Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 2. decembra 2021 - Leto XXXI, št. 48 stran 2 Stara hiša sanjala in hrepenela po boljši prihodnosti Krü, med, žmaučau, mlejko ali čaj stran 3 Vči se delati, pozabiš te sigdar leko stran 4 Zaplado na zaplado stran 8 2 Odprtje etične hiše v Sakalovcih Stara hiša sanjala in hrepenela po boljši prihodnosti Tako nekako je začela svojo pesem učenka gornjeseniške šole, doma iz Sakalovcev, Florencia Baldauf, ki je govorila o ohranjanju tradicij. Inačico pesmice v madžarskem jeziku je recitiral Milan Papp. Po takem prisrčnem uvodu je besedo prevzela sakalovska županja Valerija Rogan, ki je toplo pozdravila prisotne domačine in goste, med njimi generalno konzulko R Slovenije v Monoštru Metko Lajnšček, slovensko zagovornico v madžarskem Parlamentu Eriko Köleš Kiss, predsednico ZSM Andreo Kovács, predsednika DSS Karla Holca, župana Gornjega Senika Gaborja Ropoša in monoštrskega župnika Imreja Bodorkósa. 27. novembra ob precej hladnem vremenu je »folaš« nekdanje »Gunjarske« hiše mrgolel od ljudi, ki so prišli na slavnostno odprtje etične hiše ali domačije, v obnovljenih prostorih ketere je bilo prijetno toplo, saj je ogenj gorel tako v »špajeti« v kuhinji, kakor tudi v »kalaj« (lončena peč) v veliki sobi, za kar je poskrbela županjina mama Klari Rogan. kateri niti niso verjeli, da bomo prišli tako daleč.« Etična hiša je bila zgraje- Županja Valerija Rogan vim« želijo presenetiti tudi otroke, je poudarila županja in se poimensko zahvalila vsem izvajalcem. Za prerez trakov z barvami slovenske in madžarske zastave je zaprosila Andreo Dragica Kolarič, na harmoniki jo spremlja Boris Velner. »Verjamem in upam, da bo kmalu ta investicija priljubljena tako tukaj v Porabju kot tudi med turisti, ki Gostje in domačini na »trnaci« obnovljene hiše Florencia Baldauf Milan Papp na v okviru projekta Ethos Land, ki je sofinansiran iz Programa sodelovanja Interreg V- A Slovenija-Madžarska 2014-2020. Občina nji. V velki sobi so razstavlili predmete, ki so jih dobili od vaščanov. V zadnjem delu hiše se nahajata sobi za turiste (12 postelj) s primernimi sanitarijami. Kot je rekla županja, ne nudijo hotelskih storitev, »pričakujemo in vabimo bolj tiste turiste, ki želijo v preprostih pogojih bivanja spoznati naše lepo Porabje«. Na mestu nekdanje »djümle” (skednja) je nastal pokrit, toda z dveh strani odprt prostor, ki je primeren za druženje manjših skupin. V okviru projekta so ob hiši že zasadili tudi sivkin nasad, na tej njivi so že dvakrat želi. Napravili so tudi visoke grede, spomladi želijo za hišo posaditi veliko dreves in na dvorišču posejati travo. Z »nečim zanimi- Folklorna skupina ZSM Sakalovci Županja je z veseljem povedala, da »danes praznujemo, saj bomo končno vendar predali namenu našo etično domačijo, na kar smo že dolgo čakali in ne- generacij na obmenjem območju ter da privabi tudi turiste. Nadaljnji cilj projekta je bil, da se ohrani arhitektura, ki je nekoč bila značilna za porabske domačije. Hiša je obnovljena primerno dvojnemu namenu. Sprednji del hiše (kuhinja in velika soba) nam tudi s sicer novim pohištvom, ki nas pa stilno spominja na pohištvo »paverski iž« v prejšnjem stoletju, predvsem pa s »špajetom«, »rejnglini« pa »krüšno pečjo« pričara naša otroška leta, ko se je življenje odvijalo v kuhi- Sakalovci je odkupila in obnovila staro domačijo, ki je bila v precej slabem stanju. Kupila jo je z namenom, da se bo stavba uporabljala za druženje in srečevanje vseh Kovács, ki je tokrat predstavljala tudi Razvojno agencijo Slovenska krajina, ki je vodilni pratner