147. številka.
Ljubljana, v petek 2. julija.
XIX. leto, 1886
Izhaja vsak dan zvečer« izimfii nedeljo in praznike, ter velja po po3ti prejeman za avstrijako-ogerske dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljublj ano brez pošiljanja na dom /.a >so leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesce 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kakor poštnina znašli. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če ae ozn.-'.nilo jed^nkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi s- ne vračajo. Uredništvo in u pr a vni št v o je v Rudolfa Kirbiša hiši, , Gledališka stolbi". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3       30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
jeden mesec.......I   „  40 „
UpravnAStvo „8lov* Narotla'*.
V IJ uhlju nI 2. julija.
V političnem vzduhu evropskem nakupičene je toliko elektrike, da jo utegne zdaj pa zdaj mala iskrica sprožiti, in potem bode bojni blisk in grom pretresal vso Evropo. Kje bode počila prva puška, ali ob Dunavu, ali na rusko-nemški meji, ali pa ob Vogezah, k temu trebalo bi proroškega duha, a da se boj, velikanska vojna, pripravlja od Pirenej pa do Urala, od Gdanskega pa do Soluna, tega je prepričan vsak, kdor opazuje razna znamenja na političnem obnebji.
Kako in kam se bodeta v velikanskem, a neizogibnem tem boji obrnili Francoska in Rusija, bi bilo skoro za gotovo pogoditi, manj gotovo pa je, kako bi se držala Italija, sosedna nam država. V tem oziru je jako zanimiv članek, ki ga je nedavno priobčil v Rimu izhajajoči „Diritto" pod naslovom „BodoČnost sedanjih zvez".
Omenjeni članek opisuje najprej nasprotstva mej avstrijskimi in ruskimi interesi na balkanskem poluotoku in zaključuje, da se zaradi teh nasprotstev omenjeni državi prej ali slej morata spoprijeti. Da pa
ta trenutek ni več daleč, videlo se je pri posvetovanji zakona o črni vojski v državnem zboru avstrijskem, kakor tudi iz poslednjih vojevitih izjav, iz dnevnega povelja ruskega carja crnomorskoj mornarici in iz nagovora mestnega načelnika v Moskvi. Trocarska zveza, piše člankar dalje, je le na videz, prelevila se bode v ljuto borbo z mečem in kanoni in druge vlasti morajo za časa skrbeti, kako se bodo postavile nasproti neizogibni tej borbi, katero samo še življenje cesarja Viljema zadržuje. Italija, ki ima poldrugi milijon vojakov in mogočno brodovje, mora se otresti sedanjega ponižujočega stanja. V orjaškem boji, pri katerem bodeta na jednej strani Francoska in Rusija, na druge j strani pa Avstrija in Nemčija, more Italija močno uplivati na odločitev. „Italija bode tedaj potrebovala mož, ki z duhovitostjo in pogumom združujejo ono rodoljubje, katero se nikdar ni odreklo, da bi domovine ne po-polnilo. Teritorijalno okroženje poluotoka, da bode popolna država, v resnici vladar obojnemu morju, Ty r rhensk era u in Jadranskemu, z vsem, po naravi od-kazanim obodom Alp, to mora biti glavni smoter nove politike, glavni smoter zvez."
Zaradi te nove politike, ki je pa pravo za pravo, že jako stara, mora se, tako vsaj zahteva »Diritto", že marca meseci* jfrihodnjega leta zrušiti ponižujoča tripelalijanca, ter zopet kvišku dvigniti prapor Garibaldija, Cavourja in "Viktora Emanuela.
To je glavna misel Člankar j a v „Diritto." Res da napominani list ni glasilo italijanske vlade, marveč najodličnejši organ opozicije, a pomniti treba, da se v viharnih časih kar čez noč opozicijski listi preleve v vladna glasila iti da ni nič nenavadnega, temveč jako običajno, da se v dnevih opasnosti in sile celo opozicija pokliče na krmilo, da vodi državno ladijo po penečem in razburkanem morji. Kadar trka nevarnost na duri, takrat so koncesije jako po ceni in pred vsem gleda se na to, da se ustreže vsem nezadovoljnim elementom, da se z vsemi zje-diujenimi silami osnuje odboj in prične odločilna akcija.
Pomisliti pa je dalje tudi to, da čeravno italijanska opozieija sedaj  nema večine v zbornici, jo
pa vender dejanski ima mej narodom, da je „Di-ritto" v navedenem članku večini Italijanov iz srca govoril, saj je program italijanske politike že stoletja star, izražen v slavnem stihu: nil bel paese, che V Apeuin parte  il mar circonda e V Alpe."
Iz teb razlogov ni bilo nikdar misliti, da se je Italija iz odkritosrčnih nagibov pridružila tro-carski zvezi. Glavni povod bil je srd proti Francoski zaradi poraza v Tunisu. Ta jeza pa se je že precej ohladila, zlasti sedaj, ko se je nemška vlada poravnala z Vatikanom, vrhu tega bila je Italijanov občutljivost močno prizadeta, ker kralj italijanski ni bil povabljen niti k sestanku v Skiernievice niti v Kromeriž, kakor da bi bila Italija pri trocarski zvezi peto kolo,
Taki dogodki pa močno uplivajo na Italijanov južno kri, posebno pa zato, ker nikdar neso imeli pravih simpatij za srednjeevropsko mirovno zvezo, temveč so se jej pridružili jedino zategadelj, ker se drugam pridružiti neso mogli, a bi vender radi, da bi tudi Italija v sovetu naiodov imela svoj glas.
Sedanja italijanska vlada kaže sicer mirovno lice, a utegne se pripetiti, da bode snela krinko miru, da bode morala jadrati, kamor jej bode ve lelo javno mnenje, to je tja, kjer bode kazalo več dobička. Kje pa bode Italija iskala dobička, povedal je jako razločno „Diritto,u govoreč o obvodu Alp in o gospodstvu nad morjem jadranskim.
las RiiNlJe. (Izv. dop. 11. junija st. st.) V ponedeljek 2. junija umrl je na svojem posestvu Kinešmi kostromske gubernije veliki ruski dramatični pisatelj Aleksander NikolajeviĆ Os tro v-s k i j v G4 letu svoje starosti za srčno hibo. Ta vest je osupnila vso Rusijo, kajti v Ostrovskem ugasnila je blesteča zvezda na literarnem nebu ma-tuške Rusije; ni še Rusija pozabila strašnih izgub poslednjih let, ko ji je nemila smrt pokosila Ne-krasova, Dostojevskega, Turgenjeva, kar Ostrov-skega mahoma ni bilo več. Aleksander Nikolajevič bil je sin bednega činovnika, ki je imel majhen dom za Moskvoj-rekoj v Moskvi; po okončanji gimnazije poBtopil je na juridični fakultet, od koder pa je Čez tri leta ušel, razprši se z jednim iz profesorjev
LISTEK.
Dnevnik.
(Spisal Ludo vik Halevv; poslovenil Vinko.) (Dalje.)
„Da, prav imaš, angelj sladki, moje male notice so grozno suhoparne, a vse, kar ne stoji v knjigi, stoji tu v mojem srci s plamenečimi črkami: milo majevo jutro, naju srečanje v gozdu ... še danes, čez dve leti, mi je vsaka, tudi najmanjša okoliščina še jasno pred očmi, kakor da je bilo včeraj. Od petih pa do sednih manevrovali smo, bil je neznansk prah. Peljal sem svoj oddelek nazaj v vojašnico, premenil konja ter odjezdil na Jupitru."
