Razmeram primeni sklepi naših oaslance/. Naši slovenski člani Jugoslovanskega kluba so sesestali 24. junija v Celju. Ob tej priliki so sklenilisedanjiin prazmeram primerne isklepe, katere so odpo-slali tpredsedistvu narodne skupščine in ministrom. Ce-lotne sklepe, <kakor so !biM poslani v Beograd na naslav-ljena merodajna mesta, je hotelo glavno glasilo n&še stranke »Slovemec« objaviti v celoti, a stai to posebno izdajo zapleinila policija in državno pravdništvo. Kar je preostalo ;od teh sklepov po za'plemM, sta dbjavila »Slo.venec« od zadnjega četrtka in petkava »Straža«. V »Sloven^kem Gospadarju« hočemo v nasledsnjemi podati kratko vsebino preostankov Velevažne spomenice Ju-goslovanskega iklu!ba. Spomenica ^ofosega 2 opomina i!npoziva predsedniku skupščine, na ntftranjega ministra,ministra za pravosodje in zninistra vojne. Vsebina spomenice predsedniku s k u p š č i n e. Kakor znaaio iin kakor smo že poročali, je hotel vitalijaniski zbornici socijalistični poslanec Matteotti vposebnem govoru razkriti korupcijo in razne lopovščine fašistovske nasilne vlade. Za svoj stvartni, ter z dokazi podprti govor je že imel zbraflo gradivo, a za ta njegov namen so zvedeli fašisti, so gai *kar pri belem dnevu ,porinili v avtomobil, ga odpeljali neznano kam in ga tamkaj umorili na zverinski način. Ta divjaški umor poslanca Matteottija je yz?budil po celem svetu najostrejše ogorčenje. Vse evropske pairlamentarne, za pravico, svobcdo in kulturo iboreče se vlade «o obsodile ta čin fašizina v protestih in sožalnicah, ki soj bile odposlane predsedstVu italijanske vlade in. parlamen^tu. Jugoslovanisiki klnlb je v Svoji spomenici 'Smatral kot svojo d;olžno&t, da opozori predsednika naie narodne slkupščine, naj se tutli večina naše narodne skupščine Jpridruži onim vladam, iki oibsojajo krvavo in sploh. \sako nasilje kot sredstvo političnega razračunavanja in odpošlje sožalnico političnkn prijateljem umorjenega poslanca Ma'tteottija. Ob koncu le spomenice dostavIjajo naši poslanci oipomin, naj sikliče predsednik skupSžine na posebno sejo voditelje 'parlamenitarnih skupin našega parlamenta in ti l>odo potem sestavili sožaliiico glede tumorjenega Matleottija in jo ptolali na, [pristojna mesta v 'sTučajii, ako bi pKdsednik sam ne ihotel prevzeti «dg«vornosti za 'ta korak. Nada'lje kličejo naši poslanci zbornidnemii predsedniku v spomin žalostno dejstVo, ki se je v zadnjem času žalibog pojavilo in večkrat ponovilo po raznih !pokrajinah. in na več krajih v naši IdržavL Polici}ska ob'last je namreč začela iSkrajševati svdbodo zjborovanja in govora. Nekateri naši poslanci so hoteli na ljudskih shodih narodu poročati o velevaižnih. javnili dogodkib., ki so se zgodill v Sloveniji, odlkar je bil •odgoden J>arlament. Policijsika oblast je poslancem.' |prepovedala govttriti o teh dogokih in ker >se poslanci niso udali 'lem prepovedim, jim je enostavno shode prepovedala. Oblast pre|poveduje poslanoem javno na shodih govoriti: •o seidanji vladi, ne smejo se dotaknki z grajo nobenega ministra in ne povedati narodu resnice o orjunaškem nimoru v Trbovljah. Taka prepoved svobode govora od strani oblasti je doslej doletela štajerska poslanca: ŽeIbota in Krajnca in iz Kranjske pa gg. poslance: Kremžairja, Stanoviii'ka in š'trcina. Sjpomenica zaihtevai od predsednika skupščine, naj stori na tmerodajiiih mestih iVse, da se zasigura nairodnLm poglancem v Sloveniji Svoiboda govora in zlborovanja in naj !klub obVesti o luspehih svojih korakov. Spomenica glede orjunaiškega nasilja in umora v Trbovljah na notranjega mi- mistrainministra^pravde. V spomenici notranjcmu ininiistrui slJkajo naši poslamci nasilni in vse obsodbe vredni nastop orjunašev v TrboVljah. Poslanci pctfočajo ministru, dia sta se spo- padli v Trbovljah dVe stranki. Na eni strani od samo'stojnih demokratov plačani orjtinaši, ki hočejo prikrivati svoja naisilja z lepim imenoin jugoslovanskih narodnjakov; na 'drugi strani pa prislaši stranke, proti kateri je izdan izjemni zakon o zaščiti države. Poslainci pravijo dalje, dokler so bili zaščitniki plačanih orjunašev — samostojni demokra^tje v opoziciji, je tudi orjuina, bila mirna, lcer je 'bil njten žep brez cvemka, je bilo tudi njeno 'Strce brez junaštva. Kakor hitro pa so se povspeli samostojni demokratje (Pribičevičeva skupina) do viade, je orjuna dobila denar, je oživelo njeno