projekta Ethos Land, in katero je ob nastajanju projekta vodila prav ona. Njej in županji sta se ob tem dejanju pridružili tudi generalna konzulka in slovenska zagovornica. Hišo je blagoslovil monoštrski župnik Imre Bodorkós, ki se je zelo potrudil, da bi obred večinoma potekal v slovenskem jeziku. prihajajo k nam, saj zato delamo, da bi nas spoznali,« je izpostavila županja Valerija Rogan. Če bo temu res tako, bo stara-nova Gunjarska hiša res doživela lepšo prihodnost. Z njo bi verjetno bil zadovoljen tudi njen nekdanji lastnik »Gunjarski možak«, če bi jo lahko videl. (Sliki na prvi strani: Obnovljena Gunjarska hiša. Trakova so prerezali: genaralna konzulka Metka Lajnšček, županja Vale- Hišo je blagoslovil župnik Imre Bodorkós Program so s svojim nastopom popestrili folkloristi domače folkorne skupine, ki deluje pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem. Skupino strokovno vodi Porabje, 2. decembra 2021 rija Rogan, predsednica ZSM Andrea Kovács in slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss.) Marijana Sukič Foto: Silva Eöry 3 Krü, med, žmaučau, mlejko ali čaj Kak smo že v naši prejšnji novinaj na kratko napisali, Generalni konzulat v Varaši je 18. novembra pozvau lidi na slovenski Óro in domanjoga popa Tibora Tótha. Ranč tak je pozdravila ravnateljico seničke šaule Ildiko Dončec Treiber, višjo svetovalko Goste je pozdravila generalna konzulka Metka Lajnšček, paulek njé (z lejve) Stanko Kapun, (s prave) Janko Rožman. Ka bi se med seuv razmeli, je pomagala sodelavka konzulata Brigita Soós zajtrik, steroga so pripravili na Vzorčni kmetiji na Gorenjom Seniki. Pravi den slovenski zajtrikov je 19. november (po istini tretji petek v novembri), gda mlajši po Sloveniji dobijo zdravo hrano za zajtrik: tau so med, žmaučau (maslo), čaj ali mlejko pa djaboka, je pravla generalna konzulka Metka Lajnšček, gda je pozdravila vse goste, med njimi Ferenca Martona, podredsednika županijske skupščine Železne županije, slovensko zagovornico v vogrskom Parlamenti Eriko Köleš Kiss in njenoga asistenta Ferenca Sütőna, predsednika Državne slovenske samouprave Valentino Novak, andovskoga župana Attilo Simona Nagya, predstavnike RA Slovenska kraji- Generalni konzulki se je za po- ša, vej so pa fčele tiste, stere zdrzvanje zavalo podpredsednik žujejo biodiverziteto krajine« županijske skupščine Ferenc je vözdigno dr. Kapun pa ešče taMarton, steri je malo po šali pravo, ka za moškoga sta samo med pa sad nej gvüšno, ka zavolé za zajtrik. »Dapa brezi vica, nam v Železni županiji je trno važno, naj zdravo hrano djejmo, aj bau tau slovenska ali vogrska. Eške bole me veseli, ka dosta gučimo o medi, fčelaj pa čebelarstvi, vej je pa trno važno, naj vejmo, kakšno vlogo pri gordržanji živlenja majo fčele,« je pravo gospaud Marton. Ka vse delajo na Vzorčni kmetiji, je tapravo poslovodni direktor Tomaž Kovács Stanko Kapun je najprva tapravo, ka je on tö vcuj bijo, gda so si čebelarji v Slo- pravo, ka svoje roje dostakrat ma veniji vözmislili medeni zajtrik, pauleg granice pri Trdkovi. Gučo ka bi mlajše vcüjvčili, ka trbej je o tom tö, ka so fčele zavolo zdravo gesti. »Trno sem veseli, toga, ka se podnebje spreminja, v ka se je slovenski zajtrik dobro nevarnosti. Zadnji pet lejt je težko prijo v Sloveniji, ešče bole sem bilau, ka so si nej najšle zavolé veseli, da ga držijo prejk gra- hrane. Pri tom so njim pomagali Prišli so župniki z obej strani granice. Na kejpi z generalno konzulko, slovensko zagovornico pa s predsednico Slovenske zveze Küjar na vzorčni kmetiji je speko pokaraj, steri je tak vögledo kak fčela Karla