„Ah! pridni Jupiter!"
„Jedno četrt ure bil sem v krasnem drevoredu tik Vala, kar ugledam majhno kavalkado, prihajajočo mi nasproti. Ti na Nelli, tistej črnej kobili, Georges na svojem malem belcu in stari Louis na svojem liscu. Potegnivši ga za brzde prisilim Jupitra, da gre v stop. Vaša mala družba odjezdi tik mene naprej. Oj! kako živo si mi pred očmi v svo-jej sivej ježnej opravi, s črnim klobukom, ki ti je tako mično stal, in z dolgimi plavimi kodri, kro-žečimi se izpod naličja ...   In ko si jezdila mimo
mene, dejal sem sam pri sebi: „Res, ni je mičnejše stvari na sveti, nego je ta deklica ... In ti, kaj si pa ti rekla?"
„Kaj sem si rekla? ... ne spominam se . . . a čuj, kaj sem zapisala," in z glasom, lahno tresočim se, kajti mali dostavek jo je globoko ganil, brala je naslednje: „Davi sem ga srečala tik Vala, prijabal je v polnem diru, a najedenkrat, spoznavši mene, spravil je konja v stop. Jezdil je mimo tik nas, a jaz ga neseni pogledala, a dobro sem čutila, da me je on gledal. Jedva smo bili deset korakov oddaljeni od njega, kar mi pravi Georges, ta mali bebec: Ivanka, si ga li videla? bil je konjiški stotnik jednoindvajsetega lovskega polka. Prav dobro sem videl številko ovratniku njegove uniforme. — Jaz sem se raztogotila nad Georgesom, da bi le on ne bil nič slišal!"
„Da, se že spominam, slišal sem."
„Tako, no hitro, beri."
„V sredo 25. maja: Zopet sem videl mojo neznanko, stanuje v hiši ob terasi, peljal sem se tam mimo, stala je pri oknu, opazila me je, menim, da se jo potem naglo, prav naglo umaknila od okna. Bože moj, kako je ljubezniva!"
„Le poglej! to je malo menj suhoparno nego li prej. Boljšaš se, dobivaš nekaj sloga "
„ Morebiti zato, ker pričenjam biti zaljubljen ... In ti . .
„Dne 25. maja: Danes s^m stala pri oknu, kar vidim, da se bliža majhen angleški lovski voz; bil je jako lep, na sedalu je sedel majhen groom, brez napake držeč se, in poleg njega konjiški stotnik. Sklenila sem, natanko pogledati ga, naj bi tudi opazil ... a ustrašila sem se ter se skrila v najskrajnejšem kotu salona. Babica, ki je bila zraven, me je vprašala: Kaj pa vender počneš, Ivanka? Nič, babica! — Tako, zdaj pride 20. maj; ta dan pa kar nič nesem zapisala o tebi. Da, le sam se prepričaj, o tebi ni nikjer govorjenja: Pomerila sem novo rožno obleko, dobro mi stoji, samo šivilja je napravila premalo gub (plisses), narediti jih mora še nekaj itd. itd."
„Že dobro — zame pa je bil šestindvajseti jako važen dan. Res, da tukaj stojita samo dvo vrsti, a ti dve mnogo povesta: Danes sem Picotu podaril 20 frankov, on je fin diplomat."
„Temu pa treba doberšnega dostavka."
„Prav imaš! Spominam se, da sem dejal zjutraj pri zajutreku Dubisvju, ki vedno pohaja po gozdih: Povej mi vender. kako se zove tisto mlado dekle, ki vedno jezdi na izprehod z malim dečakom dvanajstih let in s starini služabnikom? Čakaj, ona
in se posvetil literaturi. Njega ime je bilo skoro povsod izvestno, kakor slavna imena njegovih slavnih sovremenikov-pisateljev; poslednja leta je bil ravnatelj carskih gledališč v Moskvi. Ostiovski ostavlja za seboj dva brata, iz katerih je jeden, Mihael, minister gosudarst veni h imuščestev, brata Petra, sestro Marijo Nikolajevim in mnogoštevilno potomstvo.
Oceniti Ostrovskega v tesnem okviru kratkega dopisa, pisanega sredi drugega spešnega dela po službi, ne morem, rečem le, da Ostrovskij je bil v svojih umotvorih propovednik človekoljubja, zaščitnik človeškega dostojanstva in pravi narodni učitelj. Njega pripoved, polo>ena v usta sceničnih umetnikov, obletela je vso prostrano rusko zemljo in došla do poslednjega ogla našega prostranega carstva. Njega umotvore čital je „na svjatoj Rusi" vsak, kdor ume čitati; on je izučal nrave svojih rojakov in izobražal jih s totogrančno točnostjo, da bo se nedostatki ruskega občestva videli v njega delih kakor v vernem zrcalu. Njega dramatična dela: „Bčdnost ne porok«, „Svoji ljudi — sočtemsja", „Bednaja nevesta", in druga, katera tu prešteti ni prostora, živela bodo na veke v srcih našin. Kot človek bil je Ostrovskij nenavadno d o b e r in pošten in o njega vseobjemljočej ljubezni k bližnjemu pojavljajo se vsak dan nove anekdote.
Truplo njegovo so pokopali v Kinešmi, pa le dokler ne bodel gotova mu rakev v Novodevičjem mo-nastirji v Moskvi. Vječnaja pamjat.
Dovolite inimohodem zajaviti Vam, da Vaših listov „Slov. Naroda" dobivam komaj deseti del — — užrok temu je, da oni. kakor i drugi listi iz Avstrije ne prihajajo do ruske meje, no ostajajo v avstrijskih „kontiskujočih rokah", kakor i telegrami, katera odpravljajo korespondenti ruskih listov v Pe-trograd In Moskvo o — „položenji Avstriji." Ravno tako pa mislim, da tudi avstrijski naročniki, posebno „Moskovskih Vjedomostej", poslednje tedne ne dobivajo tega lista pravilno. Žal mi je, da ne morem soobčiti vam, kar se piše s tistih časov, ko se je začelo pojavljati ime generala Jamskega, o Avstriji v ruskih listih.
Čitam, da knez bolgarski „Šaša Battenberg" hoče prositi rumunsko kraljice, da bi mu našla nevesto vBerolinakih carskih dvorcih. Tako je prav! V Berolinu najde Battenberg dostojno sebi nevesto, zato bode skrbel njega sovetnik in dobrotnik Bismurck. V Rusiji se mu je spesnilo: komaj je sedel na bolgarski prestolčik, svatal se je za hči najbogatejšega kneza v Rusiji, Jusupova; no ta čisto ruska ženska nastavila mu je nos iti je takoj zatem postala žena polkovnika Lnzareva, sedanjega vicegubernatora v Kursku, človeka, ki ga zaradi njegovega prostega in dobrega značaja spoštuje vsak, kdor ^a zna. On je sin slavnega admirala La-zareva, junaka krimsko vojne, Ta slučaj dovolj ka-rakterizuje rusko žensko, ki ljubi štiridesetletnega polkovnika Slovana bolj, nego „nemčuru-knjeza" sedečega po milosti Bi8inarcka na prestolu postavljenem na kosteh ruskih junakov!
