21 Slovenci v luči augsburškega Allgemeine Zeitung v revolucionarnem letu 1848/1849 M a r i j a M o j c a P e t e r n e l * 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 070.13(430Augsburg)"1848/1849" Marija Mojca Peternel: Slovenci v luči augsburškega Allgemeine Zeitung v revolucio- narnem letu 1848/1849. Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 87=52(2016), 1–2, str. 21–41 Allgemeine Zeitung, časopis evropskih razsežnosti, je v revolucionarnem letu 1848/1849 doživel vrhunec tako v obsegu kot v nakladi. V prispevku smo želeli osvetliti njegov pomen in raziskati, ali je v tem obdobju kazal interes tudi za dežele s slovenskim prebivalstvom. Zaradi njegovih dimenzij smo se branja časopisa lotili z bojaznijo, da v njem ne bo mogoče najti objav iz dežel s slovenskim prebivalstvom. Vendar je bil strah neupravičen, saj je zanimanje Augsburgerice segalo precej daleč, tudi v obrobne kraje monarhije. Ključne besede: Augsburger Allgemeine Zeitung, časopisi, revolucionarno leto 1848/1849, svoboda tiska 1.01 Original Scientific Article UDC 070.13(430Augsburg)"1848/1849" Marija Mojca Peternel: Slovenes in the Augsburger Allgemeine Zeitung in the Year of Revolution 1848/1849. Review for History and Ethnography, Maribor 87=52(2016), 1–2, pp. 21–41 Augsbrurger Allgemeine Zeitung, a newspaper of European reputation, reached its peak in the Year of Revolution 1848/1849 in its length and its circulation. The treatise tries to present its importance and research if the newspaper was also interested in countries with Slovene population. Because of its extent we started * Dr. Marija Mojca Peternel, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za germanistiko, skandinavistiko in nederlandistiko, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slo- venija, mojca.peternel@guest.arnes.si 22 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2016/1–2 • RAZPRAVE – STUDIES reading it with the fear that no articles dealing with Slovene population will be found. But there was no need for fear for the interests of the Augsburger Allgemeine Zeitung lay far beyond the Monarchy borders. Key words: Augsburger Allgemeine Zeitung, newspaper, Year of Revolution 1848/1849, freedom of press Uvod Po besedah britanskega zgodovinarja Thomasa Macaulaya je pravo zgodo- vine neke dežele moč najti samo v časopisih,1 ki so ogledalo časa, v katerem izhajajo, in so več kot le samo kronika posameznih dogodkov, saj ljudje, ki ga ustvarjajo, vložijo vanj tudi del svoje osebnosti. Časopis je torej del dogajanja, košček kulturne zgodovine in aktivni protagonist na političnem odru.2 Slednje še posebej velja za Allgemeine Zeitung, danes le redkim posamez- nikom znan časopis, v času izhajanja pa ni bil le slaven, ampak tudi precej pomemben. Spoštovanje je vzbujal pri takratnih oblastnikih in bil hkrati ob- vezna literatura različnih slojev; intelektualcem je služil kot forum, buržoaziji je predstavljal bogat vir informacij, sodobniki so ga kovali v zvezde.3 »Ihr Still hatte keine Vorbilder, aber er fand viele Nachahmer, von denen die Frankfur- ter Zeitung die bedeutendste wurde.«4 Pisatelj, dramatik in član frankfurtske skupščine Heinrich Laube je o Augsburgerici med drugim zapisal: »Jeder Mi- nister sorgte dafür, daß seine Nachrichten in diesem Blatte verbreitet, daß sie gut dargestellt, gut verteidigt wurden, jeder Publizist trachtete danach, daß seine Meinung in diesem Blatt ausgesprochen wurde; denn er wußte, daß alle Machthaber es lassen.«5 Augsburgerica, kot jo nekateri tudi imenujejo, je kot politični časopis želela v prvi vrsti bralce informirati in jim dogodke ter probleme osvetliti z različnih strani, zato so prostor v časopisu dobila različna prepričanja in nazori. Zlato 1 Cit. po Stein; Südwestdeutsche Zeitungsgeschichte, str. 21. 2 Müchler, Wie ein treuer Spiegel, str. 1. 3 Prav tam, str. 2. 4 Koszyk, Deutscher Presse im 19. Jahrhundert, str. 20. 5 Cit. po Funk, Die Verfassungsfrage in Spiegel …, str. 5. Marija Mojca Peternel, Slovenci v luči augsburškega Allgemeine Zeitung … 23 obdobje časopisa je bila sredina 19. stoletja, začetki njegovega zatona pa segajo v začetek šestdesetih let istega stoletja, in to potem ko je več kot dve generaciji veljal za prvi časopis v Nemčiji.6 Oblastniki so Allgemeine Zeitung sprejemali različno, tako jo je na primer Metternich (1773–1859) preganjal, Napoleon I (1769–1821) je časopis želel ukiniti, medtem ko je Napoleon III (1808–1873) časopisu pošiljal svoje ma- nuskripte.7 Na Slovenskem Augsburgerica gotovo ni bila neznana, saj jo je citiral tudi Apih pri opisovanju revolucionarnega leta 1848.8 Dobri poznavalci Prešerna pravijo, da jo je bral tudi on, čeprav pa dokazov za te trditve nismo našli. Augsburgerica je bila vir drugim časopisom na področju s slovenskim prebi- valstvom, tako na primer goriškemu Görzer Zeitung.9 Dokaz o pomembnost obravnavanega časopisa pa ne nazadnje dokazuje njegova omemba na plakatu o Veliki javni dražbi premičnin gradu grofa Antala Szapáryja (1802–1883), ki je bila 4. avgusta 1930. Augsburger Allgemeine Zeitung je naveden v družbi tujih časopisov, kot Revue des deux mondes in The Illustrated London News z opombo, da se časopisje nahaja v lepih serijah.10 Franz Hager von Allentsteig (1750–1816), šef dunajske Polizeihofstelle, jo je omenjal v svojem poročilu, ki je izšlo po opravljeni anketi 25. novembra 1808. Z anketo je želel ugotoviti podrobnejše podatke o časopisih v različnih provincialnih mestih. V Avstriji časopisi niso mogli izhajati brez dovoljenja in najvišjemu cenzornemu organu, to je k.k. Obersten Poliziei und Zensurhof- stelle je moralo biti znano vse, kar je zadevalo takratne izhajajoče časopise. V omenjeni anketi je bilo 13 vprašanj, ki je poleg zunanjih podatkov o izha- jajočem časopisu (ime časopisa, naklada, cena, nazor časopisa in urednika, cenzor, korespondenti …) ugotavljala tudi, kateri takratni časopisi so bili vir drugim.11 Za Ljubljano je po pričakovanjih bil naveden Laibacher Zeitung, pri naštevanju časopisov, ki so služili kot vir informacij, pa je bil na drugem mestu naveden Augsburger Zeitung. V omenjeni anketi je zanimivo tudi vpra- šanje, kateri tuji časopisi so se brali v posameznih deželnih mestih in kateri so pri bralcih uživali največ zaupanja. Iz rezultatov vidimo, da so Augsbur- gerico brali v vseh deželnih mestih, to je v Gradcu, Linzu, Celovcu, Ljubljani in Opavi (za Prago ni bilo nobenega podatka) in prav v vseh mestih so do nje gojili precejšnje zaupanje. V Opavi je bil to celo edini tuji časopis, ki je pri 6 Müchler, Wie ein treuer Spiegel, str. 3. 7 Prav tam, str. 3–6. 8 Apih, Slovenci in leto 1848, str. 285. 9 Maticu Batiču se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem za informacijo. 