Holeca, predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem Andreo Kovács, župnike Dejana Horvata, Vilija Hribernika, Imreja Bodorkósa, Krisztiána -gozdarskoga zavoda iz Murske Sobote dr. Stanka Kapuna pa gospoda Janka Rožmana. »Gnes smo vas pozvali na tradicionalni slovenski zajtrk, s sterim zaznamujemo den slovenske hrane, slovenskoga gestija. Tau je vsakšo leto vsakši tretji petek v novembri. Ta pobuda (kezdeményezés) je prišla od Čebelarske zveze Slovenije, gratala je pa iz medenoga zajtrika,« je začnila svoje pozdravne reči generalna konzulka, stera ja potistim gornaštejla, ka vse mamo pred seboj na stauli: krü, med, maslo, mlejko pa čaj ino djaboke. »Letošnji slovenski zajtrik ima slogen: Zajtrik s sadom – super den! Generalna skupščina Združenih narodov (ENSZ Közgyűlése) je letošnjo leto razglasila za leto sadja pa zelenjave,« je končala Metka na Viktorijo Hanžek in Tomaža Kovácsa pa eške domanjoga pridelovalca Lojzeka Hanžeka. Ejkstra je pozdravila slovenska čebelara, direktora Kmetijsko- Lajnšček pa rejč prejkdala mladoma gazdi Slovenske vzorčne kmetije Tomaži Kovácsi, steri je na kratko tapravo, s čim se spravlajo na gazdiji. Gazdija dela že od leta 2015, spravlajo se s paverstvom, pauvajo sad, majo živino, zvün toga se spravlajo s turizmom tö. Majo dosta evropski projektov, tej pejnezge pomagajo, ka razvijajo turizem na gazdiji pa v cejlom Porabji. Skrb majo na tau, naj gostom ponudijo kak največ domanje pa doma pridelane hrane (domanja govedina). Probajo dobiti lidi, steri kak lokalne produkte odavajo tisto, ka doma pripauvajo ali napravijo. Za nji so v projekti Ethos Land oprli malo bautico, gde se odavajo njini produkti. Med je zdrava hrana, dapa letos je nej bila bogata letina nice tö,« je tadale gunčo slovenski čebelar. »Glavni cilj toga je, ka v osnovne šaule spravimo zdravo gesti. V Sloveniji sodelüjejo vse šaule pa vsi slovenski čebelarji – nas je kauli 10 gezero – steri damo svoj med zaupstom šaulam za medeni zajtrik. V Sloveniji je trno razvito čebelarstvo, mamo več kak 200 drüštev, stera so povezana v Čebelarsko zvezo Slovenije. Slovenija je tau začnila, ka naj fčele majo svoj svetovni den, steroga mamo mejseca maju- Porabje, 2. decembra 2021 čebelarji s tejm, ka so njé krmili. Fčele pa drugi insekti so zatok važni, ka če bi oni nej praj nosili es pa ta, bi rastline nej rodile, mi pa lačni ostali. Vsi, steri smo se zbrali tisti četrtek na vzorčni kmetiji, smo gvüšno nej lačni ostali. Zvün tradicionalnoga gestija slovenskoga zajtrika so gostitelji ponidili druge dobraute tö, sterim so se najbole moški veselili. Nji je bilau v sobi dosta več kak nas, žensk. Marijana Sukič 4 Lidija Gomboc iz Göronec PREKMURJE Vlada na obiski Preminauči torek so Prekmurje pa Prlekijo gorziskali člani slovenske vlade (kormány), na čeli s predsednikom Janezom Janšo. Prva so se zrankoma srečali na delovnom djilejši, steri je biu v Dvorci Rakičan pauleg Sobote, po tistom pa so se predsednik vlade in ministri raztepli po cejlom Pomurji. Premier Janez Janša je obisko firmi Panvita in MOL, na delovnom obedi se je srečo s predstavniki Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti in ločeno ške z lendavskim županom Janezom Magyarom, obisko pa je tüdi soboško püšpekijo in se srečo s püšpekom Evangeličanske cerkve Leonom Novakom. Za Porabje je biu najbole zanimivi program, steroga je mejla ministrica za Slovence v zamejstvi in po sveti dr. Helena Jaklitsch. Po tistom ka se je srečala z županom občine Razkrižje Stankom Ivanušičom, s sterim sta se največ cajta pogučavala o sodelovanji s Slovenci