K r u t o r o g o v.
jezdi črno kobilo in stari služabnik lisca, pravi neki drug častnik, deček pa majhnega belca, pristavi tretji. Zdaj so gospodje pričeli pomenkovati se o vrednosti konj ; jaz sem jim seveda nevšečno segel v besedo: Saj jaz vas ne vprašam niti o črnem, niti o druzih dveh konjih, jaz povprašujem po deklici. Nato so vsi trije priznali, da gledajo vedno le na konje. Na ta način nisem torej ničesar dosegel. Okolo treh šel sem domov ter opazil Pieota, mojega strežeta, pohajajočega po dvorišči. Picot je Parižan in pravi ogleduh.
Pokličem ga torej ter pravim: Čuj, Picot, ti moraš zvedeti, a prav spretno, kdo stanuje v hiši ob terasi, v hiši, ki ima uhod v ulici ,des arca-des1 . . Kakor ukažete, gospod stotuik! ... Me li umeješ, prav spretno! . . . Kakor ukažete, gospod stotnik! Ako kaj pozveš, povej mi jutri v vojašnici.
„Meni se zdi, da nesi bil prav nepotrpežljiv, sicer bi mu bil ukazal, naj takoj zopet pride."
„Prišel je sam od sebe; jedva čez jedno uro bil je ves vesel zopet tu in govoril mi je zlat govor: Zdaj vse vem, gospod stotnik! Hiša je že tri tedne dana v najem nekej pariškoj obitelji. Gospodar zove se Labliniere, je inžener in izdelovalec strojev, dela parne stroje in telegrafe itd. Tam biva
Pol i H ču i r a zgl ecl.
V L j ubijani 2. julija
„Gazeta Narodovva" pravi, da se je zaupanje naroda v svoje poslance zaradi njih postopanja v «lržuvnem zboru jako |h>nitnjšalo Vlada se pa za večino nič ne zmeni tu vedno« mm, da stoji nad strankami, s tem pa le vodi parliittentarizem ad absurdum. Velika napaka je* da se ministerstvo do-polnuje iz neparlamentaričtiih krogov. Ta list pa satu ne ve, kako bi se dalo temu od pomoči.
OgtTMki ministerski predsednik Tisza prišel je na Dunaj, da cesarju poroča o raznih vladnih zadevah. Bil je že v avdijenci pri cesarji. Hkratu se bode dogovarjal z avs'rijskimi ministri, kdaj naj se obnove pogajanja o carinskih tar tih in kako naj se vrše.
V nanj** ttiv.iive.
Združeni srbski liberalci in radikalci mislijo v skupščini predlagati skupno adreso. Osem radi-kalcev, kateri nečejo se združiti z liberalci, pa hoče, da bi radikalci sestavili svojo adreso.
Noto, katero je ruski poverjenik, Onou, iz-roč'1 iurškej vladi, našteva vse dela bolgarskega kneza, s katerimi je rušil vzhodnorumelijski upra-vilnik, in zahteva, da Turčija takoj protestuje proti takemu postopanju bolgarskega kneza.   Ta nota je \zbudila v Carigraiu res nekaj pozornosti in prouzročila turškim državnikom dokaj skrbij. Turki se namreč boje, da bi zaradi Bolgarije kedaj ne prišlo do boja mej  Rusijo in Turčijo.   Storila pa vendar sedaj Turčija ne bode nič  proti knezu. Državniki na Zlatem  rogu  sami ne vedo, kaj  jim je storiti. Ako ne ustrežejo Rusiji, se jej bodo zamerili, a če pokažejo  večjo energijo  proti knezu, navstal bi v Bolgariji kak prevrat. Kneza Aleksandra bi Bolgari utegnili nadomestiti s kom drugim, ki bi bil prijaznejši Rusiji. Poslednja bi sedaj premenila svojo politiko in se začela potegovati za Bolg.tro. Ne zahtevala bi samo realne unije mej Bolgarijo in Vzhodno Rumeiijo, ampak morda še celo, da se Makedonija pridruži Bolgariji.   Bolgari bi pa celo Utegnili proglasiti svojo nezavisnost. Ko bi Turčija kaj ugovar jala, bi se pa zamotala v boj z Rusijo. Vsekako tedaj prej ali slej Turčiji preti pogin, zato pa turški državniki roke križem drže, in gled jo, kako se razvijajo dogodki. — Povod  temu, da je „Journal de St. Petersbourg prinesel tako oster članek pioti bolgarskemu knezu  in Turčiji, je nekdfl to, da je rusko vlado tudi drugim evropskim slastem poslala noto, v katerej našteva, kako ruši knez vzbodnoru-tnelijski  upravilnik, da bi proti temu proteatovale, velevlasti se pa za to noto neso nič zmenile. To je bil  nov  poraz ruske diplomacije.    Kar ni Rusija mogla doseči pri velevlastih,   poskusiti hoče zopet v Bolgariji.   Skušala bode vzbuditi  nove agitacije proti knezu. Sklenila je vsekako odstr nit! ga, in ne bode poprej odjenjala, da se jej to posreči. Nekaj časa  bode knez še vodil  bolgarski  narod za nos, dokler je ta pijan zmag proti Srbiji.  Ko se pa narod v tem oziru malo strezni, pa bode spoznal, da je knezovo postopanje škodljivo in bode gledal, da se ga znebi in si zopet pridobi prijateljstvo mogočne Rusije.
Poslednji čas so v viuk«'«loiii ji turška ob lastva zaprla več bolgarskih svečenikov in učiteljev. Dolže jih, da so narod ščuvali k ustaji. Govori se, da prihajajo iz Bolgarije agitatorji, da hujskajo narod proti turškim oblastvom. Oblastva dobila bo ukaz, da naj strogo, postopajo proti tacim agitacijam.
Kakor se poroča iz Carigrada, so se pri urejevanji ^rnogorako-tnrške meje pokazale nove težkoče. Turško-črnogorska meja se že urejuje več
s svojo taščo, svojo ženo in dvema otrokoma, z de-vetnajstletno deklico in dvanajstletnim dečkom . . . Čakajte malo, vem tudi, kako je ime otrokoma . . . Ivanka in Georges. Bogati ljudje so, vrlo bogati . . . pet konj v hlevu, trije vozovi  v  kolarnici, štirje služabniki, kuharica in tri hišne. V Parizi stanujejo na boulevardu Haussmann 28. Kako sem vse to zvedel? Prav lahko!  Vratar je stal pred vratmi, jaz torej prav počasi prikrevsam, kakor vojak, ki od dolzega časa ne ve, kaj bi in ko sem stal ravno pred njim, pravim: Hu! kako je vroče, in si obrišem čelo. O da! pravi on, vroče je, vroče . . . Jaz nadaljujem-, a vender malo menj kot včeraj. On: da, malo sapica piše.   Dobri smo,  začetek je bil storjen, pričela sva kramljati.  Ravno, ko sem raa-nevroval sem in tja, da bi razgovor navel na glavno ree, ugledam tam zadaj na dvorišči vragovo brdko dekle,  z debelim kosom kruha prihajajočo po peronu doli.  Pravim torej vratarju: Ali je to gospodinja?   Ne, odgovori on, to je hči gospoda iz Pariza, in zdaj prične odpirati svoje zatvornice, pripovedujoč mi vse tisto, kar sera vam že povedal. Razvnel se je in še vedno dalje govoril, kar pride mlada gospodična zopet sem Čez dvorišče, to pot brez kruha.   Vratar pravi:  To je hči gospoda iz Pariza, vsak dan  prinese svojemu konju kruha v
let, pa še sedaj ni uravnana. Vedno se prikazujejo nove zapreke. Vse kaže, da se bode težko poprej uravnala, da «>> začno kake novo zmešnjave na Bal kanu. Tedaj se bode pa začel boj mej Črnogoro in Turčijo. Kakor se poroča nekemu Dunajskemu listu iz Peterburga, izrazil se je črnogorski knez Nikita proti srbskemu politiku Belauoviću, da Črnagora ue bode nikogar prosila miloščine, ampak bode zahtevala, kar more dobiti s svojimi močmi. Iz Cetinja se pa javlja neko poročilo, da bi Črnagora ne mogla obstati, ako ne razširi svojega ozemlja.