10 Za posredovane podatke se iskreno zahvaljujem dr. Anji Dular iz Narodnega muzeja Slovenija. 11 Schembor, Die Zeitungen in den österreichischen Provinzhauptstädten, str. 39. 24 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2016/1–2 • RAZPRAVE – STUDIES tamkajšnjih bralcih užival velik ugled in zaupanje. Za Ljubljano se omenjeno poročilo zdi še sploh precej pomembno, saj je med 13. tujimi naštetimi časo- pisi, kolikor jih poročilo navaja, bila po številu izvodov na prvem mestu prav Augsburgerica. Med skupno 70 izvodi tujih časopisov je Augsburger Zeitung z 32 imel kar precejšen delež,12 med ljubljanskimi bralci pa je užival največ zaupanja. Ker pa je časopis večkrat objavljal tudi nasprotujoča si mnenja, je število izvodov sčasoma nekoliko upadlo.13 Glede na pomembnost časopisa je vsaka novica iz dežel s slovenskimi pre- bivalci, objavljena v časopisu, bila več kot le zanimivost. Biti omenjen v Augs- burgerici je takrat pomenilo biti v intelektualnih krogih nemško govoreče Evrope. To je bilo še zlasti pomembno za nekatere slovanske narode, ki niso bili znani po nacionalnih, ampak deželnih imenih. Tipičen primer za to so Slovenci, zato je vsaka omemba Slovencev, ali pa njihove nacionalne proble- matike v časopisu pomenila mednarodno afirmacijo njihovih nacionalnih zahtev. To je še toliko bolj pomembno, ker so bili Slovani, ki so zavrnili veliko- nemški ali frankfurtski program, razumljeni kot konservativci in nasprotniki Nemcev. Allgemeine Zeitung 1. januarja 1798 je v Stuttgartu izšla prva številka časopisa, takrat še pod imenom Die Neueste Weltkunde. Njegovi začetki niso bili prav lahki, saj je bil časopis že septembra istega leta prepovedan. Zanj je bil v kratkem času po- deljen nov privilegij, in sicer pod pogojem, da bo časopis deležen cenzurnega postopka. V Stuttgartu je nato skoraj leto po ukinitvi, 9. septembra 1798, izšla prva številka pod imenom Allgemeine Zeitung.14 Na letaku, ki je pospremil rojstvo časopisa, je bil najprej izpostavljen cilj novega časopisa, ki je v skladu z željo vsakega človeka po spoznanju sveta: »Auf das Publikum wartet ein politisches Tagblatt, das wie ein treuer Spie- gel die ganze und wahre Gestalt unserer Welt zurückstrahle, so vollständig, als ob es der ganzen Menschheit angehörte, so untergeordnet den großen Grundsätzen der Moral und bürgerlichen Ordnung, als ob es auf das Bedürf- nis einer Welt voll Gärungsstoff berechnet wäre; so edel in Sprache und so unparteiisch in Darstellung, als ob es auf die Nachwelt fortdauern sollte.«15 12 Prav tam, str. 44–50. 13 Prav tam. 14 Allgemeine deutsche Biographie, str. 529. 15 Müchler, Wie ein treuer Spiegel, str. 16–17. Marija Mojca Peternel, Slovenci v luči augsburškega Allgemeine Zeitung … 25 Časopis je bil v svojih prvih številkah precej dolgočasen, brez večjih na- slovov, delitev časopisa je bila zmedena, dvostolpični prispevki so izšli brez signature. Tiskan je bil na polovici tiskarske pole v velikosti 16,8 × 20 cm. V njem ni bilo mastnega tiska, prav tako lahko šele od leta 1800 dalje sledimo paginaciji strani. So pa časopis že od vsega začetka pošiljali tudi po pošti.16 Augsburgerica je v leta 1803 doživela vnovično prepoved izhajanja, dobi- la je nov privilegij bavarskega volilnega kneza in zato nekaj časa izhajala v Ulmu kot Kaiserlich und Churpfalzbairisch priviligierte Allgemeine Zeitung. Leta 1810 se je po nekaj tedenski prepovedi dokončno preselila v Augsburg. Leta 1811 je takrat že znani Cotta prodal imetje v Tübingenu in se preselil v Stuttgart. V Augsburgu je leta 1823 razširil podjetje in uvedel prvo parno tiskarno, predvsem za tiskanje Allgemeine Zeitung. Tretje podjetje je ustanovil leta 1827 v Münchnu.17 Vsebinsko je šlo pri Allgemeine Zeitung predvsem za politični časopis, v katerem so se tiskali daljši članki, oglasi so bili v začetku precej redki.18 Če- prav je bil vpliv francoskih uvodnikov vedno večji in je postajal prava časo- pisna moda, je bil slogan Augsburgerice praktično do njenega konca »niemals Leitartikel.«19 Na začetku je obsegal največ 4 strani, v revolucionarnem letu 1848/1849 pa je s šestnajstimi strani doživel višek. Njegova naklada je bila v primerjavi z ostalimi velikimi časopisi manjša. Tako je leta 1798 znašala 1400 izvodov, leta 1848 11.000, v letu 1852 kar 13.000 izvodov.20 Samo za primerjavo naj navedemo, da je Laibacher Zeitung izhajal v 600 izvodih, včasih tudi v 800.21 Številčnost stalnih naročnikov ni znana, saj se ni ohranil noben seznam abonentov. Razlogov za »nizko« naklado je več. Časopis ni bil namenjen širo- kim množicam, saj je želel biti eliten. Drugi razlog je bila cena, in Allgemeine Zeitung je bil resnično eden dražjih časopisov. Leta 1798 na primer je bila letna naročnina 18 gld., kar je desetina mesečne plače ministrskega uradnika; oblikovalec besedil v Cottovi tiskarni je za ta denar moral delati celih 18 dni.22 Za primerjavo naj navedemo še ceno ljubljanskega osrednjega časopisa, ki je bila 6 gld oziroma 7 gld.23 Allgemeine Zeitung je bil otrok Johanna Friedricha Cotta (1764–1832), ki je bil 45 let na čelu tiskarne v Tübingenu in Stuttgartu. Rojen je bil 27. aprila 16 Prav tam, str. 156–157. 17 Allgemeine deutsche Biographie, str. 530. 18 Müchler, Wie ein treuer Spiegel, str. 23–24. 19 Prav tam, str. 156–157. 20 Prav tam, str. 151–154. 21 Schembor, Die Zeitungen in den österreichischen Provinzhauptstädten, str. 45. 22 Müchler, Wie ein treuer Spiegel, str. 151–153. 23 Schembor, Die Zeitungen in den österreichischen Provinzhauptstädten, str. 45. 26 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2016/1–2 • RAZPRAVE – STUDIES 1764 v Stuttgartu, in sicer kot peti od petnajstih otrok. Njegov oče je bil dvor- ni tiskar Hof-und Kanzleibuchdrucker, mati pa znana tamkajšnja meščanka Anna Maria Pyrker. Študiral je v Tübingenu matematiko in fiziko ter želel postati oficir. Ker je bil za to službo telesno prešibak, se je preusmeril v študij prava, kjer je leta 1787 promoviral.24 Med bivanjem v Parizu, kjer si je želel izpolniti jezikovno znanje, ga je doletel očetov klic, naj prevzame knjigarno v Tübingenu, ki je bila precej za- dolžena in na robu propada. Mladi Cotta je pri tamkajšnjih oblasteh izprosil kredit in pričel z delom.25 Njegova vrnitev je bila kratka, saj je že leta 1791 opustil vse in odšel na zahod, da bi se posvetil revoluciji. Ustanovil je časopis Straßburgisches po- litisches Journal, s katerim je razglašal ideje revolucije. Francoske oblasti so ga zaradi teh prizadevanj nagradile z imenovanjem generalnega poštnega uslužbenca, odgovornega za vso Nemčijo. Cottova naklonjenost in ljubezen do Francije je ugasnila z »Napoleonovo izdajo« proti revoluciji. Cotta je torej po očetovi smrti prevzel z dolgovi zadolženo knjigarno in takoj začel z izdajanjem knjig, na začetku skoraj izključno cerkvenih in