na Rovaškom, je bilau v soboški Pokrajinski in študijski knjižnici največ guča o potujoči knjižnici, vej pa znamo, ka bibliobus vsakši drügi keden pride tüdi v Porabje. Ministrica je bila ške v »žuti kuči«, gé mata sedež Radio Murski val pa novine Vestnik. Pohvalila je oba medija, steriva dobro poročata tüdi o tom, ka se godi v krajini ob Rabi, pauleg toga pa ške cujdala, ka bi bilau lepau, če bi malo več o tom, ka se godi med Slovenci v zamejstvi in po sveti poročali tüdi nacionalni mediji. Pred zaključno javno tribuno, stera je bila večer v Lendavi, se je Helena Jaklitsch o vörski oskrbi Slovencov v zamejstvi in po sveti pogučavala s soboškim püšpekom msgr. dr. Petrom Štumpfom. Kak je pravla, je dühovna oskrba fejst fontoška za ohranjanje slovenske identitete med rojaki, steri živejo zvün Slovenije. Silva Eöry Vči se delati, pozabiš te sigdar leko Lidija Gomboc je gorrasla pauleg Porabja, v vesnici Dolič, zdaj pa že duga lejta žive v Gerlincaj ali kak pravijo lidge, steri živejo v toj gorički vesnici pauleg avstrijske granice, v Göroncaj: »Ge sam ške kak mlada prišla se v bauto delat. Tistoga cajta je ške skor v vsakši vesnici bila bauta. Te pa je tak prišlo, ka sam se zalübila v Antona Gomboca, oženila sva se in tü sam tüdi ostala. Drügo leto de že 40 lejt, ka sam v Göroncaj.« V svoji mlašeči lejtaj je tak brodila, ka bi najrajši vzgojiteljica bila ali te je ovak prišlo. Vö se je zašaulivala za bautošico. »Pri rami je nej bilau pejnez. Tistoga cajta je nej bilau takših dobrih avtobusnih povezav, kak so gnesden, auto je biu eden v cejli vesi, šaula za vzgojiteljice pa je bila daleč, v Maribori. Mati me je odpelala v bauto v Kuzmi in je šefi pravla, eto jo mate, pa glejte, ka jo vönavčite. In te, gda sam šaulo za bautošice napravila, sam brž tüdi slüžbo dobila, pauleg toga sam si ške večerne šole vöplačala, ka sam te poslovodkinja (üzletvezető) leko bila,« je povedala sogovornica in ške raztolmačila, ka je mejla štiri lejta mlajšoga brata, steri pa je že kak dejte zbetežau in je mrau, gda je biu star samo 12 lejt: »Nej samo brat, tüdi mati je zbetežala za rakom, ške prva, malo po tistom, ka sam se ges narodila. Ona je te tanjala slüžbo v Muri, pa je tü in tam odila v Avstrijo delat, kelko je leko. Gda sam bila stara osem lejt, sta k nam prišla živet brat in sestra, mlajša od mamine sestrične, stera je odišla v Dajčland delat. Deca kak deca, za nas je te niške nej telko skrbo, kak je tau gnesden navada. Mi smo domau s šaule prišli, pa smo znali, ka si moremo obed segreti, ali pa gda smo že malo vekši bili, tüdi kaj sküjati. Znali smo, ka moremo dvaur zmesti, pa ka more spucano biti, gda mati pride domau. Če je nej bilau tak, smo kregani bili, ali pa je pantovo šibo vrejzala, pa smo biti bili.« Deca so se tüdi znajšli, pa so neka pejnez prislüžili, najbole s tem, ka so kostanje brali pa so jih Avstrijcom odavali. Prva kak je prišla v göronsko bauto delat, je delala ške v več gorički vesnicaj: »V Kramarovcaj sam bila te, gda je bila bojna za Slovenijo. Tista bauta je bila čista na granici. Zanimivo je, Lidija Gomboc ka so v tistom cajti tüdi Avstrijci odili prejk. Najbole mi je v spomini ostalo, kak smo zvüna stali, moški so pivo pili, pa smo gledali kak so avstrijski sodaki vsakši stau metrov svojo zastavo notpiknili. Te so nam raz- ostala brez dela. Pri Gombocovih so se že furt s paverskim delom spravlali, vej pa so meli tak maro kak njive pa tüdi gorice: »Na stara lejta mi zdaj tau v glavau dé, kak mi je prav prišlo, ka me je mati sigdar cujgnala, ka sam mogla titi pomagat dejdeki pa babici, steriva sta mela po tri ali štiri krave. Dostakrat se spaumnim na tau, kak mi je mati pravla, ka naj se samo včim delati, pozabim te sigdar leko. Ges sam tau mojima čerkama tü gučala, pa sta se včasik čemerili, zdaj pa ka sta že vekšivi, pravita, ka je tau dober tanač.