ljudstvom. Stane s poštnino vred 33 v. v „Katoliški Bukvami" v Ljubljani.
Slava Prešernu! Ob odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani sestavil E. Gangl. Str. 47. Cena 60 v. — Gospod pisatelj je namenil knjižico „mlajšim bralcem". Pripoveduje Prešernovo življenje in vmes jepriobčil nekatere njegove pesmi. Pripovedovanje je precej suhoparno in našteva data, kakor so bila priobčena po raznih spisih. V ideje Prešernove poezije se ni spustil in se je izogibal stvari, ki jih novejši častivci Prešernovi tako radi razmotri-vajo. Knjigi je pridejanih več slik.
Po desetih letih. Spominska knjiga Ranice". Uredil Vincencij Marinko. Ljubljana 1905. Tiskala „Katol. Tiskarna". Vel. 80. Str. 151. — Ob svoji desetletnici je izdala slovenska katoliško-narodna dijaška organizacija nekak almanah v slavnostni obliki, ki popisuje njen nastanek in razvoj. Uvodni spis dr. Josipa Srebrniča razpravlja o „Ideal-n o s t i in slovenskem d i j a š t v u". Naj prej popisuje pravo idealnost in kaže, koliko je je v raznih dijaških društvih, ter črta pot, po kateri naj hodi slovensko katoliško-narodno di-jaštvo s svojim geslom: „Na delo krščansko!" „0 nalogah si o v. k a t. d i j ašt v a" govori dr. Krek. „Boj velja krščanski kulturni renesansi slovenskega naroda", pravi slavnostni govornik „Danice", „veda ni absolutno svobodna, ker ima nujen odnos do Boga in človeštva . . . Slovenski akademiki naj vzgajajo sebe in druge . . . Ohranijo naj si organski stik z naravo, z ljudstvom in z Bogom. Tu izvira pravo narodno delo ..." — Ivo Pregelj je spisal črtico „Iz življenja šibkih", prizor iz dijaškega življenja, Vincencij Marin k o v govoru „ Po desetih letih" popisuje, kako je „Danica" izvrševala svojo nalogo, dr. Viljem Schweitzer priobčuje spomine „Izza rojstnih dni ,Danice'", Karol Cepuder pa je spisal „Zgodovino ,Danice' od nje ustanovitve do 1. 1905." Ta spis je jako natančen in točen ter podaja dobro sliko duševnega razvoja v Slovencih v zadnjem desetletju, saj je dijaštvo živelo z vsemi nastajajočimi strujami in strankami in so se njih ideje
565
vsikdar zrcalile tudi v notranjih borbah med dijaštvom. „Predavanja, referati in resolucije sestankov krščanskomislečega dijaštva" nam jasno kažejo smer, ki jo zasleduje to dijaštvo v svojem mišljenju, učenju in delovanju. Za društvenim poročilom sledi krasen moški zbor s samospevom „Naša pesem", ki jo je poklonil „Daničarjem" P. H. Sattner. Naj ta knjiga bodri slov. katoliško dijaštvo, da krepko napreduje na svoji častni poti'
IdeaCyrillo-Methodejska. Frant. X. Gri-v e c. Dr. A n t. P o d 1 a h a. Na Velehrade. 1905. Nakladatelstvi Cvrillo-methodčjske literatury a pamatek velehradskych M. Melicharka. Str. 44. — Ideja cirilo-metodijska združuje vsako leto zbor slovanskih rodoljubov na Velehradu. In odtod je tudi izšel glasni opomin slovanskim katoličanom, ki ga je izdal naš rojak g. Grivecv družbi češkega kanonika. V prvem spisu „Idea cyrillo-methodejska" razpravlja g. Grivec o nalogi slovanskih teologov. Kdor misli pri cirilo-metodijski ideji le na bogoslužni jezik, pojmuje   to idejo jako površno.   Mi moramo
povzdigniti bogoslovno vedo med slovanskimi katoličani in organizirati znanstveno literaturo. Še več: V vzhodni cerkvi je prevladal slovanski živelj, zlasti ruski jezik in ruska kultura, Slovani bodo razrešili vzhodno cerkveno vprašanje. Zato morajo katoličani proučevati slovanske jezike, zgodovino in razmere vzhodne cerkve. Protestantje se trudijo, da bi vzhodno cerkev pridobili zase; ali naj katoličani samo brez dela gledajo? Gosp. Grivec priporoča z vnetimi besedami, da se naj zapadni katoličani slovanski in uniati, ki so zvezani po tradicijah z Vzhodom, združijo k skupnemu znanstvenemu delu, da se med vsemi Slovani oživo-tvorijo ideje sv. Cirila in Metoda. — V spisu „Bohovedecka prace u kato-lickych narodu slovanskych a žadouci jeji organizace" dr. A nt. Po d lah a v podrobnosti razpravlja program tega dela, ki imej kot glavni namen zedi-njenje vseh Slovanov v katoliški veri. Potem pa našteva „Nektere duležitejši prameny ke studiu vychodni cirkevni otazky" — važnejše vire za proučava-nje vzhodno-cerkvenega vprašanja — časopise in knjige.
Z velikim veseljem pozdravljamo to drobno knjižico, polno idej in praktičnih nasvetov. Slovanski narodi se nahajajo ravno zdaj v veliki svetovno-zgodovinski krizi. Duševno gibanje je med njimi zaplulo z mogočnimi valovi. Bodi ideja cirilo-metodijska svetla zvezda njihovemu prerojenju, združujoč vse razdružene brate v enotni katoliški veri, ki jim bodi temelj novega, uspešnega kulturnega razvoja!
Dr. E. L.
Moderna kolonizacija i Sla-vcni. Napisao Stjepan Radič. Sa 4 zemljopisne karte. Nagradjeno iz zaklade I. N. grofa Draškovica za god. 1903. (Poučna knjižnica „ Matice Hrvatske", knjiga XXX.) Zagreb 1904. Izdala „Matica Hrvatska". Str. 374. — Gospod pisatelj je študiral v Parizu na „Svobodni šoli političnih znanosti", kjer ga je, kakor sam pravi, najbolj zanimala komparativna kolonizacija, ki jo predava profesor Chailley-Bert. Iz tega študija je nastala ta knjiga, ki podaje večinoma nauke francoskih novejših kolonialnih politikov. Kolonizacija seje vršila v vseh dobah človeške zgodovine, seveda v najrazličnejših oblikah in z raznimi namerami. S Francozom E. Fallotom jo definira Radič tako: „Kolonizacija je delovanje kulturnega naroda v zemlji nižje
Šubičeva rojstna hiša v Poljanah.