prav- nih. Kmalu se je poizkusil tudi na časopisnem področju, in sicer z izdajo Amalies Erholungsstunden, časopisa za ženske, s katerimi se je v tistem času kar dobro služilo. Čeprav se je Cotta v zgodovino vpisal predvsem kot izdaja- telj Schillerjevih in Goethejevih del, je bolj znan kot »Zeitungszar« Nemčije, saj je prav Allgemeine Zeitung presegel meje nemško govorečega prostora. Stari Cotta je bil človek, ki ne le da je gojil stike s širokim spektrom ljudi, bil je diplomat in poslanec, predvsem pa zelo vedoželjen. Svetovni sloves Augs- burgerice so poleg tega omogočili tudi vloženi denar ter bogati honorarji, s katerimi je bilo lahko pridobiti najboljše avtorje in dopisnike.26 Med slednje gre gotovo uvrščati Heinricha Heineja (1797–1856), za katerega je dopisniško delo resda pomenilo dober vir zaslužka, v prvi vrsti pa je v časopisu odkril odličen novinarski forum. Med dopisniki velja omeniti še dva, in sicer Paula Usterija (1769–1831), globokoumnega naravoslovca, politika in pisatelja, ki je za časopis poročal iz Švice 30 let, ter Karla Augusta Bötigerja (1760–1835), ki je 35 let poročal iz Dresdna.27 Johann Friedrich Cotta, čigar biografija do danes še ni izšla, je umrl 29. decembra 1832, star 68 let. Njegov grob se ni ohranil, prav tako je malo zna- 24 Müchler, Wie ein treuer Spiegel, str. 10–12. 25 Allgemeine deutsche Biographie, str. 527. 26 Müchler, Wie ein treuer Spiegel, str. 10–16. 27 Prav tam, str. 102. Marija Mojca Peternel, Slovenci v luči augsburškega Allgemeine Zeitung … 27 nega o okoliščinah njegove smrti. Po njem je Cottova dediščina prešla v roke njegovih otrok, hčerke Ide in sina Georgia (1796–1863).28 Zagotovo pa so za časopis poleg dopisnikov pomembni tudi uredniki. Ta- ko omenimo najprej Ludwiga Ferdinanda Huberja (1764–1804), ki se je dela v časopisu lotil s precejšnjimi pomisleki. Njegov naslednik je bil Karl Josef Stegmann (1767–1837), ki je prišel iz Züricher Zeitung in je v 33 letih delo- vanja časopisu vtisnil globok pečat. Cotti je izkazoval precejšnje zaupanje in pripadnost, sicer pa je bil precej vase zaprt, skromen in v celoti predan delu.29 Njegov naslednik in urednik časopisa v času, ki smo ga raziskovali, pa je bil Gustav Kolb (1798–1865), glavni urednik med leti 1826–1865.30 Delavnik glavnega urednika Allgemeine Zeitung je bil z današnjimi bese- dami kar precej stresen. Leta 1822 je potekal nekako takole: Ob osmi uri so v mesto prispeli časopisi iz Londona, Frankfurta, Berlina in dvakrat tedensko z Dunaja. Ob devetih so prispela pisma. Nato je sledilo urejanje in popravljanje besedil, redakcijska dela so morala biti končana najkasneje do trinajstih, saj so do 14 ure prvi izvodi že bili predani cenzuri. Po prihodu večerne pošte so v redakciji nekako do polnoči ponovno pretresali prispele časopise, saj so primerna besedila za nadaljnjo obdelavo že bila pripravljena med osmo in deveto uro zjutraj.31 Allgemeine Zeitung pred izbruhom revolucije 1848/1849 Čeprav se je naše proučevanje časopisa omejilo na revolucionarno leto 1848/1849, je bilo precej vznemirljivo življenje Augsburgerice že tik pred njo. Metternichov čas je čas cenzure,32 katere steber so predstavljali od časopisov precej osovraženi cenzorji. Splošno znano sicer je, da so bili žrtve cenzure dopisniki in uredniki, malo manj pa, da so bili žrtve cenzure tudi sami cen- zorji. Časopisna politika je namreč ves čas nihala med željo, da bi se znebila časopisov, in željo, da bi časopisi vendarle bili glasniki njihovih zahtev. Manj znano je tudi dejstvo, da so cenzorji le redkokdaj dobili jasna navodila za delovanja, ali pa so se le-ta tako hitro spreminjala, da so se na koncu morali zanesti na svoj instinkt. Ni čudno, da je šlo zato marsikdaj vse narobe in so bili cenzorji pogosto kaznovani, marsikdaj celo odpuščeni ali izpostavljeni ostrim kritikam.33 28 Prav tam. 29 Prav tam, str. 35–42. 30 Prav tam, str. 102. 31 Prav tam, str. 149. 32 O cenzuri v Monarhiji glej tudi Cvirn, Naj se vrne cenzura …, str. 13–44. 33 Müchler, Wie ein treuer Spiegel, str. 122. 28 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2016/1–2 • RAZPRAVE – STUDIES Življenje cenzorja je bilo težavno tudi zato, ker se je moralo prilagoditi življenju redaktorjev. Torej, če je časopis tako kot Allgemeine Zeitung izhajal tudi ob nedeljah, potem si cenzor prostega konca tedna ni smel privoščiti. Zatorej tudi spori med redaktorji in cenzorji niso bili redki.34 Na pomembnost Allgemeine Zeitung v predmarčnem času kaže tudi izbor cenzorjev. Dvor jih je za ta časopis izbiral med kvalificiranim uradniki, ki so morali imeti zaključena 3 leta študija prava in imeti za seboj dvoletno prakso. Leta 1843 je cenzor časopisa postal pravnik Adolf August Lufft (1801–1887). Bil je karierist in na začetku precej strog, tako da se je časopis stanjšal za kar nekaj strani. Kasneje se je omehčal in nekako živel dvojno življenje. Zapisali smo že, da je Cotta imel dovolj denarja, zato mu tudi plačevanje cenzorja ni bila težava. In dejansko se je v življenju različnih ljudi, ki so bili povezani s časopisom, vzpostavil neki odnos, saj so vsi v danih razmerah poskušali nekako preživeti. Včasih je bil odnos lahko celo precej oseben. Tako je na primer urednik Kolb celo svoj dopust preživeli skupaj s cenzorjem časopisa. Zviti uredniki pa so seveda znali cenzuro tudi prelisičiti oziroma se iz nje javno posmehovati. Najpogosteje tako, da so v besedilu, kjer je bila beseda cenzurirana, preprosto pustili prazen prostor. Najvišja zapoved Augsburgerice je bila, da je dopisnike treba v celoti zavarovati in ščititi. To so dosegli na dva načina. Prispevke so takoj ob sprejetju v redakcijo prepisali, s čimer so zakrili rokopise avtorjev, a je to hkrati pomenilo dodatno, predvsem pa zamudno delo. Druga pot pa je bila ta, da so prispevke opremili z lažnimi signaturami.35 Ni znano, kolikokrat je dunajski dvor poskušal kaznovati Allgemeine Ze- itung, verjetno pa se je to zgodilo tolikokrat, kolikorkrat je časopis grozil s selitvijo v drugi kraj. To je namreč bil tudi eden izmed načinov, kako ube- žati pred cenzuro. Kakršnokoli prepoved Augsburgerice v Avstriji ali celo v Nemčiji pa bi bilo dejansko kar tvegano početje. Na eni strani bi to vzbudilo precej razburjenja po vsej Evropi, na drugi pa bi časopis lahko začel pisati protiavstrijsko, čeravno v svojem bistvu to ni bil.36 Dejstvo namreč je, da je bila Augsburgerica v Avstrija edini kvalitetni časopis, ki ga je Metternichov čas toleriral.37 34 Prav tam, str. 124–128. 35 Prav tam, str. 128–134. 36 Prav tam, str. 8. 