FranooNlci monarhisti začenjajo živahneje gibati se. Maniiest grofa Pariškega jim je dal več poguma. Sklicevati hočejo shode, prirejati bankete in po časopisih delati za svoje ideje. „Figaro" pravi, če komunisti smejo prirejati bankete v spomin komuni, zakaj bi jih monarhisti ne v spomin slavnih dni) monarhije. Pa tudi v parlamentu bodo skušali, kolikor se le da, nasprotovati vladi. Po vseli departementib mislijo osnovati stalne odbore, ki bodo delali za monarhistične ideje, zlasti narod vedno pripravljali za volitve. Toda vse to bode jim malo koristilo, ako le republikanci ne bodo preveč nejedini mej seboj. Bolj ko bodo kraljevci agitovali za grofa Pariškega, tembolj se bodo od njih oddaljevali privrženci Napoleonove rodovine. Mej monarhisti pokazal se bode tedaj razpor. ki bode uničil njih moči. Ker grof Pariški poudarja v svojem manifestu, da je monarhija na boljše jamstvo za mir, zgubil je tudi mnogo popularnosti pri narodu. Do-zdaj se je mislilo, da bode grof Pariški, ako pride na prestol, takoj začel vojno z Nemčijo, da zopet pridobi Alzacijo in Loreno. To bi bilo prihodnjemu kralju ložje mogoče, ker bi imel zveze z raznimi evropskimi dvori ter bi mu ne bilo težko zlasti Rusije pridobiti na svojo stran, nego je republiki, ki je nekako osamljena. Ta izjava grofa Pariškega se pa sedaj tako tolmači, da se on hoče odreči tema deželama.
Nikakor ni brez vsega političnega pomena, da je te dni kralj tlmiski obiskal ueinAkegu cesarja v Emsu. Še potnenljivejši je ta pohod, če se pomisli, da se misli graditi v kratkem nova železnica, ki bode vezala Dansko in Nemčijo. Nikomur ni neznano, kdor je s pozornostjo opazoval dogodke po8 ednjih desetletij, da mej Danci in Nemci od 1864 leta vlada veMko nasprotje. To nasprotje se je po-vekšalo I8G6. leta, ko je Prusija prisilila Avstrijo, da se je odrekla članu V. Praške mirovne pogodbe, in s tem uničila Dancem nado, da bi po posredovanji velevlastij kedaj dobili nazaj jeden del Sles-vika. Pa še druge okoliščine so vedno netile to sovraštvo, kakor novačenje Dancev v Severnem Š'esviku, iztiranje Dancev in pa to, da se zet danskega kralja, vojvoda Cumberlandski, ni pustil na BruušviŠkt prestol. Kdo bi morda mislil, da se Nemčija ne bode dosti brigala, ali jej je mala Danska prijazna ali ne. Toda temu ni tako. V Berolinu že dolgo žele sprave /. Dansko. Nemci se danske vojske sicer nemaj o dosti bati, a danska kraljeva rodbina je v sorodu z ruBko in angleško vladarsko rodbino in z vojvodo Cumberlandskim, kateri ima legitimne pravice na hanoverski in brunšviški prestol. Poleg tega je pa še geografični položaj Danske jako pomenljiv. Dau-sko-nemška meja je mnogo bližje Berolina nego francosko-nemška. Tedaj je kaj naravno, da bi Francozi v bodoči vojski z Nemčijo skušali Dance pridobiti na svojo stran ter bi velik del svoje vojske z ladijami prepeljali na Dansko, da bi od tam prodirala proti Beiolinu. To bi Francija tem ložje izvela, ker ima mnogo večje vojno brodovje nego Nemčija. Ko bi bila Danska zamotana v vojno, bi gotovo skušala Ruse pregovoriti, da jej pribite na pomoč. Rusi bi se gotovo ne obotavljali Dancem pomagati že zaradi sorodstva vladajočih rodbin, in pa ker vedo, da Nemčija postaja tudi njim nevarna. Skupnim francoskim, ruskim in danskim silam bi se
hlev . . . Mej tem je mlada gospodična zopet stopila na peron, a šla je prav počasi, ozirajoč se po meni. Bilo je, kakor bi se čudila, da mene vidi tukaj, in kakor bi hotela reči: Kaj ima neki vojak tu opraviti? . . . Stopila je v hišo . . . zdaj jej pa vratar zapoje hvalno pesen, hvalno pesen, vam pravim: kako je dobra, kako prijazna, ne samo s konji, ampak tudi z ljudmi, vse jo ima tako rado. Mej tem, ko mi je vratar vse to pripovedoval, priteče sem k nama hišna, prav lepa stvarica, ter vpraša: Ali ni nobenega pisma za našo milostivo gospodično? Ne!  Saj vendar veste, če so pisma za gospodično tu, jih takoj sam prinesem gori. Jaz sem si pa tako-le mislil:  Kdo ve, iz takšne hišne bi morebiti človek še kaj mogel spraviti . . . Zato vnovič pričnem: Gospodična, kako je danes vroče! Res, vroče . . . Jaz nadaljujem : malo manj pa vendar, kot včeraj ... in res se mi je posrečilo, kakor pri vratarji. Vpraša me, poznam li nekega Kamusa, ki je pri desetem huzarskem polku podčastnik? . . . Tako lepo kramljamo, dokler ona deje: Zdaj moram   pa hitro od tod,  milostiva gospodična me čaka! ... In odletela je, jaz sem pa še zvedel, da je hišni Julija ime."
„Tako mi je torej gospod stotnik pošiljal ogleduhe. (Dalj«« prih)
pa Nemci ne mogli ustavljati. Zategadelj bi Nemci radi spravili se z Danci. Mogoče je celo, da jim dado jeden del Šlesvika nazaj Kralj danski bi pa utegnil baš v Nemčiji iskati podpore proti demokratom in socijalistom, ki se vedno bolj širijo v nje-govej deželi. Nemci so pa tako pripravljeni podpirati vsako reakcijo. Sedaj je sicer še jako malo upanja, da bi se sprijaznili Danci in Nemci, ker v Kodanji močno delujejo nasprotni uplivi. Bismarck si bode gotovo prizadeval, da bi to dosegel, predno umrje stari cesar Viljem, kajti po njegovi smrti utegnejo za Nemčijo navstati osodepolni Časi.