junaštvo -n prišTa je d^ro dborožena. izzivat v Trlbovlje. Radi izzivanja orjunašev je prišlo do krva- vih dogodkov v Trbovljah. Ker pcrlitične oblasti v Sloveniji ne upajo omejevati !SVo!bodln€ga kretanja oboroženih orjunašev, zato •oblasti ne zadene krivda, ampak notranji minister mora tozadevno napraviti redl Po- slanci so poklicali g. notranjemu ministru v spomilii: kedo da so orjunaši v Sloveniji. Večina sedaj po Sloveniji razgrajajočih orjlunašev je bTez vzroka zapustila svojo domovino in rod, ki «ta pripadla pod italijanski jarem, je strahopetno pobegnila pred italijanskimi fašisti in sedaj pri nas uganja isto, kar fašizem nadi pod1jarmljenimi brati v ItaJiiji. Spomenica, ki so jo naslovili našl poslanci na ministra pravde, opisuje grozni umor rudarja Fakina in zahteva od ministra točen odgovor v obliki dejlaln) n zahteva od ministrai točen odgovor v obliki dejaiij na dve vprašanji. To spomenico, v (kolikor ni Ibila zaplenjena od oblasti, prinašamo doibesedino. Zaplenjeni stavki so označeni s črticaimi ( ;). Spomenicai ministru pravde se glasi: V Tribovljah se je dne 1. junija 1924 izvršil krvav zločin. Člani organizacije jugosloAaiiskib. nacijanalistov so justificirale mladega delavca Framca Fakina, baje na podlagi •skkpa nekaiterih članov vodstva jugoslovanske nacianalne organizacije. Sodba se je izreikla v neki gostilni, izvršila pa v kamenoknnu za hišami. Fakina so člani orjune »aretirali« nekjfe sredi občine Trbovlje, ga zvezali, zvezanega vodili seiboj, in ga neprestano pretepali in suvali. Imeli so ga zastraženega v svoji sredi okrog 3. ure. Žandarmerija je to mirno gledala in ni posredovala, ker ni smela nastopiti proti orjumi. Ko je »aretirani« Fakin medi zl>oravanjeni orjune na trgu pred ccrkvijo ležal na tleh zvezan in mučen, ga je eden orožnikov hotel odvesti seboj v zapore, češ, da je orožništvo za to tu, da aretira tiste, ki so kaj zakrivili. Orjunaši pa, ki so stražili svojto žrtev, so orož niku nastavili revolver na prsi, rdkoc: »Mi sami bomo z njimi obračunali.c . Tako se je zgodilo, da so Fakina po izrečeni »obsodbi« orjunaši po'sredi trga v prvih popoldanskih iiralbt peljali na samoten kraj, kjer sta ga dva orjunaša ustrelila. Ziočin sain je iz daljave 100 metrov gledalo več prič, ki so vse oblasti znane in potrjujejo, da sta Fakina peljala d\a orjinnaša in ga tam ustrelila. Orožništvo in oblasti imajo v rokah opise tistiibj d^veh morikev. Imajto v rokah seznam orjunašev, ki so se udeležili 1. junija izleta v Trbovlje in seznam tistih, ki so umor sklenile. Oblasti so tudi znane osebe, ki so s hvalile, da so justificirale Fakina. In vendar oblasti še do danes, po preteku skoro enega meseca, nimajo v rokah morilcev, niti tislih, ki «o umor povTiočili — Vi, gospod miniister, ste odgovomi za dejanja in nehanja justice ter njenili organov  Umor mladega človeka, ki se je zgodil pri belem dnevu, takordkoč pred očmi javnosti in številnega orožništva, ostaja nekaznovan . Zato Vas v interesu zakona in države vprašamo: 1. Vam je li znano,, da so člani organizacije jtigoslovanskib. nacionalistov 1. junija zverinsko ustrelili dela-vca Franca Fakina? 2. Kaj ste u!krenili, da se krivci izslede in kaznujejo?  Na to vprašanje zahtevamo ločnega odgovora v obliki dejanj! Pisanih obljub, opravičfl ali zavijanj ne pofrebujemo! Pritožba na ministra pravde radi zap 1 e m(b e našega časopisja. V zadmjtem času je ljubljansko državno pravdnršlvo kar štirikrat zaplenilo glavnoglasilo naše stranke »Slovenca« in po Kranjskem :najffi)lj razširjeni kmet ski lisl »Domoljuba«. V prvi pritožbi radi zaplembe •zgoraj amenjenih listov ugota\'ljajo poslanci dejstvo, da imajo Žeirjavovi demokrati vse polno listov, ki dobivajo znalne p^dpore od raznih bank in vlade. Samo listi naše SLS stranke so popolnoma neodvisni od bančne ter vladne pomoči, so najbolj razširjeni kot aposfoli resnice in boritelji za pravico med ljudstvom in radi tega se jih bojijo demokratski listi in jih hočejo zatreti potom pogostih zaplemb. Ta spomenica končno ugotavlja, da sta bila »Slovenec« in »Domoljub« zaplenjena, dasi nista niti z namigavanjem pisala proti državi. Zadnja spomeniea, ki govori o vojaških ptripravah in je naslovljena na vojnega ministra, je bila izvzemši podpisov poslancev v celoti zaplenjena in radi lega je tudi mi ne smemo prinesti radovednim čitateljem »Slov. Gospodarja«.