37 Prav tam, str. 195. Marija Mojca Peternel, Slovenci v luči augsburškega Allgemeine Zeitung … 29 Leto 1848/1849 in allgemeine Zeitung Sredi 19. stoletja je bil čas razcveta Augsburgerice in leto 1848 je v njenem življenju predstavljalo prelomnico. Že omenjeni urednik Kolb je imel v tem letu odlične stike z uradniki, ki so segali prav do vrha ministrstva, in bilo je splošno znano, da noben novinar ni bil bolje obveščen o dogajanju v vladi kot on. Kljub osebnim prizadevanjem po nevtralni drži časopisa mu to ni v celoti uspelo in tako so ga v začetku leta mnogi označevali za prorežimski časopis. Razlog za to je bil verjetno tudi v tem, da je Allgemeine Zeitung vendarle bil del starega sistema in sam na začetku leta 1848 tudi ni kazal želje po spremem- bah, ki jih je prinesla revolucija. Počasi se je nato začel prebujati in delovati v duhu pridobitev revolucije, upoštevajoč predvsem svobodo tiska. Časopis je le izkoristil duh časa in potrebe ljudi, ki so bili željni kritik, različnih pogledov in zanesljivih novic. Pojavili so se novi dopisniki, z Dunaja je poročal znani publicist Karl August Varnhagen von Ense (1785–1858). Navkljub nevtralnim izhodiščem pa je časopis z navdušenjem objavil novico o Metternichovem odstopu in se nasploh navduševal za pridobitve revolucije. V tem letu se je spremenila tudi zunanja podoba, saj se je na uvodni strani prvič pojavil naslov »Deutsche Artikel,« kar nekako dokazuje, da se je časopis postavil na stran velikonemške ideje. To končno potrjuje tudi precejšnje zanimanje časopisa za Trst, saj so novice iz omenjenega pristanišča bile praktično v vsaki številki. Pojavili so se novi dopisniki in časopis je v tem letu obsegal 16 strani; 8 strani glavnega lista in 8 strani priloge. Jezik je postal direkten, stil stvarnejši, opisi niso bili strogi, ampak so bili polni apelov in izpovedi. Poročanje časo- pisa je sledilo politiki tehtanja, tako je na primer kritiziral Alfreda Windisch- graetza (1787–1862), hkrati pa grajal tudi Roberta Bluma (1804–1848). Prav tako je bilo pri drugih aktualnih vprašanjih predvsem kar zadeva prihodnjo ureditev države. Če je časopis še aprila 1848 imel največjo naklado z 11.000 izvodi, je bilo jeseni 1849 prodanih le še 8000 izvodov. Konec revolucije je pomenil tudi začetek konca slavnega časopisa. Njegov konec je leta 1863 pospešila še smrt starega Cotte in dve leti pozneje še urednika Gustava Kolba.38 Naj omenimo še zanimivost, vezano na sodobni čas. Po starem Cotti se imenuje nagrada za najboljše literarno in prevajalsko delo, ki jo mesto Stutt- gart podeljuje od leta 2005 dalje. 38 Prav tam, str. 217–219. 30 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2016/1–2 • RAZPRAVE – STUDIES Slovenci v luči Allgemeine Zeitung v revolucionarnem letu 1848/1849 Branja Allgemeine Zeitung smo se lotili s strahom, da zaradi svojih dimenzij in pomembnosti ne bo kazal zanimanja za dogajanja v manjših krajih monarhije, ne nazadnje tudi zato, ker je šlo za elitni časopis, ki so ga še v Ljubljani brali le redki. Naše bojazni, da v časopisu iz obrobja monarhije ne bo nič najti, so se izkazale za neutemeljene. Tako lahko že konec marca 1848 beremo novico, ki je pisala o dogajanju v Ljubljani 17. marca.39 Avtorji so bili popotniki, ki so o dnevih revolucije v deželnem mestu poročali o vsesplošnem veselju v mestu. Na slavjih so pogrešali nekatere uradnike, ki so bili ob koncu prispevka precej izpostavljeni kritiki. Po besedah je bilo veselje ljudi nad pridobitvami revo- lucije v mestu vsesplošno. Avtorji zaupajo Nemčiji in so prepričani v njeno lepo prihodnost.40 Spet se je izkazala večna resnica, da institucija le navideznega predstav- ništva ljudstva ne more uspeti. »Wir jubeln also, weil wir fest vertrauen auf unsern Kaiser und auf die Einsicht seiner Räthe, und des zur Begründung des Verfassungswerkes mitberufenen Kern des Volkes.«41 Splošno veselje je pokvarila demonstracija proti županu Ljubljane, […] der in der kurzen Zeit seines Regiments von kaum einem Jahr alle Ungunst des Volkes auf sich zu lassen mußte, und durch muthwilliger Zerstörung an den Verzehrungssteuer- -Linien-Aemtern. Allein jener findet keine Theilnahme, denn er hat seinen Posten feig verlassen und sein Heil in der Flucht gesucht; den weiteren Exces- sen aber wurde durch das bloße Erscheinen einer bewaffneten Macht rasch Einhalt gethan.«42 Le nekaj dni za tem je časopis objavil novico, da se je Istra izrekla za Trst.43 Habsburžani so po več stoletjih s francosko pomočjo združili v svoji državi vso Istro. 1805. leta je prišla bivša Beneška Istra za nekaj let v okvir Napoleo- nove tvorbe Kraljevine Italije s sedežem v Milanu, ob ustanovitvi Ilirskih provinc 1809 je postala njihov sestavni del. Po odhodu Francozov je bila Istra vključena v Kraljestvo Ilirija, ki je obstajalo le na papirju. Dejansko oblast je opravljal tržaški gubernij, ki je v okviru Avstrijskega primorja upravljal mesto Trst ter goriško in istrsko okrožje, katerega sedež je bil v Pazinu. Koper in Piran sta postala sedeža Pazinu podrejenih okrajev. Finančna ureditev je bila razdeljena na tri področja, in sicer obalno, notranjost in otoke. »Formalno Istra ni bila del Nemške zveze, dejansko pa so k njej šteli tisti del, ki je bil 39 Allgemeine Zeitung (v nadaljevanju AZ) 26. 3. 1848, št. 86. 40 Prav tam. 41 Prav tam. 42 Prav tam. 43 AZ, 30. 3. 1848, št. 90. Marija Mojca Peternel, Slovenci v luči augsburškega Allgemeine Zeitung … 31 stolet ja pod Habsburžani, nikoli pa beneški.«44 Zapleten položaj Istre je pogo- jevala tudi mešana nacionalna sestava, saj so Italijani prevladovali v mestih, zaledje in notranjost Istre sta pripadala Slovanom.45 V letu 1848 so ne le »nezgodovinski« narodi doživljali pomlad, ampak tudi »zgodovinski«, torej tisti, ki so že imeli svojo državo, torej tudi Nemci in Italijani. »Prvi so si za cilj postavili združitev vseh Nemcev, pod čemer so razumeli tudi vključitev ozemelj nekdanjega Svetega rimskega cesarstva nem- ške narodnosti, ki od 1806. leta ni več obstajalo, s Čehi, Slovenci in drugimi vred. Sen italijanskega narodnega gibanja je bila združitev Italije, kamor naj bi po večinskem italijanskem mnenju v Istri sodilo tudi vsaj ozemlje nekdanje Beneške republike, če že ne kar cel polotok.«46 Po pomladanski volitvah sta Trst v Frankfurtu zastopala Friedrich Mo- ritz Burger (1804–1873) in kasnejši finančni minister Karl Ludwig von Bruck (1798–1860). Nemški nacionalisti so ustanovili celo društvo, ki je zbiralo prostovoljne prispevke za gradnjo nemške flote in katerega predsednik je bil Bruck.47 Zanimanje oziroma agitacije za pobiranje prispevkov za nemško floto je moč zaslediti tudi v drugih takratnih časopisih na Slovenskem. Tako je na primer v Celju tamkajšnji Cillier Zeitung vabil bralce k zbiranju prostovoljnih prispevkov za mornarico. Pri tem se je urednik navezal na Gratzer Zeitung, ki je prav tako pozivali k prostovoljnim prispevkom.48 O tem problemu je Augs- burgerica pisala ves mesec maj, v prilogi pa je objavljala pozive za donacije.49 Tudi sicer je bil Trst pogosto v središču zanimanja časopisa. Iz mesta so prihajale novice o tamkajšnji avstrijski vojski,50 o glasovih za nemško državo51 o nemških interesih v tem mestu,52 o rešeni fregati Guerriera,53 o vzdušju v 44 Stane Granda, Prepir o nacionalni in državnopravni pripadnosti Istre v revolucionarnem letu 1848/1849. V: Kronika časopisa za slovensko krajevno zgodovino, 37, 1989, str. 66. Glej tudi Franc Rozman, Die Völker der Habsburger Monarchie 1848–1918. V: Österreichische Osthefte: Zeitschrift für Mittel-, Ost- und Südosteuropaforschung, 25, 1983, str. 168–170. 