Irci so jako jezni na vodjo angleških ra-dikalcev, Chamberlaina, ker je s svojimi pristaši pripomogel, da je bila v spodnjej zbornici zavržena vladna irska predloga. Chamberlain dobil je že več pretilnih pisem. Dva oborožena tajna policista ga morata povsod spremljati
Dopi
si.
I« Trsta 29. junija. [Izv. dop.] Ker sera bil po slavnem uredništvu Kresovera naprošen, naj napišem Raičev životopis, sem drage volje pripravljen, to častno nalogo prevzeti in pokojnika, kakor to smer lista zahteva, v prvi vrsti kot književnika narisati.
V to svrho bi mi jako ugajali listi, katere je pokojnik temu ali onemu slovenskemu pisatelju pisal. Obračam se torej z uljudnjo prošnjo, zlasti do starejših slovenskih književnikov, da mi blagohotno prepuste v porabo tako tvarino.
Pri tej priliki si usojam to-le misel sprožiti.
Ker je bil Raič v prvi vrati politik, bi kazalo, vse njegove govore v državnem in deželnem zboru, na taborih in pri drugih shodih, njegove uvodne člapke v „Slovenskem Narodu" zbrati in v posebnej knjižici izdati. V tej knjigi bi se pa nje govo literarno delovanje na kratko naj omenilo, v kolikor je potrebno, da je slika popolna. To knjigo pa naj krasi njegova slika. Čisti donesek bi se porabil v to, da se pokojniku post vi v Ljubljani dostojen spominek.
Na ta način dobi slovenski narod dovolj tečne in zdrave hrane. Malokateri slovenski poslanec jo v tako jezgroviti besedi govoril k narodu, kakor Raič in njegove jedrnate besede naj v tisočerih izvodih njegovega životopisa bodrijo narod na ustrajni upor proti brutalnim navalom naših nasprotnikov na nas.
Takemu delu bi bil najbolj kos kak skušen slovensk politik, stanujoč v Ljubljani, ker so mu tam viri najbolj pristopni.
Morde so slovenski rodoljubi v Ljubljani ali na Štajerskem že kaj ukrepali o njegovem spomeniku, tega ne vem; vsakako pa je čas, da se začne misliti na to.__ Dr. K. Glaser.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 25. junija (Konce)
Podžupan Vaso Petričič utemeljuje svoj samostalni predlog o prenaredbi selilnega reda za mesto Ljubljansko in njega p red m es tj i. Predlagatelj pravi:
Ze 1884. leta mislil sem predlagati, naj se reformuje selilni red za Ljubljansko mesto in njega predmestja, za katera velja vsled cesarske naredbe z dne 16. novembra 1858 št. 213. državnega zakonika, določba, da se imajo stanovanja in drugi prostori, kakor: prodajalnice, kleti, hlevi, maga-cini itd. — ako ni posebne pogodbe, najpozneje odpovedati v teku osmih dnij, po SveČnici, to je do 10. februvarja in v teku osmih dnij po sv. Janezu, to je do 2. julija, — selitev pa da se ima zvršiti deloma v 8, popolnem v 14 dneh po sv. Juriji in Mihaelu, to je 2. maja in 12. oktobra.
Toda vedoč, da treba o tem predmetu slišati mnenje merodajnih strank, obrnil sem se potom javnosti do hišnih posestnikov. Podrobnosti mojega predloga opirajo se tedaj na mnenje dotičnih strank.
Omenjena obroka imata svojo zgodovino v starodavnoj navadi, zapomnjevati si dan preseljevanja in odpovedi po dneh znanih svetnikov, ne pa kakor dandanes po koledarji.
Ali dnevi svetnikov neso bili postavljeni, da bi zaznamovali roke za selitev, in tako traje doba od sv. Jurija do sv. Mihaela 5, od sv. Mihaela do sv. Jurija pa 7 mesecev; ravno talco znaša pri četrtletni odpovedi rok od sv. Jurija do Petra in Pavla samo 2 meseca, od Mihaela pa do sv, Pavla, 25. januvarja, pa 4 mesece.
Za hišne posestnike bilo je to v prejšnjih časih, ko se je menj selilo,  vse jedno in tudi danes
bilo bi vse jedno, če bi se stanarina tudi plačevala poluletno, — a oni, ki plača poluletno za 7 mesecev, molči, onemu pa, ki ima odrajtovati za 5 mesecev poluletno stanarino, dozdeva se to neprimerno, vsled česar sili na to, da bi se plačevala stanarina mesečno.
To je najemniku ugodneje, hišni posestnik pa se mora udati, ako želi oddati stanovanje. Iz te določbe izvira mnogo šikan in razporov.
Najemnik si pogodi meseeno plačevanje in za pusti stanovanje o sv. Mihaelu, tedaj pred dokončanim celim letom; po tem takem je samo za 0 mesecev plačal, drugi nasledni najemnik pa rajše od-rajtuje v poluletnem obroku, ker bi sicer za jeden mesec več, nego v prejšnjih šestih mesecih plačati moral.
Iz tega je jasno, da hišni posestnik zgubi na-jemščino za jeden mesec. Ravno ta krivica godi se tudi pri plačevanji najemne doklade, kakor tudi pri restituciji hišnega davka tedaj, ako prostori ostanejo prazni, — ker se vrača, davek za 5, ne pa za 6 mesecev,
S tem, da se sme odpovedati samo 2 krat na leto, dela se dandanes, ko iti vedno bolj in bolj povzdiguje promet hišnemu posestniku velika kri vica, kajti on je prisiljen najemnika, ki stanarine ne plača, pol leta obdržati, davek pa erarju vender redno odrajtovati.
Drug slučaj: — Stranka pride ogledat si stanovanje. Videti je olikana, mirna in spravljiva. — Komaj se je pa uselila, pokaže se tako, kakor da bi bila navlašč ustvarjena, nagajati redoljubnemu hišnemu posestniku, ki mora trpeti nagajalce celega pol leta v svoji hiši,  ne da bi se mogel pomagati.
Ali tudi Btranka nadarjena s tolpo otrok naleti večkrat na sitnega hišnega gospodarja, in mora prenašati ravno tako neugodno osodo.
Priporoča se torej razveljaviti dosedanjo določbo in določiti preseljevanje 4krat na leto.
S tem bi se omenjene sitnosti vsaj nekoliko omejile, in torej naj bi se določila preselitev na 1—4. januvarja, 1—4. aprila, 1—4. julija in 1—4 oktobra; odpovedati naj bi se pa moralo, ako ni najpozneje 2l/a meseca prej in sicer na 1^14. oktobra, 1 —14. januvarja, 1 —14. aprila in 1 —14. julija.
Ako se pogodi sploh V* letna odpoved, naj vselej velja začenši od 1. prihodnjega meseca. Ako je na omenjeni dan nedelja ali praznik, naj potem preide obrok na prihodnji delavni dan. Izpraznjenje, ako traje 8—14 dni. kakor dosedaj, je predolgo, in iz tega izvira dosti nagajiv osti hišnemu posestniku, ker se taka stranka itak še le zadnji dan pri pravlja stanovanje zapustiti.
