Vladimir Nartnik UDK 808.63 - 085.3 ~ 25 NAGLASNA PODOBA GLAGOLSKEGA PREGIBANJA V ZBORNI SLOVENŠČINI Prikaz naglasnega pregibanja slovenskega glagola sloni na razmerju med navadnim in namernim nedoločnikom ter sedanjikom tako, da se na prvi dve nedoločniški obliki somerno navezujeta še po dve obliki velel-nika in opisnega deležnika. The presentation of stress inflection of the Slovene verb is based on the relation between the infinitive, supine and present tense so that further two forms of the imperative and two of the descriptive participle symmetrically reflect the stress of the first two basic forms. Naglasno pregibanje je sestavni del pregibanja slovenskega glagola, ki ga je za začetek koristno soočiti z ustreznim angleškim pregibanjem.1 Soočljivost v tvorjenju osnovnih glagolskih oblik enega in drugega jezika je namreč že v tem, da besednemu obrazilu -t- navadnega nedoločnika (Nav) tipa da-t-i in namernega nedoločnika (Nam) tipa da-t zborne slovenščine (S) celo glasovno nekako ustreza opustljiva besedica to pred enotero obrušenim angleškim nedoločnikom (A) tipa give,2 medtem ko izjemoma goli slovenski sedanjiški osnovi tipa dâ nezvalne tretje osebe (Nez) spet ustreza izjemoma negola angleška sedanjiška osnova tipa give- s končnico -s takole:3 Nav Nam Nez (S) da-t-i > da-t > da (A) to give = to give > give-s Postopno jemanje nedoločniške končnice -i in nedoločniškega obrazila -t sedanjiški osnovi tipa dâ- vrh tega kaže,74 kako so navadni in namerni nedoločnik ter nezvalni sedanjik slovenskega glagola sploh njegove osnovne tri slovarske oblike nasproti osnovnim trem slovarskim oblikam obrušenega nedoločnika tipa give, prostega preteklika (Prp) tipa gave in trpnega deležnika (Trd) tipa given angleškega glagola:5 Nav Nam Nez Prp Trd (S) da-t-i > da-t > da (— da-n) (A) give (= give > give-s) > gave > give-n 188 Jezikoslovni zapiski 1995 Angleški nezvalni končnici -s pa sicer stojijo nasproti še po štiri slovenske zvalne končnice, ena samozvalna (Saz) in tri sozvalne (Soz) za tikanje (Tik), vikanje (Vik) in onikanje (Onik), v naslednjih štirih spre-gatvah:6 Nez Saz Tik Vik Onik 1. da > da-m da-š das-te da-jo tudi dado Z. zdi > ždi-m ždi-s ždi-te ždi-jo tudi zde mesi > mesi-m mesi-š mési-te mési-jo 3. žge > žge-m žge-s tone > tone-m tone-s žge-te žge-jo tudi žgo tone-te tone-jo 4. miglja > miglja-m miglja-s migljâ-te miglja-jo Glagolski zgledi se vrstijo po naglasno opazno samosvojih izglasjih nezvalnih sedanjikov na -0 za 1., na -i za 2., na -e za 3. in na -a za 4. spregatev tako, da se paroksitonične onikalne oblike 2. spregatve tipa ždi-jo lahko šireč krajšajo v oksitonične dvojnice tipa žde, paroksitonične onikalne oblike 3* spregatve tipa žge-jo pa se lahko ožeč krajšajo v oksitonične dvojnice tipa žgo,*7 pri čemer so oksitonične dvojnice tudi osnove deležjem tipa ždeč oziroma žgoč. In ker je izglas-je nezvalnega sedanjika na -0 razvidno predvsem iz razvoja v pripono -s- pred vikalno končnico -te, je vikalnost za 1. spregatev nujen dodatek osnovnim trem slovarskim oblikam takole: Nav 1. dati Nam dat Nez da Vik daste 2. zdeti ždet zdi mesiti mesit mesi 3. žgati žgat žge toniti tonit tone 4. migljati migljat miglja V. Nartnik: Naglasna podoba glagolskega pregibanja •< 189 Nezvalno-vikalno ter samo nezvalno razvrščene osnovne slovarske oblike pa so podlaga za širšo predstavitev naglasne raznoterosti osnovnega pregibanja po vseh štirih spregatvah: Nav Nam Nez Vik dati dat dâ daste -dati -dat -da -daste jesti jest Jé jeste vedeti vedet vé veste zdeti ždet zdi spati spat spi -spati -spat -spi stati stat stoji -stati -stat -stoji topiti topit topi -topiti -topit -topi vrteti vrtet vrti ležati ležat leži držati držat drži nositi nosit nosi mesitL mésit mesi počiti počit poči videti videt vidi slišati slišat sliši smeti smet sme speti spet spe žgati žgat žge -žgati -žgat -žge cvesti cvest cvete pasti past pase -pasti -past -pase mesti mest mete mesti mest mete zebsti zebst zébe sopsta sopst sope 190 Jezikoslovni zapiski 1995 4. Nav Nam Nez seči seč seže