45 Granda, Prepir o …, str. 67. 46 Prav tam, str. 68. 47 Prav tam. 48 Bekanntmachung in Betreff der Beiträge für die deutsche Flotte, Anhang, Grazer Ze- itung, 18. 7. 1848, št. 121. 49 AZ, Aufforderung für eine deutsche Flotte, 6. 5. 1848, št. 127, Für die deutsche Flotte, AZ (Beilage), 12. 5. 1848, št. 137, Die Sammlung für eine deutsche Flotte, AZ (Beilage), 16. 5. 1848, št. 137, Für eine deutsche Flotte, AZ (Beilage), 18. 5. 1848, št. 139, Für eine deutsche Flotte, AZ (Beilage), 19. 5. 1848, št. 140. Für eine deutsche Flotte, AZ (Beilage), 20. 5. 1848, št. 141. 50 AZ, 31. 3. 1848, št. 91. AZ, 4. 4. 1848, št. 95. 51 AZ, 10. 4. 1848, št. 101. AZ, 11. 4. 1848, št. 102. 52 AZ, 18. 4. 1848, št. 109. 53 AZ, 26. 4. 1848, št. 117. 32 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2016/1–2 • RAZPRAVE – STUDIES Benetkah54 in končno o gibanju delavcev v mesecu maju. Takrat so delavci napadli magistrat, ker so jim odtegnili 5 krajcarjev obljubljenega povečanja dnevnega zaslužka. Demonstracijam se je pridružilo tudi nekaj čet nacio- nalne garde. Novica se zaključi z upanjem, da bodo mestne oblasti vendarle premislile in da ubogih delavcev ne bodo prikrajšale pri plačilu.55 Allgemeine Zeitung je poleti skorajda dnevno poročal o blokadi mesta, ki jo je povzročila združena italijanska flota.56 Pomembnost Trsta za časopis ne nazadnje doka- zuje tudi februarska novica iz leta 1849. Šlo je za novico, povzeto po Journal des oesterreichischen Lloyd v zvezi z odprtjem železniške proge Celje–Ljublja- na. Slednja naj bi bila v Ljubljani odprta poleti istega leta, bi pa bila le vmesna postaja proge, ki bi se morala nadaljevati do Trsta. Po upravičenosti proge kličejo tudi številke glavnega carinskega urada v Ljubljani, saj je samo leta 1848 prišlo v mesto 702,622 Zentner -centov57 blaga, ki ga je bilo treba cariniti, vse blago, prispelo v Ljubljano, pa bi lahko štelo do 2 milijona centov.58 Aprila 1848 sledi nova objava s slovenskega ozemlja, in sicer z naslovom Illyrien.59 Položaj na Kranjskem je po pisanju časopisa zaskrbljujoč: »[…]; die dortigen Gutsbesitzer dürfen, um die Sicherheit der Person und des Eigent- hums zu genießen, gar keine Forderungen an die Bauer stellen welche die Robot als gänzlich aufgehoben absehen, und können nun, da es ihnen an Arbeitskräften gebricht, auch die Felder nicht bebauen.«60 V nadaljevanju beremo, da obstaja nevarnost uporov in požigov posesti. Ohranitev miru bi omogočila po mnenju neznanega pisca ozaveščenost in obveščenost kmetov o postopkih, za kar pa državne oblasti niso storile prav ničesar. Kritika je poleg neustreznega ravnanja, morda celo nesposobnosti, letela tudi na popolno ne- osveščenost uradnikov kar zadeva slovenski jezik. »Der Kreishauptmann von Adelsberg, mehrere Kreiskommissare und die meisten niedern Beamten, der slavischen Sprache gänzlich unkundig, können die in dieser Zeit höchst wich- tigen Ermahnungen und Belehrungen gar nicht ertheilen und erregen in dem durch jedesmalige Versprechungen belogenen Landmann neuer Mißtrauen, welches den durch die frühere heillose Regierung herbeigeführten Unwille der Unterthanen gegen ihre Herrschaft zur Wuth zu entflammen droht.«61 Pisec je razmere na Kranjskem precej dobro poznal, še zlasti izčrpen je bil pri opisu jezikovne razdelitve dežele: »Besetzung der Aemter durch Män- 54 AZ, 11. 5. 1848, št. 132. 55 AZ, 13. 5. 1848, št. 134. 56 AZ, 27. 5. 1848, št. 148. 57 Zentner = 56 kg. 58 AZ, 4. 2. 1849, št. 44. 59 AZ, 18. 4. 1848, št. 109. 60 Prav tam. 61 AZ, 18. 4. 1848, št. 109. Marija Mojca Peternel, Slovenci v luči augsburškega Allgemeine Zeitung … 33 ner welche der in Krain, im Küstenlande, im Cillier und Marburger Kreise Steiermarks und in einigen Districkten Kärnthens vorherrschten slavischen Sprache vollkommen mächtig sind, Belehrung des Landmanns, Uebersetzung und Kundmachung der Gesetze in der Landessprache, was leider bis jetzt mit Ausnahme einiger Verordnungen gar nicht geschah, erscheinen zur Begrün- dung der Ruhe und Wohlfahrt als unumgänglich nothwendig.«62 Nasploh je Augsburgerica pogosto kazala zanimanje za proces odprave fev- dalnega reda v deželah s slovenskim prebivalci tako na Koroškem,63 Spodnjem Štajerskem.64 S tem v zvezi je tudi objavila sprejem Ablösungsgesetz s strani kranjskih stanov 16. maja 1848. Ker so bile spomladi aktualne tudi parlamentarne volitve, je o njihovih rezultatih, to je z imeni izvoljenih iz dežel s slovenskim prebivalstvom, časopis poročal s Kranjske, Štajerske,65 Beljaka in Spitala66 ter Gorice in Bregenza.67 V aprilu je časopis objavil zanimiv dopis s Štajerske, ki se je obregnil ob natolcevanja in žalitve vojvodi Augustenburškemu.68 Članek je napisal tu ži- veči Holsteiner, torej prebivalec iz severno nemške pokrajine, ki se sprašuje po smislu tovrstnega napada na pravkar umrlega Christiana Friedricha VIII (1786–1848) iz danske kraljeve družine, ki je že zelo zgodaj kazal navdušenje za naravo in umetnost.69 Po njegovi smrti mu je večina očitala prav to: »Er sey kaltherzig, klug, listig, beklage sein verlorenes Jagdrecht und habe eine zu große Neigung zu Pferden! Man konnte auch nichts anders gegen ihn auf- bringen als allgemeine nichtssagende Verdächtigung – denn in dem ganzen Leben dieses Fürsten ist keine Handlung die man ihm zum Vorwurf machen könnte.«70 Pisec se je tem očitkom zoperstavil z nasprotnimi argumenti. Po- kojni je bil ljubeč mož in oče, predvsem pa skromen, saj se nikoli ni potego- val za javno službo in tako nikoli ni ogrožal sorodstva. Dopis se zaključi s hvalnico Augustenberške rodbine, sploh pa pokojnega vojvode. Gre torej za zanimivo razmišljanje, še zanimivejše pa je dejstvo, da je prišlo s slovenskega področja in da je našlo mesto v Augsburgerici. Hkrati pa gre še za dokaz več, da je šlo za elitni časopis in ne za časopis kar tako. Iz Maribora je časopis poročal ponovno poleti 1848. Novica je bila sta- ra teden dni, napisana v prvi osebi neznanega dopisnika, ki se je hudoval 62 Prav tam. 63 AZ, 4. 6. 1848, št. 156. 64 AZ, 22. 4. 1848, št. 113. 65 AZ, 16. 5. 1848, št. 137. 66 AZ, 22. 4. 1848, št. 113. 67 AZ, 19. 5. 1848, št. 140. 68 AZ, 23. 4. 1848, št. 114. 69 Allgemeine Deutsche Biographie, Band 4, str. 195–205. 