V Trstu traje preselitev samo jeden dan, v Zagrebu samo 2 dni, za Ljubljano zadostovalo bi popolnem 4 dni, saj imamo sedaj dovolj potrebnih pomoćnih sredstev, postreščekov, fakinov itd. Prese litev naj bi se vršila tako, da se izprazni polovica stanovanja do večera druzega dne, druga polovica stanovanja pa naj bode do 12 ure opoludne četr tega delavnega dne izpraznjena in izvršena.
Za mesečna stanovanja ni nobenih drugih po-postavnih določb, nego jedino le v §§. 1113 in 1116. obč. drž. zak. in §. 2. lit. C. postave z dne 16. novembra 1858 št. 213. drž. zak. oziroma tudi §. 22. in ta negotovost je povod marsikateri tožbi in drugi sitnosti.
Želeti je tedaj, da bi se v tej zadevi kaj preciznega ukrenilo in sicer to le določilo:
Mesečna stanovanja naj se izpraznjujejo vedno dopoludne zadnjega dne meseca, oziroma ako je praznik, prihodnjega dne; odpovedujejo pa naj se od 1. do 14. dne dopoludne.
Ker prenaredba selilnib dob ne spada v kom-petenco slavnega mestnega zbora, ampak višjih ob-lastev, predlagam, slavni mestni zbor naj sklene, da se ta samostalni predlog: da se določi preselitev stanovanj in drugih prostorov za Ljubljansko mesto in njega predmestja na 1. januvarja, 1 aprila, 1. julija in 1. oktobra oziroma, ako je praznik na prihodnji delavni dan; odpovedba pa, ako ni no bene druge pogodbe, najpozneje 2V« meseca prej in sicer na 1.—14. oktobra, 1.—14. januvarja 1.—14. aprila, 1.—14. julija, — in naj se izpraz njenje lokalitet polovica v dveh dneh do večera drugo polovico pa v 4 dneh dopoludne počenši od gori omenjenih dob zvrši; mesečna stanovanja naj se izpraznjujejo vedno dopoludne zadnji dan meseca, ozi roma ako je praznik, prihodnji dan, odpovedujejo naj se po, od 1. do 14. dopoludne, — ne da bi se kratila
meritorična razprava v slavnem mestnem zboru, izroči po določbi mestnega upravilnega reda, slavnemu personalnemu in pravnemu odseku v posvetovanje in poročanje.
Mestni odbornik Murni k utemeljuje svoj samostalni predlog: Naj se c. kr. trgovinskemu mini-sterstvu pošlje prošnja za razširjenje železničnih delavnic na tukajšnjem državnem kolodvoru. Predlagatelj opominja v svojem utemeljevanji, da je predlog zaradi tega nujen,  ker bode v kratkem dokončana železnica Herpelje-Trst in se bode po peage-pogodbi mej južno in državno železnico promot na državni železnici proti Trstu jako razširil, tedaj bode treba pomnožiti delavnice in kurilnice, kajti treba bode mnogo parnih strojev in vagonov. Ker se ni posrečilo dobiti vodstva državnih železnic v Ljubljano in se je isto ustanovilo v Beljaku, je pač umestno, da dobi tudi Ljubljana nekaj, ne pa vse Steier ali Knittelfeld, kjer so doslej take delavnice. Prošnja je torej prav opravičena, kajti ako se te delavnice razširijo v Ljubljani, pride mnogo ljudij, ž njimi pa veliko zaslužka za mesto Ljubljansko in okolico.
Predlog g M urnika se jednoglasno vsprejme in potem javna seja sklene, ki je trajala tri ure.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je požarnima hrambama v Borovnici in v Šent Vidu pri Zatičini vsaki 70 gld. za nakup gasilnega orodja.
— (Šentpeterska poddružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) izvolila je pri včerajšnjem občnem zboru za zastopnika pri veliki skupščini gg. Zagorjana in Poljan ca.
— (Centralna filokserna komisija) sklicana je 8. julija na Dunaj. Kranjsko bode zastopal g. deželni odbornik dr. Vošnjak. Na dnevnem redu je mej drugim poročilo o uvažanji ameriških trsov in o državnih ameriških trsnicah, mej katere spada tudi trsniea pri Kostanjevici
— (Izpraznjeno Šelenburgovo ustanovo v Terezijanišči) na Dunaji podelil je cesnr vsled predloga deželnega odbora Mihelu Angelo baronu Cojzu, sinu graščaka Egona C. Cojza na Brdu pri Kranji.
— (Zasluženo plačilo.) Neki Avgust Voltmann bil je danes pri c. kr. mest. del. okr. sodniji obsojen na deset dnij zapora, ker je po mestu trosil neosnovano vest, da je g. V. Petričič dne 3. junija piščalke delil. Jednaka oBoda naj bi doletela tudi druge brezvestne obrekovalce.
— ( „ T a g e s p o s t i" ) se iz Ljubljane pod šifro L. (Linhart?) brzojavlja, da so Anastazija GrUna spomenik zopet pomazali. Poštenjak dopisnik se zopet ne more zdržati nesramne laži, da je magistrat spomenik „nothdltrf t i gtt očistiti dal. Spomenik je jako skrbno očiščen, da niti sledu ni o omade-ževanji. Dalje se L. laže, da bo jih že 6 zaprli. Kolikor nam znano, neso niti jednega zaprli in karakteristično je, da se po mestu vedno bolj širi vest, da so nemškutarji sami spomenik namazali, samo da morejo zopet Ljubljano in Slovence črniti. Ne trdimo, da je to istina, a tako so govori in pregovor pravi: „Vox populi, vox dei.u
— (Poročil) se je včeraj g. dr. Edvard Šav ni k, zdravnik v Kranji, z gospico Olgo Mali-jevo.
— (Vabilo k pevskej veselici,) katero priredi čitalniški pevski zbor v nedeljo v 4. dan julija 1886. leta na čast došlim poverjenikom društva sv. Cirila in Metoda v čitalniških spodnjih prostorih. Spored: 1. Nedved: „Lovska", zbor. 2. Forster: „Pobratimijatt, zbor z bariton-solo, ki ga poje gosp. Puci hm*. 3. Pahor L.: „ Zvonček", čveterospev. pojo gg. Bučar, Krsnik, Pajsar, PetriČ. 4. Tovačovski: „Sokol buditelj," zbor. 5. Dr. Inavec : a) „Slovo lastovke"; Hajdrih: b) „Milo se v meni srce topi", čveterospev, pojo gg. Meden, Stamcar, Pucihar, Paternoster. 6. Vogel: „Cigani", zbora t nor-solo, solist g. Iv. Meden. 7. Loterija. Mej posameznimi točkami pevskega sporeda svira godba slavnega c. kr. pešpolka baron Kuhn št. 17. Začetek ob 8. uri zvečer. — Ustopnina za osobo 30 kr. Čisti dohodek namenjen je pevskej blagajnici.
— (V mestnem zboru Tržaškem) in-terpeloval je g. Nabergoj župana, kaj je z denarjem, ki se je po posebnem odboru nabiral za okoličane, po toči poškodovane in z onimi 3000 gld., katere je mestni zbor v isti namen podaril. Župan je odgovoril, da se bodo denarji razdelili v malo dneh. No, čas bi že bil, kajti toča pobila je po oko-
lici že maja meseca lanskega leta, torej so mestni gosj odje Tržaški potrebovali več nego leto dnij, predno se začne denar deliti. Za tako postopanje lahonov nam nedostaje pravega izraza.
