Politični ogled. Avstrijske dežele. Mnogo preglavic dela ljudem nova nagodba z Og-eisko, kakor so jo te dni naši in magjarski ministri dogovorili. Zlaati nevoljni so narodi slavjanski, ker se je vse vršilo precej brez njih, in ker sedaj vidijo, da se bo nemško-magjarsko gospodst^o nadalje^alo. Tudi ni ravuo piijetno slišati, da bodo celo no^i banko7ci — dualistično obleko dobili; na pr^i straui bodo nemški na drugi pa čisto — magjaraki. Do sedaj so bili 7si narodi in jeziki a78triJ8ki zastopani. — Čudo 7eliko 8e je na Dunaju zgodilo. Nek iz Nemoije priaedši Jud je na borzi grdo p80?al na naše cesarst^o in — policija ga je zapodila na Nernško nazaj. Ko bi še nekaterim nemškim prišlecem in pruskim kri5a5em enako posvetili, bi ninogim Avstrijeem bilo jako vse5e. — Vojni minister Koller boče odstopiti, ker mu drugi ministri nečejo privoliti nekolikib zboljako7 za vojake. Ti bi iuieli dobiti 7sako jutro prežgano jubo, kar bi pa na leto stalo par r_ilijono7. Zato ne dobijo prežgane juhe. — česki zgodo^inar Palacki je nevaruo zbolel. — Bi^ai minister Giskra, o katerem se je go^orilo, da mu je cesarski d^or bil prepo^edan, bil je ta teden od cesarja sprejet — dobrotlji^o, kakor Iiberalni-judo7ski listi pišejo. — Kupčijska pogodba z Italijanskim bi se bila imela 1. julija odpovedati, ker nara ni ugodna; ali te dni se je ua eno leto podaljšala. — Vogerskem zboru se je liberalna 7ečina razcepila; za Tisza-ja in jego^o nagodbo z a^stiijskimi ministri se poteguje 240, nasprotuje pa že 140 poslancev. Liberalno gospodaist^o pa je tudi na Ogerskem že precej občutlji^o; drža^ni stroški .oašajo že 220 milijono7, samo za železnice se pomeče po 15 milijono7 7sako leto in dolgovi požrejo 70 milijouo7 obiesti. Hr7atje pripra^ljajo velikansko poslaustvo ali deputacijo do s^itlega cesaija, naj bi jim ta pomagal do zaželjene železnice od Siseka 7 Zemun, čemur se magja<rski ministri vedno ustavljajo. Ti so namre. za 7eliko tnilijono7 lesa 7 Hrvatski krajini posekali in prodali in omenjeno železnico staviti obljubili. Ali 7edno odlagajo in sumi6i se, da bocejo z istim denarjem železnico potegnoti iz Budapešta 7 Zemun. Vnanje države. Naš minister Andrassy je 13. in 14. maja res bil 7 Berolinu pri ruskem in nemškem cesarju in se pogovarjal zlasti o tmških zadevab z Bismarkom in Goi-čako7om. Ali je kaj opravil ali ne, to se ni zuano — pa upati je malo prida za Avstnjo. ltalijanaki kialj zopet misli na to, da bi se kraljestvu odpo^edal in ga izročil S7ojemu sinu Humbertu, ki je prijatelj Pruso7 in ki bo goto^o tem vstiegel in še hujae s papežem delal, kakor jegO7 o5e. — Francoska dežela iina letos 909,858.911 fianko7. dobodko7 re5, kakor 1. 1869 pred prusko 7oJ8ko. Res sre5na dežela, ki si je tako hitro opomoglo od strašnib udarce7 nesrečne 7ojske. — Spanjski liberalci hočejo vsem severnim deželam jibo^e slare pra^ice zatreti, kar utegue zopet ki'7a70 7ojsko pouzročiti. Jugoslavjanska vojska zoper Turka. Muktar-paša je dobil no^ih 12 bataljonov od sultana, pa si ne upa naprej; kakih 7000 7staae7 je pripra^ljenih kr7a70 sprejeti ga. Peko-Pa7lo7ič je s 87ojimi četatni stezo med Trebinjem in morjem zaprl. V Bosni bil je ta teden boj na mnogib mestih. Igmnan Hadžič je pri Majdanu brauil 5000 begajočih rodbin in Turke srečno odbil; pop Karaun pa je pri Ključu Soliman-pašo, ki je imel 5000 mož, tako stepel, da je padlo 400 Turkov. Isti pop Karaun je tudi Alipaši ubil 250 muselmano7. Mestice Priedor je na pol turako na pol kristijansko. V no5i 8. maja so Turki na Kristijane planoli in jih 120 posekali ž njiho^im duhovnom 7red — drugi so zbežali. Po 7sej Bosni je strasno klanje. Prete5eni teden so se tudi Bolgari 7zdignoli zoper Turke; zbralo sejih je 8000 7 Balkanskih gorab ter 80 kot blisk naglo napadli meata Ražluk, Denir in Tatar-Bazaršik, turške uradnike in beri5e pomoiili in železnico razdrli. V Carigradu so Turki vsled tega tako razdražeui, da se je bati, da 7sak trenutek posekajo 78e Kristijane. Zato je zacelo 78e, kar je tujega ali krš5anskega bežati iz Carigrada. Ostali pa so Ruse poprosili, da jim pridejo na pomoč! V Solunu umorjena konzula še ee zarad turške be8nosti nista mogla dostojno pokopati! Ruski general Črnaje7 je z 7e5imi oficirji stopil 7 8i-bsko 7ojno!