70 AZ, 23. 4. 1848, št. 114. 34 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2016/1–2 • RAZPRAVE – STUDIES nad neupoštevanjem ene temeljnih pridobitev revolucije, to je svobode tiska: »Ich erlaube mir Sie darauf aufmerksam zu machen daß trotz aller Verspre- chungen, trotz aller Erklärungen hier jetzt eine passive Cenzur besteht, fast schlimmer als vorher, wenigstens in Bezug auf die politische Tagespresse.«71 Čeprav so bili dovoljeni vsi časopisi, teoretično se jih je dalo tudi naročiti, je to bil v mestu očitno velik problem: »[…] fällt es aber jemand ein auf irgendeine außer den bis jetzt erlaubten abonnieren zu wollen, so wird die Pränumera- tion nicht angekommen, weil die Beamten nicht wissen was sie kosten, weil ihnen noch kein oficieller Befehl von ihren Behörden zugegangen. «72 Avtor se poleg tega pritožuje tudi nad visokim cenami, ki so ostale enake kot pred revolucijo. Za izboljšanje trenutnega stanja je avtor med drugim izpostavil tudi učinkovitost poštne službe. Po njegovem mnenju je le-ta skrajno počasna: »Wie viele haben vielleicht in der besten Hoffnung auf jenen Abänderun- gen mit der Pränumeration gezögert, und bleiben nun ganz ohne politische Blätter, denn man wird doch niemanden zwingen wollen gerade die Wiener Zeitung zu lesen.«73 Pregled objavljenih novic v Augsburger Zeitung z ozemlja, kjer so v re- volucionarnem letu 1848/1849 živeli Slovenci, je pokazal na njegovo niti ne tako skromno zanimanje tudi za obrobne kraje monarhije. Sploh če ob tem upoštevamo dejstvo, da je šlo za časopis evropskih razsežnosti, v katerem so našle prostor vse večje države v Evropi kot tudi Amerika in Rusija. Izpostaviti gre zanimanje za Trst in končno tudi Istro, kar dokazujejo novice o pomirju- jočem vzdušju v Istri.74 Novice iz slovenskih krajev so se navezovale predvsem na aktualna vpraša- nja tistega časa, torej na odpravo fevdalnih obveznosti, nacionalno vprašanje in uresničevanje svobode tiska. Časopis je kazal pozitiven odnos do aktualnih vprašanj, prav tako do rabe slovenskega jezika v uradih in prav v zvezi s tem razvil precej kritičen odnos do togosti uradniškega aparata. Allgemeine Zeitung in ostali Slovani Allgemeine Zeitung je bil aktualni časopis in v revolucionarnem letu 1848/1849 ni manjkalo vprašanj, ki jih je bilo treba osvetliti. Poleg svobode tiska so bili v ospredju cerkveni problemi kot prepovedi jezuitov in redemptoristov v mo- 71 AZ, 7. 7. 1848, št. 189. 72 Prav tam. 73 Prav tam. 74 AZ, 29. 6. 1848, št. 181. Marija Mojca Peternel, Slovenci v luči augsburškega Allgemeine Zeitung … 35 narhiji75 ali odprava samostanov v Gradcu.76 Časopis je objavljal okrožnice, oziroma osnutke zakonov, tako osnutek zakona o temeljnih človekovih pra- vicah konec oktobra.77 Bralci so lahko brali o smrtnih kaznih,78 predvsem pa o političnem dogajanju ne samo po Evropi in Baltiku,79 ampak tudi v Kanadi in Ameriki, zaslediti pa je novice tudi iz Kitajske. Augsburgerica se je precej zavedala nacionalnega problema in nujnost nje- gove rešitve. Zato je v prilogi že 17. marca 1848 izšel obsežen članek z naslo- vom Die Entwicklung und Konsolidierung des österreichischen Kaiserstaates, v katerim neznani avtor zagovarja politično enakopravnost, ki se naslanja na lojalno priznanje Avstriji, katere bodoči koncept ureditve ni absolutisti- čen, ampak ustaven.80 »Sie war überzeugt, dass Nationalität nur dann seinem Entsprechen könne, wenn die Lebensäußerungen eines selbständigen organi- schen Körpers, dessen Unabhängigkeit und Macht die Individualisierung und Selbstbestimmung eines Volkes gestatten, verstanden werde. Alles andere ist nur Scheinleben der Völker.«81 Časopis nasploh ves čas revolucionarnega leta 1848/1849 kaže veliko zani- manje za Slovane v različnih evropskih deželah. Tako je časopis kazal interes za položaj Poljakov v Avstriji,82 Rusiji,83 in nasploh o njihovih željah in položa- ju v monarhiji.84 Še pred poletnimi dogodki v Pragi je Augsburgerica pokazala zanimanje za odnos med Čehi do Nemci,85 kakšne so razmere na Češkem,86 zanimali pa so jo tudi Slovani na južnem Madžarskem87 in v Južnem Bana- tu.88 Šlo je bolj ali manj za osebna razmišljanja posameznih avtorjev, ki pa so v večini stali na stališču velike Nemčije. V začetku maja časopis najprej poroča iz Gradca o razkolu tamkajšnjih prebivalcev zaradi Slovanov ter o poskusu konsolidacije obeh narodov, Slo- vencev in Nemcev. Pod vodstvom guberialnega svetnika Josepha Wagnerja so na tamkajšnji univerzi ustanovili komisijo, sestavljeno iz predstavnikov 75 AZ, 11. 5. 1848, št. 132. 76 AZ, 16. 5. 1848, št. 137. 77 AZ, 28. 10. 1848, št. 302. 78 AZ, 4. 6. 1848, št. 156. 79 AZ, 11. 5. 1848, št. 132. 80 AZ, 17. 3. 1848, št. 77. 81 AZ, 17. 3. 1848, št. 77. 82 AZ, 23. 4. 1848, št. 114. 83 AZ, 24. 4. 1848, št. 115. 84 AZ, 4. 5. 1848, št. 125. 85 AZ, 25. 4. 1848, št. 116, AZ, 28. 4. 1848, št. 119. 86 AZ, 1. 5. 1848, št. 121. 87 AZ, 11. 5. 1848, št. 132. 88 AZ, 19. 5. 1848, št. 140. 36 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2016/1–2 • RAZPRAVE – STUDIES Slovencev (brez Hrvatov) in Nemcev.89 Šlo je za vrhunec nesoglasij v štu- dentski legiji na graški univerzi. Pri sporu, ki se je začel zunaj univerze, je šlo predvsem za nacionalne simbole, ki sta jih tako slovenska kot nemška stran želeli javno prikazati, npr. izobesiti zastave. Graška Slovenija je namreč spre- jela rdečo, belo in modro barvo za slovanske barve in jih kot njihov simbol razobesila po mestu, na kar se je odzvala nemška stran s svojimi barvami. Spor je v aprilu doživel vrhunec v akademski legiji, saj so bile takrat uvedene uniforme, pri čemer so bile sporne nemške kokarde, zastave in našitki. V skladu z nacionalnimi zahtevami po enakopravnosti so se postavile zahteve po slovanskih simbolih, torej slovanski zastavi in kokardah, čemur pa so na- sprotovali Nemci. Začetna pogajanja niso obrodila sadov, zato je 11. maja že omenjeni Wagner sam vodil pogajanja. Predlog, da bi priznali nemške sim- bole, na ovratnikih in klobukih pa naj bi študentje nosili simbole iz dežel, od koder prihajajo, ni bil sprejet. Zato so sklenili ustanoviti komite, ki se je sestal 14. maja in o katerem je pisala tudi Augsburgerica. Kljub prizadevanjem spor praktično ni bil rešen, saj sprti strani nista našli skupnega jezika, vse skupaj pa tudi ni ostalo brez posledic za legijo.90 Časopis je pisal v drugi polovici maja še o slovanskem vprašanju v Avstriji,91 kjer je naveden tudi štajerski predstavnik narodne skupščine. O Slovanih v Pragi92 in o slovanskem kongresu ter o tamkajšnjih dogodkih beremo vsak dan v juniju pod različnimi naslovi kot npr. Pragererreignisse.93 Neznani avtor v članku ugotavlja, da bo obstoj Češke v skupni državi monar- hijo stalo precej energije in se v nadaljevanju retorično sprašuje po čeških iz- koriščevalcih. Sicer se opisovanju samih dogodkov izogiba. Občutek pa ostaja, da nad dogodki v Pragi niti on niti ostali pisci niso navdušeni. Tudi nasploh je iz tega mesta objavljenih kar precej novic tudi po koncu revolucije tako na primer ideja o ustanovitve univerze v Pragi.94 Zanimiva je septembrska objava novice z naslovom Von der croatischen Grenze, ki se je začela po inšpekcijskem obisku Bana Jelačiča konec avgusta ob južni meji. Po vrnitvi je v Zagrebu doživel navdušen sprejem: »Seine ganze Reise war ein fortwährender Triumphzug, und überall gab sich der höch- ste Enthusiasmus vor ihn fand.