— (V Trstu) pobira kolera vedno nove žrtve. Dosedaj je vsega vkupe 10 osob za kolero zbolelo, ki so vse tudi pomrle, kar kaže, da je bolezen izredno huda.
— (Iz Dobru nj a pod Ljubljano:) Dne 6. in 7. t. m. bodo pri nas volitve. Dne 6. t. m. volijo davkarske občine 8 odbornikov in 8 namestnikov, dne 7. t. m. pa volijo vsi trije razredi po 8 odbornikov in 8 namestnike. III. razred voli zjutraj ob 8. uri, II. razred popoludne ob 2. uri, I. razred popoludne ob 4. uri. Volilci se vabijo, da pridejo volit.
— (Posojilnica v Mariboru) imela je od 1. januvarja do 30. junija t. 1. 231.777 gld. 35 kr. dohodkov, izdatkov 227.543 gld. 77 kr., vkupnega prometa torej 459.321 gld. 12 kr. Udov šteje 979.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 2. julija. „Fremdenblatt" ima iz Monakovega vest, da je ministerstvo včeraj odstopilo.
London 2. julija. Volitve so se včeraj pričele. Dosedaj 33 poslancev zopet izvoljenih. V Colchestru so pristaši Gladstonovi konservativcem podlegli.
Trst 1. julija. 15 letna služkinja Gorjanec, ki je včeraj zbolela, umrla po noči. Je li umrla za kolero še ni dognano. V Vidmu včeraj na novo dve osobi  za kolero zboleli.
Dunaj 1. jnlija. „Politische Correspon-denzu ima vest iz Peterburga: Francoski poslovodja in drugi tajnik pri francoskem poslaništvu poslala sta Frevcinetu svoji ostavki.
Wurzburg 1. julija. Danes popoludne trčil brzovlak z osobnim vlakom, ki so ga iz Rottendorfa po napačnem tiru spustili. Oba strojovodji in 7 potovalcev mrtvih, veliko ranjenih.
Rim 1. julija. Izvestje o koleri: V Brin-djsi 20 zbolelo, 9 umrlo; v Orii 5 zbolelo, 3 umrli, v Erchie 8 zbolelo, v San Vi tu 18 zbolelo, 11 umrlo, v Francavilli 53 zbolelo, 17 umrlo, v Caravignu 1 zbolel, v Latianu 100 zbolelo, 21 umrlo, v Benetkah 3 zboleli 1 umrl, v Cadigori 11 zbolelo, 2 umrla.
prinaša v VII. zvezku naslednjo vsebino: 1. J. Stritar: Rojakom. - 2. J. Star«: Prvi sneg. Povest. — 3. ,). Trdina: Hajk« in povesti o Gorjancih. 28. Pnšfaivnik Dorče. — 4. Josip Jurčič: Slovenski svetec in učitelj. Zgodovinski roman. Vili. Zemižizem. (Dalj**.) — 5. Gorani: Na sedmini. Balada. — 6. J. Vrhove«: Tz domače zgodovine. VI. Početki ljudsko Sol«. — 7. Radinski: O polunoči. Pesem« — 8. J. Lolmn: Poljub. Pesem. — 9. A. Fekonja: Q početkih slovenske književnosti. (Konec.) — 10. J. Kersnik: Mohorioev Tone. — 11. Književna poročila: V. Slovstvena zgodoviuu v slovenski ljudski šoli. — 12. h. Žvab: Književne redkosti slovenske. (Dalje.) — 18, L. Ž.: Tomanova pesem prijatelju. — 14. E. Lah: „Matica Slovenska" in „Družba sv. Mohorja. — 15. Listek: Poziv pisateljem slovenskim. — Božidar Kaić. f — Ivan Dolinar. t — Nove knjige slovenske. — V odgovor, — „Kres". — Spominska plošča dr. Jakobu Zupanu. — Dramatično društvo. — Stritarjeva slavnost. — Nova skladba. — Dr. K. Štrekolj. — Societas historico-naturalis croatica. — 16. J. Kalan: Šah. — „Ljubljanski Zvon" stoji: vse leto 4 gld. <50 kr., leta 2 gld. 30 kr., četrt leta 1 gld. 15 kr.
Umrli m« v Ljubljani:
30. junija: Alojzija LUeg, železniškega uradnika lena, 72 let, Krakovski nasip št. 4, za starostjo.
1. julija: Anton Podržai, ključaničarjov sin, 22 dnij, Sv. Florijana ulice št. 29, zu bozjasrjo.
V deželnej bolnici:
29. junija: Janez Vidmaver, sedlar, 46 let. za i etiko
30. junija: Anton Jeras, delavec, 34 let, za vodenico
Meteorologično poročilo.
J	Cas opazovanja	Stanj« barometra v UlUt.	Temperatura	Vetrovi	Neb.	M o kri na v mm.
1 julija.	7. zjutraj 2, pop.' 9. zveVr	7y4 87 wm. 735 BH mm. 787*80««.	15-4" 0 19 8" G 14*6*0	hI. hvz z. jz. si. jvz	obl. d. jas. j Ho.	2 70 run. dežja.
Srednja tetuperatu-s DHJ", za 2 4° pori norinali m.
Xj-u.n.aosls:si "borza
dne 2. julija t. 1. < Izvirno telegrafieno poročilo)
Papirna renta......
Srebrna renta ......
H«tl renta.......
. marčna renta . Akcije narodne banke
Kreditne akcije.....
London
Srebro ........
Napol
C. kr. cekini Ne;n5kc marke
, državne srečke iz !. 1854 Državne srečke iz I. 1 -»34 Ogtfl ka zlat i rent.-: 4 Ogrska papire* renta B
, štajerske zemljice, odvez. obli«'. Donava r- g, srečke 5 100 gld.
Zemlj. ebd. avstr. 4! s° zlati zast. listi . Prior, obiig. E^i izalietine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnico Kreditne srečke 100 gld.
Rudolfov« srećke 10 Akcije anglo-avstr. banke 120 Tram'u\vay-<lrušt velj. 170 gld  a. v
80 gld. 16 kr.
250 gld. 100 nld.
85 117 102
277 12«>
9
5
it
168 106
«4 105 117 124 120
98 177
18 114 201
30
«0
9 »/, »4
87 Vi
25 05 90 20 30 80
80
60 80 75
Zahvala.
Za mnogobrojne dok»2e presrčnega sočutja o bolesni in o sms ti našega isan no ljubljenega, nepoznbljivega očeta
JANEZA LUŠINA
izrekamo najsrčnejšo zahvalo gospodom pevcem za ginljivo petje in drugim za mnogobrojno spremstvo k poslednjemu počitku.
Sod ružica, 29. junija 1886.
(471—2) Žalujoča rodbina.
V našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigotržnicah knjiga:
Poezije S. Gregorčičeve.
Druga pomnoiena izdava. Elegantno vezana knjiiica si zlatim obrezkom stane 2 gld., nevezana i gld. 20 kr.
