Gospodarstvo. PONAREJENA VINA V NEM. AVSTRIJI. Znana vinska veletrgovina Franc Pezzi v Gradcu je tožena radi goljiifije ponarejanja vina. 19. t. m. se je začela obravBava proti imejitelju trgovine Francu Petzzi, ki bo trajala najmanje 5 dni. Soobtožen je taidi kletar Alois Kustatsoher. Preiskava je dognala, da sta obtoženca iz manjvrednih snovi (jabol^&iik, amamica itd.) znala spretno narediti pijačo, slično vimu. Obtožnica temelji tudi na kontroli trgovskih knjig in bilanc. Knjigovodstvo se je gibalo v tem smislu, da se je hotelo velike nalnrpe moata, sladkorja in kemikalij zakriti s fingiranimi nakupi inozemsklb vin. Tako je na primer Pezzi glasom svojih. knjig izkazal 1. 1923 sprejem 183.303 kg sladkorja od kolonijalne importne družbe, docim je ta dmžba izkazala v svojih knjigah 266.200 kg. Razliko je potem kril z uvoženLm vinom, neke tvrdke Giuseppe Trevesani iz Trsta, koje ni. Čudno je tudi, da nobena banka ni nikdar sprejela aobenega nakazila za izravnavo teh inozemekih dobavljenih vin, niti faktume kopije. Obtažnica navaja, da je na primer 1. 1922 porabil 149 kg, 1923 111, 1924 pa 2444 kg Idorovega amonija, razne velike mmožine amonijakove sole, glicerina, vinske in limonove kisline itd. Leta 1924 je porabl teh snovi 4928 kg, koje izdatke je izravnal z nakupom 24.321 litrov vina. Čudno je tudi, da so Pezzijeve knjige izkazovale glasom bilance 9.7 milijard kron dolgov pri Landexbanki, dočim so bančne knjige izkazovale 10 milijard vlog. Leta 1923 je Pezzi zacarinil 42.529 1 Lnozemskega vina, dočim je v knjigah zabeležil 592.576 1. Leta 1923 je Pezzi kkazal 520,271.536 kron cistega dobička radi tega, ker je naprtil upnikom 9,699^55.984 K dolga, koji dolg je tudi fimgiran. V resnici pa je bil to tudi njegov čisti dobiček. Pezzi se zagovarja s tem, da je studiral, kako bi se iz izabele dalo narediti dobro vino in da je ob času povišane carine imel v kleti 8000 hl vina, za kojega je plačal 1800 K colmine, dočim bi moral po povišanju plačati za 8000 1 — 9000 K. S tem je zaslužil 10 milijard. Ker je ta proces velezanimiv za naže ¦vinogradnike in vinsko trgovino, bomo o njem še poročalL Plačujmo redno davke! Marsikdo je že prišel k meni, ta ali oni s pozdravom od davkarije v obliki položniee. Pritoževal se je, češ, plačal sem osebno vse predpisane davke, sedaj pa zopet terjatev. Kaj naj storim? Pri pregledovanju pa sem navadno videl, da je ta pozdrav posledica nerednega plačevanja in iz tega nastalih stroškov. — Marsikdo ob prejemu položnice odlaša, češ, grem v kratkem osebno ter plačam s knjižico pri davkariji. Toda prilike ni tako kmalu, delo, vreme zadržuje in že je prekoračen rok, stroški in obresti so že tukaj. Čez par dni, teden, dva, plača sicer vsoto, ne pa tudi stroškov in zamudnih obresti. To se ponovi parkrat in kocem leta je že čedna vsotica. Znani so mi slučaji, da je ta vsotica narastla v enem letu nad 500 Din. Mnogo se govori danes proti davkom in to je že postalo nekako moderno. Težki so res državni davki, pa še težji so mnogokrat oni, katere si nalagamo sami vsled nase malomaniosti. S prvim majem zapade vecina davkov v placilo za drugo polletje. Torej ne odlašati. Dva zgodnja roja. Posestnik in čebelar Matija Hajsek od Sv. Ane v župniji Makole pri Poljčanah nam naznanja, da je dobil 22. aprila dva močna — prva čebelna roja. Mariborski trg dne 23. aprila 1927. Ta dan je bilo 23 slaninurjev, ki so pripeljali 50 komadov zaklaBih svinj na trg ter so prodajali meso in slanino po 10 do 25 Din za kg na drobno, ozir. po 15 do 19 Din za kg na debelo. Domači mesarji so prodajali govedine po 8 do 15, tel«tino 12.50 do 18, s\injino 15 do 22, jagnjctino pa po 10 do 15 Din kg. Perufnine }e bilo okoli 500 komadov. Cen« so bile še vedno tako visoke kakor pretečeni teden. Domači zajci so stali 10 do 25, kczliči (26 komadov) pa 50 do 125 Din, jagnjeta (3 komade) 100 do 125 Din komad. Krompir, zelenjaTa, druga živila, sadje, cvetlice, sadike. Krompirja je bilo 50 vozot in se je iprodajal po 1.50 do 2 Din kg, glavnata solata 10 do 14, grah v stročju 12 Dia, kislo zelje 3 do 4, kisla repa 2, čebula 5 do 6, česen 12 do 16 Din kg, karfiol 5 do 12 Din komad, med 30 do 35 Din kg, maslo surovo 46, kuhano 48, čajno 60 do 65 Diu, mleko 3 do 3.50, smetana 12 do 16, oljčno olje 28 do 36, bučno olje 15 do 18 Din lifer, jajca 1 do 1.25 Din komad. Sadje: jabolka 5 do 14 Din, datelji 24 do 36 Din kg. Cvetlice 2 do 7 Din, z k>nci vred 15 do 35 Din komad. Sadike raznih vrst 12.50 do 25 Din komad. — Lesena in lončena roba 1 do 100 Din, lesene grablje 6 do 8, lesena ikočija 2500 Din. — Sena in slama na mariborskem trgu. V sredo, čne 20. aprila je bilo 8 vozov sena in 4 vozove slame, v soboto, 23. aprila pa 22 vozov sena in 7 vozov slame na trgu. Cene so bile senu 75 do 90, slami 35 do 45 Din; slama se je prodajala tudi po 1.50 do 2 Din za škop. — Ribji trg v Mardboru. V petek, 22. aprial so bili živi karpi in ščirke na trgu, kl so se prodajali po 18 Din, morske ribe pa po 20 do 25 Din kg. Mariborsko scjmsko poročilo. Na sviitjski sejem 22. aprila se je pripeljalo 215 svinj, 7 koz, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tedoov stari komad 100 do 125 Din, 7—9 tednov stari 150 do 200 Din, 3—4 mesece stari 320 do 350 Din, 5 do 7 mesecev stari 400 do 450 Din, 8—10 me&ecev stari 480 do 500 Din, 1 leto stari 1100 do 1200 Din. 1 kg žive teže 9.50 do 11 Din, 1 kg mrtTe teie 15 do 17 Din. Prodalo se je 157 komadov.