«95 Po poročanju Augsburgerice so vsi Slovani (»Kroaten, Slavonier, Serbier«), vneti za Jelačičeve ideje, kadarkoli poprijeti za orožje. Neznani dopisnik se je lahko na lastne oči prepričal, kako iz vseh 89 AZ, 21. 5. 1848, št. 142. 90 Granda, Graška Slovenija v letu 1848/1849, str. 58–60. 91 AZ, 22. 5. 1848, št. 143. 92 AZ, 2. 6. 1848, št. 154. 93 AZ, 25. 6. 1848, št. 177. 94 AZ, 13. 1. 1849, št. 13. 95 AZ, 4. 9. 1848, št. 248. Marija Mojca Peternel, Slovenci v luči augsburškega Allgemeine Zeitung … 37 strani prihajajo prostovoljci v Zagreb, vsi navdušeni braniti slovansko stvar. V Ljubljani je Slovensko društvo v ta namen izdalo poziv za podporo. »‘[…] für die gerechte Sache ihrer Nachbarn, welche für die Integrität der öster- reichischen Monarchie kämpfen’ erlassen In diesem Aufruf heißt es unter anderm: ‘Die Kroaten – das Volk welches zu allen Zeiten ein treubewartes Glied unserer Monarchie war – sollen und können nicht untergehen in der se- paratistischen Unterjochungsgier der Magyaren, über welche auch die öffen- tliche Stimme bereits den Stab gebrochen hat. Blickt in die nächste Zukunft, theuere Slovenen! In welcher, wenn der ungarischen Herrschsucht keine Ziel gesetzt wird, diese bald eure Gränzen von Steiermark bis an das adriatische Meer mit Ketten umziehen wird, welche sie bereits zu legen begonnen hat, sodann auch eure Nationalität – das durch die Constitution zugesicherte Hei- ligthum – gefährden kann.’«96 V nadaljevanju pa še pravi, da bodo podobna društva ustanovili tudi v Celju in Gradcu. Odziv na banovo politiko je na Štajerskem precej velik in tam je deležen tudi največje podpore. Slovanska stvar po mnenju časopisa dobiva vedno večjo veljavo in razsežnosti in postaja vse večji nasprotnik ogrskih interesov.97 O razmerah na Štajerskem in o banu Jelačiču je časopis poročal skupaj v začetku oktobra.98 Nasploh so bili glavni politični protagonisti v centru jesenskega poročanja še tudi novembra, ko je objavil portrete Windischgrätza in Jelačiča.99 Slovansko vprašanje je Augsburgerico zanimalo praktično vso revolucio- narno leto, saj je tudi v jeseni moč brati o nemških interesih in slovanstvu,100 slovanski zahtevah,101 in o odnosih med Slovani in Madžari.102 Slovanska gibanja na Madžarskem je časopis opazoval nekako škodoželjno, saj je v njih videl prve sadove ločitve madžarske države od ostale Avstrije. Neznani dopi- snik upa, da bodo Madžari zaradi notranjih vrenj vendarle spoznali potrebo po Avstriji. Četudi med Madžarsko in Nemčijo ne bo zakonske povezave, bo le-ta toliko močnejša, kolikor bo slovanska nevarnost hujša. V nadaljevanju opiše področja, kjer grozi nevarnost predvsem pred Čehi in še zlasti pred Rusi. Članek bralcem pušča odprta vprašanja v zvezi s posledicami morebitne vsesplošne slovanske vstaje, ki se glede na pretekle dogodke niti ne zdi tako nemogoča.103 96 AZ, 4. 9. 1848, št. 248. 97 Prav tam. 98 AZ, 11. 10. 1848, št. 285. 99 AZ, 24. 11. 1848, št. 329. 100 AZ, 29. 10. 1848, št. 303. 101 AZ, 12. 5. 1484, št. 133. 102 Prav tam. 103 Prav tam. 38 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2016/1–2 • RAZPRAVE – STUDIES Zanimivo si je morda ogledati še Entwurf zu einer neuen Völker und Landkarte von Oesterreich, ki ga je Augsburgerica objavila v prilogi 15. janu- arja 1849, statistični pregled prebivalcev v Avstriji. Slovani so bili razdeljeni v pet skupin, in sicer: v prvi skupini so bili Poljaki, v drugi Srbi in Hrvat, v tretji Čehi, Moravci in Slovaki, v četrti Ukrajinci, v peti pa Slovenci, ki so jih poi- menovali tudi Wendi. V nadaljevanju je bilo navedenih še nekaj statističnih podatkov, tako vidimo, da je bilo na Štajerskem 649.000 Nemcev in 353.041 Slovencev. Koroška in Kranjska sta bili predstavljeni skupaj s skupno 784.685 prebivalci; 260.700 Nemcev in 506.288 Slovencev, poleg tega še Slovenohrvatov in Hrvatosrbov. Skupno je bilo v državi 1.143.367 Slovencev, Kranjcev, Wendov in 1.270.335 Hrvatov.104 Pri navajanju nacionalne karte Avstrije gre verjetno za odmev ustavnih razprav v Kromerižu. Pomembneje od številk so njihova pravilna poimenovanja narodov, saj to dokazuje, da so za njih vedeli oziroma so jih poznali. Zaključek Pomembnost Allgemeine Zeitung v 19. stoletju je ne le v monarhiji, ampak v celotnem evropskem prostoru precejšnja. To ne izhaja le iz dejstva, da se je z imenovanjem cenzorjev moral ukvarjati dvor, časopis je imel velik vpliv pri oblikovanju javnega mnenja v celotnem nemškem prostoru. V Augsburgerici danes marsikdo vidi prednika Frankfurter Allgemeine Zeitung, ki velja za ene- ga osrednjih nemških časopisov in je nasploh najbolj razširjen nemški časopis izven nemškega prostora. Allgemeine Zeitung je bil v svojem času pomemben akter na političnem odru, ki ga je bilo nujno spoštovati in ki je z vseh strani užival precejšen ugled. V revolucionarnem letu 1848/1849, ki je za časopis prav tako pomenil pomlad, je bil najobsežnejši in je imel tudi najvišjo naklado. Bil je aktualen in odprt za objavo različnih nazorov, vendar kljub želji po nevtralnosti pogosto tudi precej jasen pri izražanju svojih stališč. Tako se je odkrito navduševal nad pridobitvami revolucije in Metternichovem odstopu, tako se je v sporu med Madžari in Hrvati izrazito postavil na hrvaško stran. Ker je šlo v prvi vrsti za politični časopis, ki se je ves čas izhajanja branil feljtonov, so tudi novice v prvi vrsti (aktualno) politične in se navezujejo na vsa politična dogajanja v Evropi in svetu. Na Slovenskem je časopis zanimala predvsem odprava fevdalnega reda, pomladanske volitve, uresničitev svobode tiska in uradniški aparat, ki je bil 104 AZ, 15. 1. 