Ime Gregorčičevo samo dosta priporoča. Opotarjava samo, da f* cena U j istinito elegantni knjigi teU nitka, in uverjena sva, da hod* vsakdo, le ima uit tudi prvi natis, radostno posegel po njej, saj pa je tudi drugi natis m mnogimi krasnimi, milnimi v sred segajoHmi pesmicami pomnoien.
Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani na Kongresnem trgu.
(.352—(>)
Št 11318.
Razglas.
(472—2)
Neznana zlobnu roka je nocoj onesnažila Anastazija Grtina spomenik pred Križevniki.
Da se bode na sled prišlo prouzročevaleem tacih pobalinskih dejanj, katera je najostreje obsojati v interesu ljubljanskega mesta in da se prepreči ponavljanje tacih sramotnih dogodkov, bodi občinstvo, ki mu je mari za javni red, nujno pozvano, naj podpira delovanje redarstvenih organov in gosposki ovadi vse, kar bi utegnilo pripomoči, da se zvedo storilci, oziroma, da se onemogoči izvršitev njihove namire.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 1. julija 1886.
ha
izglat
(470)
I/,datelj iti odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Vsled odločbe deželnega odbora za Kranjsko 20. junija 1886 št. 4061, se odloči dan za zmanj-Sevalno dražbo glede oddaje del za preložbo okrajne ceste od St Petra do Otočic na
12. julija I HM«
ob 11. uri dopoludne. Dražba, do katere se tudi pismene ponudbe vsprejeraajo, se bode vršila v mestni dvorani v Rudolfovem. Po stroškovniku znašajo dela s tvarino 3831 gld. 98 kr.
10°/(r tega zneska se mora pred ponudbo za vadij položiti. Drugi pogoji se zvedo pri podpisanem načelniku cestnega odbora.
V Rudolfovem, 29. junija 1886.
Anton Vertaoič,
načelnik.
Št. 11.210.
Razglas.
(475)
Pri srečka nji 125 lozov mestnega Ljubljanskega posojila, ki se je po načrtu vršilo v 2. dan julija 1886. leta, so bile vzdignene:
Št. 27.139 z dobitkom......15 000 piri
.  68.607 „       j, ......|.500   „ "
.   12-821 „       , ...... 500
. 48.106 „       „ ...... 500 „
n  68.154 „       „ ...... 500 „
in št. 1832, 2042, 2983, 3686, 4198, 4963 5328 5919, 6726, 7933,8675,9379. 9853, 11.653, 11 972* 14.070,   14.199,   14.697,   14.758, 16.238, 17.08l' 17.911,   18.022,   18.140,   18.264,  19.371, 19.403,* 23.514,  23 625,  24.035,   24.152,  24.566, 24.620 25.506,  26.325,   26.758,   26.842.  26.866, 28.394! 28.399, 28.450,   28.560,   28.665,   28.735, 29.498 30.038,  30.363,  30.679,   33.153,  33.241,  33 251 34.165,  36.336,   36.664,   36.681,  37.673, 37.836, 38 260,  38.499,   39.626,  39 794,  39.869, 40.408, 40.445, 40.525,  41.397,   41.417, 41.987, 42.575, 42.721,  42.766,  42.780,  43.133,   45.690, 46.235, 46.530, 46.789,  47.626,   47.657,  47.805, 48.203, 49.268, 49.941,   50.244,   50.342,  51.312, 51.957, 52.284, 52.297,  54.402,   55.926,  57.259, 58.883, 59.139, 59.384,  59.514,   60.827,  61.441, 61.707 62.506,  63.684,   63.767,  64.371,  64.613, 64.631, 64.750,  64.949,  68.053,   68.377, 68.823, 69.694, 69.748, 69.753,   70 569,   72.043,   72.303, 73.161, 74.445, 74.824, 74.845, vsaka z dobitkom 30 gld.
Od dosle izžrebanih lozov niso še izplačane naslednje številke: št. 44.920 z dobitkom 25.000 gld , št. 1072 in 45.330 vsaka z dobitkom 1500 gld, št 26.163 z dobitkom 600 gld., št. 4847 in 33.724 vsaka z dobitkom 500 gld., in št. 119, 1487, 2643, 2688, 3783, 4684, 4934, 5024, 6279, 7840, 8005, 82K4, 8317, 9462, 9550, 9840, 11.404, 11.785. 11.793, 12.517, 12.518, 12.529, 12 875, 13.290, 14.101, 14.583, 15.200, 15.243, 15.266, 15.715, 15.931, 16.466, 16.845, 17.429, 17.442, 18.077, 19.128, 19.365, 20.177,  20.182,  20.214,   21.730, 21.743,
22.574, 22.916, 23.013,  23.069,   23.394, 24.071,
24.575, 24.609, 24.669, 24863, 25.187, 25.247, 25.549, 25 560, 26.624, 27.506, 27.941, 28.076, 28.619, 28.845, 29.534, 29.685, 30.116, 30.789, 30.983, 32.490, 32.542, 32.742, 33.237, 33.304, 34.010, 34.175, 34.184, 34.203, 35.014, 35.060, 36.157, 36.349, 38.179, 38.209, 39.996, 41.632, 41.741, 42.673, 44.632, 45.148, 45.307, 45.578, 46 508, 46.725, 47.963, 48.143, 49.207, 49 924, 50.142, 50.615, 50.825, 51.429, 54.114, 56.284, 56.726, 57.534, 59.459, 59.594,' 61.486, 61.793, 62.004, 63.097, 63.113, 63.178, 63.425, 63.659, 63.804, 64.345, 65.195, 65.442, 65.497, 66.495, 67.068, 67.173, 69 135, 69 977, 71.272, 71.388, 71.682, 72.574, 73.345, 73.819, 74.077, 74 146 iu 74.864 vsaka z dobitkom 30 gld.
Mestni magistrat Ljubljanski,
_dne 2. julija 1886.
Št. 2704.
Naznanilo.
(448—3)
Pri deželnem gledališči v Ljubljani se bode oddala služba vratarja in gledališčnega mašinista z letno plačo 200 gld. in s stanovališeeni v gledališči ter s pravico do vsacega gledališčnega vodje za primerno plačilo za opravljanje posla mašinista na gledališči.
Prošnjiki za to mesto se imajo izkazati o svojem dosedanjem življenji in poslovanji, o neomade-ževanem vedenji in o svojih vednostih in izkušenostih v mehaničnih opravilih te stroke, potem, da zamorejo založiti 200 gld. kavcije in naposled o popolni zmožnosti slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ter naj svoje prošnje z dotičnimi dokazili in spričevali ulože do 15. ju* iju 1. 1mm«. [tri deželnem odboru kranjskem, pri katerem se tudi natančneje izvedo pogoji te službe.
Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, 15. junija 1886.
Varstvena znamka
A7ALA & Ca
<«l«tvniL zalogn v ljubi juni pri g. PETEK
j Med vsatovjil
J žt Ko. SO Icr. Z
S      Garantiran pitanec •
^ v fikatljab po 6 Ko., Ko. po 60 Ur., škatlja 30 kr., P 4     se pošilja po poŠti proti predplačilu ali povzetji. p
• "V iSlculili. uu debolo ooiiojo. •
• OROSLAV DOLENEC, S
I svečar, (84-211 »
• v Ljubljani, Gledališke ulice. |
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".