reci reč reče deti det dene HTÎTVlti minit mine toniti tonit tone ganiti ganit gane migniti mignit migne uméti umet ûme orati orat ôrje -orati -orat -orje iskati iskat išče kresati kresat krese plesati plésat pleše rezati režat reze piti pit pije kovati kovat kuje -kovati -kovat -kûje kupovati kupovat kupuje imeti imet ima migljati migljat miglja mešati mešat mesa pokati pokat poka Širša predstavitev osnovnega pregibanja tako razkrije najprej nedo-ločniško težnjo po vzdrževanju paroksitoničnosti zlasti pri dvozložnih osnovah raznih spregatev0 tipa mesiti > mésit, ganiti > ganit, držati > držat, plesati > plésat in mešati > mešat oziroma tipa nositi > nosit, toniti > tonit, ležati > ležat in kresati > kresat. Ob motnenju tipa cvesti > cvèst, sôpsti > sopst, reči > reč oziroma tipa iskati > iskat, kupovati > kupovat, migljati > migljat je nadaljnji odsev te težnje tudi vpliv predpone (-) na naglasno vejitev namernih nedoločni-kov tipa dât: -dàt, spät: -spàt, žgat: -žgat, past: -pàst, orât: -oràt in kovat: -kovat nasproti nevejitvi namernih nedoločnikov tipa stat: -stat, pa tudi tipa topit: -topit, ki se mu vejitev vzpostavi šele pri navezovanju na osnovne tri do štiri slovarske oblike. Na te tri do štiri oblike se namreč navezujejo nadaljnje štiri razvojne oblike tikalnega (Tiv) in vikalnega (Viv) velelnika ter moške (Om) in ženske (Ož) oblike opisnega deležnika takole: V. Nartnik: Naglasna podoba glagolskega pregibanja 191 Nav Nam Nez Tiv Viv Om Oz dati dat da > daj dajte dal dala -dati -dat -da > -daj -dajte -dal -dala jesti jest je > jej jejte jedel jedla vedeti vedet vé > vedi vedite vedel vedela zdeti ždet zdi > zdi ždite zdel zdela spati spat spi > spi spite spal spala -spati -spat -spi > -spi -spite -spal -spala stati stat stoji > stoj stojte stal stala -stati -stat -stoji > -stoj -stojte -stal -stala topiti topit topi > topi topite topil topila -topiti -topit -topi > -topi -topite -topil -topila vrteti vrtet vrti > vrti vrtite vrtel vrtela ležati ležat leži > leži ležite ležal ležala držati držat drži > drži držite držal držala nositi nosit nosi > nosi nosite nosil nosila mesiti mesit mesi > mesi mesite mesu mesila počiti počit poči > poči počite počil počila videti videt vidi > vidi vidite videl videla slišati slišat > sliši slišite slišal slišala 3» smeti smet sme > — — smel smela speti spet spe > spi spite spél spela žgati žgat žge > žgi žgite žgal žgala -žgati -žgat -žge > -žgi -žgite -žgal -žgala cvesti cvest cvete > cveti cvetite cvetèl cvetlà pasti past pase > pasi pasite pasel pasla -pasti -past -pase > -pasi -pasite -pasel -pasla mesti mest mete > meti métite metel metla mesti mest mete > meti metite metel metla zebsti zebst zebe > zébi zébite zébel zebla sppsti sopst sope > šopi sopite sôpel sppla seči seč seže > sézi sézite segel segla reči reč reče > red recite rekel rekla 192 Jezikoslovni zapiski 1995 Nav Nam Nez Tiv Viv Qm Oz deti det dene > déni denite del déla firinitrî minit mine > mini minite minil minila toniti tonit tone > toni tonite tonil tonila ganiti ganit gane > gani ganite ganil ganila migniti mignit migne > migni mignite mignil mignila uméti umét ume > umi umite umél umela orati orat ôrje > ôrjL orjite aral orala -orati -orat -ôrje > -ôrjL -arjite -oral -orala iskati iskat išče > išči iščite -f»1cnl iskala kresati kresat krese > kresi krešite kresal kresala plesati plésat plese > pleši plešite plesal plesala rezati režat reze > reži režite rezal rezala piti pit Pije > Pij pijte pil pila kovati kovat kuje > kuj kujte koval kovala -kovati -kovat -kuje > -kuj -kujte -koval -kovala kupovati kupovat kupuje > kupuj kupujte kupoval kupovali imeti imet ima > imej imejte imel imela migljati migljat miglja > migljaj migljajte migljal migljala mešati mešat meša > mešaj mešajte mešal mešala pokati pokat poka > pokaj pokajte pokal pokala Z navezovanjem razvojnih oblik na osnovne se vzpostavi tudi dvojno naglasno zrcaljenje med njimi. Če se namreč v oblikah velelnika rad zrcali nedoločniški naglas ob osrednjem sedanjiku (prim, plésat - pleše - pleši in krêsat - krese - kresi), se v oblikah opisnega deležnika vsaj tako rad zrcali nedoločniški naglas ob osrednjem (sedanjiku in) velelni-ku (prim, mésit - mési - mésil in nôsit - nôsi - nosil). In tu se naposled vzpostavi še napovedana vejitev moških oblik opisnega deležnika9 tipa topil: -topil. Zrcalne oblike opisnega deležnika pri tem zvečine nadomeščajo oblike prostega preteklika in trpnega deležnika angleškega glagola. Nasproti tem in takim oblikam pa se slovenski trpni deležnik, kakor in kolikor se pač rabi, zato vede izrazito pridevniško. Na to kaže že razhajanje med končnico opisnega deležnika -6 in končnico trpnega pa tudi tvornega deležnika -ih v preprostem iskalnem vprašanju:10 Koliko jih je bilo danih? Koliko jih je bilo dajočih? V. Nartnik: Naglasna podoba glagolskega pregibanja 193 Protistava trpnosti in tvornosti se tokrat krije tudi z vidom dveh parnih glagolov, dovršnega glagola (Dov) tipa dati in nedovršnega glagola (Ned) tipa dajati, ki bolj ali manj ustrezata angleški protistavi proste oblike nedoločnika tipa to give in opisne oblike nedoločnika tipa to be giving takole:11 Dov Ned (S) da-t-i > da-ja-t-i (A) to give > to be giv-ing Za dva slovenska glagola namreč govori že različna sprega dovršnega in nedovršnega glagola, ki jo ne glede na siceršnjo parnost določajo osnovne tri do štiri slovarske oblike tipa dâti (dât dâ) daste z morebitnimi podoločitvami nadaljnjih štirih razvojnih oblik tipa dajati (dajat) dajè, dajàj dajajte. V oklepaju je pri tem zajeta napovedljivost in s tem opustljivost katere od osnovnih treh do štirih slovarskih oblik nasproti nenapovedljivim podoločitvam za zaglavnim ločilom.12 OPOMBE 1 V. Nartnik: Naglasna podoba osnovnih glagolnikov v knjižni slovenščini, Slava VII/1, Ljubljana 1994, 4l. 2 W. W. Derbyshire: A Basic Reference Grammar of Slovene, Columbus 1993, 65 in 66. 3 J. Smolska - A. Zawadzka: Gramatyka jezyka angielskiego, Warszawa 1992, 87. n J. Toporišič: Slovenska slovnica, Maribor 1984, 285. 5 Glej op. 3, 90 in 91. 6 V. Nartnik: Poskus postopne obravnave slovenske sprege, Jezik in slovstvo XXVI/1, Ljubljana 1980/81, 28. T J. Toporišič: Naglasni in oblikoslovni tipi v akademijskem slovarju slovenskega knjižnega jezika, Jezik in slovstvo XI/5, Ljubljana 1966, 159. 8 Glej op. 7, I6O. 9 A. Bajec - R. Kolarič - M. Rupel: Slovenska slovnica, Ljubljana 1956, 194. 10 Glej op. 4, 480. 11 E. H. Stephanides: A Contrastive Study of the English and the Hungarian Infinitive, v: Studies in English and Hungarian Linguistics, Budapest I98O, 93. 194 Jezikoslovni zapiski 1995 12 V. Nartnik: Obravnava naglasnih dvojnic v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, v: Rječnik i društvo. Zbornik radova sa znanstvenog sku-pa o leksikografiji i leksikologiji održanog 11-13. X. 1989. u Zagrebu, Zagreb 1993, 273- Summary THE TREATMENT OF ACCENTUATION DOUBLETS IN THE DSLL Stress inflection is a component part of the Slovene verb inflection and its presentation starts from the relation between the infinitive, supine and present tense as the basic three dictionary forms. To these three basic forms - arranged on evidence of four present tense conjugations - two in stress symmetrical forms of the imperative and two of the descriptive participle are related. So both the forms of the imperative being placed immediately after the central present tense form (e. g. plesati - plésat - pleše - pleši - plešite resp. kresati -krêsat - krese - kresi - krešite) and the forms of the descriptive participle being placed after the present tense and imperative forms (e. g. mesiti - mésit - mési - mési - mesite - mésil - mesila resp. nositi - nôsit - nosi - nôsi - nosite - nosil - nosila) use to reflect symmetrically the stress of the first two basic forms, the infinitive and supine. Contrary to endings of the descriptive participle the active and the passive participle have adjectival endings, whereas the different inflection of perfective and imperfective verbal aspect in turn points to two independent paradigms.