1849, št. 15. Marija Mojca Peternel, Slovenci v luči augsburškega Allgemeine Zeitung … 39 izpostavljen kar ostrim kritikam. Dejstvo je, da je časopis na začetku revolu- cionarnega leta kazal zanimanje za slovensko področje, kasneje pa se je v luči zagovarjanja velikonemške ideje posvečal bolj Trstu in Hrvatom. Na prenos pozornosti v Trst kaže končno tudi objava novice o prihodu železnice v Lju- bljano, ki je bila samo vmesna postaja do pristanišča. Ker se je Augsburgerica zavedala pomembnosti rešenega nacionalnega vprašanja, je poskušala osvetliti različne narode v monarhiji, predvsem seveda Slovane. Pri rešitvi tega vprašanja je upoštevala nacionalni princip in princip enakopravnosti, kar bi poleg ustave bilo tudi osnova nove ureditve države. Časopis je s smrtjo starega Cotta izgubil gonilno moč in začel nezadržno zamirati. Razloge za zaton bi gotovo lahko iskali tudi v večjem in širšem časopisnem trgu, vendar so bili predvsem Cottovi dediči tisti, ki so si sicer prizadevali ohraniti tradicijo časopisa, pa za to enostavno niso imeli dovolj moči. Zato časopisa tudi selitev v München ni mogla rešiti. Viri in literatura Allgemeine Zeitung (1848–1849) Cillier Zeitung (1848) Grazer Zeitung (1848) Laibacher Zeitung (1848) Allgemeine Deutsche Biographie. Leipzig: Duncker & Humblot, 1876, zv. 4. Janez Cvirn, »Naj se vrne cenzura, ljubša bi nam bila«: Avstrijsko tiskovno pravo in slovensko časopisje (1848–1914). (ur. Mateja Režek) Cenzurirano: zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes, Ljubljana: Nova revija, 2010, str. 13–44. Werner Funk, Die Verfassungsfrage in Spiegel der Augsburger Allgemeine Zeitung von 1818–1848. Berlin: Schweitzer, 1977. Stane Granda, Graška Slovenija v letu 1848/1849. Zgodovinski časopis, Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 28, 1974, št. 1–2, str. 45–84. Stane Granda, Prepir o nacionalni in državnopravni pripadnosti Istre v revolucionarnem letu 1848/49. Kronika časopisa za slovensko krajevno zgodovino, Ljubljana: Zveza zgodo- vinskih društev Slovenije, 37, 1989, št. 1–2, str. 66–75. Heinrich Hubert Houben, Der ewige Zensor. Längs- und Querschritte durch die Geschichte der Buch- und Theaterzensur. Kronberg: Ts. Athenäum – Verlag, 1978. Kurt Koszyk, Deutscher Presse im 19. Jahrhundert. Berlin: Spiess, 1966. Margret Lindeman, Deutsche Presse bis 1815. Berlin: Colloquium-Verlag, 1969. Günther Müchler, Wie ein treuer Spiegel: die Geschichte der Cotta’schen Allgemeine Zei- tung. Darmstadt: Verlag Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 1998. 40 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2016/1–2 • RAZPRAVE – STUDIES Quintus Aemilius Publica (Johann Hermann Störer), Ein in der Lüneburger Heide aufge- fundenes Reisejournal. Altona: Alsterdruck Verlag, 1975. Franc Rozman, Die Völker der Habsburger Monarchie 1848–1918. V: Österreichische Osthefte: Zeitschrift für Mittel-, Ost- und Südosteuropaforschung, 25, Münster … et. al: Lit. Verlag, 1983, str. 168–170. Friedrich W. Schembor, Die Zeitungen in den österreichischen Provinzhauptstädten. Mitteilungen der Gesellschaft für Buchforschung in Österreich. Wien: Gesellschaft für Buchforschung in Österreich, 2010–2, str. 39–50. Friedrich Sieburg, Chateaubriand. Stuttgart: Deutsche Verlags-Anstalt, 1959. Theodor Stein, Südwestdeutsche Zeitungsgeschichte. Von der Preßfreiheit zur Pressefrei- heit. Südwestdeutsche Zeitungsgeschichte von Anfang bis zur Gegenwart. Herausg. von Wüttenbergischer Landesbibliothek Stuttgart in Zusammenarbeit mit dem Verband Südwestdeutscher Zeitungsverleger und dem Verband der Druckindustrie in Baden- -Württemberg. Stuttgart: Konrad Theiss Verlag, 1983, str. 5–23. SLOVENES IN THE AUGSBURGER ALLGEMEINE ZEITUNG IN THE YEAR OF REVOLUTION 1848/1849 Summary Augsburger Allgemeine Zeitung used to be a very important part of the 19th century politi- cal scene, for it had a good reputation and it was respected not only by the intellectuals but also by the court. It was not recommendable to be on bad terms with such respected newspaper and the choice of their censor speaks in favour of this fact. The censor could not be someone without experience or education. The Year of Revolution 1848/1849 was first of all a political year and because newspapers are mirrors of the times we live in, the news was therefore mostly political. The newspaper policy also needs to be mentioned, for the newspaper did not publish feuilletons until its end, even though they were very popular at that times. It published news from different parts of the world, not only from Europe. Next to the news the newspaper also published summaries from other newspapers, letters, and articles on different current, mostly na- tional, themes. According to the importance of this newspaper one could say that if you were mentioned in the Augsburger Allegmeine Zeitung, you were present in the intellectual circles of the German speaking Europe. This was very important for some Slavic nations that were not known by their national, but provincial names. A typical case are Slovenes and therefore each mentioning of the Slovenes or of their national problematics in this newspaper meant an international recognition of their national issues, and the newspaper published quite a lot of news from places where Slovenes lived in the Year of Revolution 1848/1849. Marija Mojca Peternel, Slovenci v luči augsburškega Allgemeine Zeitung … 41 SLOWENEN AUS DER SICHT DER AUGSBURGER ALLGEMEINEN ZEITUNG IM REVOLUTIONSJAHR 1848/1849 Zusammenfassung Die Augsburger Allgemeine Zeitung galt als ein bedeutender Akteur des politischen Lebens des19. Jahrhunderts, sie wurde nicht nur unter den Intellektuellen, sondern auch beim Hof geschätzt und respektiert. Es war nicht zu empfehlen, sich bei so angesehener Zei- tung einen schlechten Namen zu machen und dieser Tatsache war man sich auch bei der Auswahl des Zensors bewusst. Der Zensor durfte niemand ohne Erfahrungen, schweige ohne Ausbildung sein. Das Revolutionsjahr 1848/1849 war in erster Linie ein politisches Jahr und da Zeitungen ein Spiegelbild der Zeit sind, in der sie erscheinen, waren auch die Nachrichten wie er- warten vor allem politisch. Es sollte auch die Politik dieser Zeitung erwähnt werden; bis zu ihrem Ende weigerte sie sich, Feuilletons zu publizieren, obwohl sie zu dieser Zeit sehr beliebt waren. Die Zeitung brachte Nachrichten nicht nur aus dem europäischen Raum, sondern aus verschiedenen Teilen der Welt. Neben den Nachrichten veröffentlichte sie auch Zusammenfassungen aus anderen Zeitungen, Briefe und Abhandlungen verschie- dener aktuellen, in erster Linie nationalen, Themen. Bezüglich der Bedeutung der Zeitung könnte man sagen, dass wenn man in der Augs- burger Allgemeine Zeitung über sich las, dann war man in den intellektuellen Kreisen des deutschsprachigen Europas anerkannt. Dies war vor allem für einige slawische Völker von großer Bedeutung, denn sie waren nicht nach ihren nationalen, sondern nach ihren Lan- desnamen bekannt. Ein typisches Beispiel waren Slowenen und deswegen bedeutete jede Notiz über Slowenen oder deren Nationalproblematik in dieser Zeitung ihre internationale Anerkennung oder die Anerkennung ihrer nationalen Anforderungen. Die Nachrichten aus den Gebieten, in denen Slowenen lebten, waren in dem Revolutionsjahr 1848/1849 nicht wenige.