« Gorice so pri Gombocovih že od nekdaj bile. Antonov dejdek, steri se je štirikrat ženo, vej pa so njemi tri žene mlade mrle, je biu velki vinogradnik, celau s trsničarstvom se je spravlo in je spauvo en trs, steri se zove görončar. »Po tistom, ka sva müva z možom obadva brez slüžbe ostala, sva se odlaučila, ka va se tüdi s turizmom spravlala, pa ka va mela izletniško kmetijo. Na mesti, gé je Lidija Gomboc peče tüdi krü tolmačili, ka tau delajo samo zatau, ka do naši že od daleč vidli, gé je granica.« Po tistom, ka se je bauta v Göroncaj dojzaprla, je ške 16 lejt delala na upravi bautoške firme Potrošnik, po tistom ka je ta firma propadnola oziroma so jo odali, pa je biu stari silos, smo napravili zidino, v steroj sprejemamo goste, iz svinjske künje pa je redna künja gratala,« je ške raztolmačila Lidija Gomboc in cujdala, ka ma njihova izletniška kmetija, stera furt gorodpre svoje dveri od petka do nedele, eno Porabje, 2. decembra 2021 zanimivo ime, Kozelinovi: »Niti dejdek je nej znau, zakoj so ime daubili po kozaj, mogauče so inda svejta na verstvi meli koze, pa so zatau Kozelinovi gratali. Mi, v Doliči, smo Ovčarovi bili, vej pa naj bi prej inda svejta meli birke. Na vesi je tak, ka vsakši ram ma svoje ime. Gombocov je v Göroncaj dosta, Kozelinovi pa smo samo eni, in zatau smo dali tau ime.« Pri Gombocovih so meli 15 hektarov zemle, v najbaukših lejtaj pa so ške 15 hektarov meli v arendi: »Leta 2005 je mauž meu eno velko nesrečo, tak ka sam neka cajta bila za vse delo sama na verstvi. Sigdar pravijo, ka ka te ne buje, te bole trdoga napravi, pa te deš dale. Mauž se je, hvala baugi, pa na nogé postavo, žmetnoga dela pa ne more delati. In te sva se odlaučila, ka mare neva več mela, ka va se bole s turizmom spravlala. Malo sva goric ške cuj nasadila, tak ka mamo svoje vino pa sok tüdi delamo. Pri nas leko dobijo lidge samo tisto, ka sami pripauvamo.« Majo svoje svinje, pa te vse mesau doma okadijo, spacajo, napravijo klobase, pašteto in zaseko, Lidija speče tüdi prekmursko gibanico, posolanke pa dober krü, steroga vsakšo soboto odavle tüdi v Gornji Radgoni na placi. Kak dugo do se pri Kozelinovih ške spravlali s turizmon, ne vejo, vej pa »ne moreš siliti mlade, vej pa smo mi tüdi nej bili radi, če so nas stariške kaj silili.« Najstarejša či Marina, stera je študerala matematiko pa statistiko, je delo najšla v Italiji, mlajša Iva pa je nej dugo toga nazaj mamica gratala: »Mamo lejpo čarno deklico. Raste kak repa, hvala baugi. Drügo si ne želemo, naj de samo zdrava. Ime je dobila po prababici, stera je bila Rozalija. Naši mladi pa so se odlaučili za bole moderno ime Olivija Rosa.« (Kejp na 1. strani: Sogovornica pred zidino, v steroj gosti koštavajo domanje dobraute.) Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in osebni arhiv Lidije Gomboc 5 Pisali smo pred 30. lejti (21.) V 21. številki novin Porabje, stera je vöprišla 21. novembra 1991, je na prvi strani napisanih neka rejči o gesenskom gostovanji dvej soboških gledaliških skupin iz Prekmurja v Porabji: »Gledališka skupina Gulliver se je predstavila z igro Žijvi kamen ali Lejpe senje lejpega Bedoja, mladi lutkarji iz 4. osnovne šole pa s Povestjo o okroglem jajcu. V okviru dvodnevnega gostovanja so se predstavili na Gornjem Seniku, v Števanovcih in na Verici-Ritkarovcih. Igra Ferija Lainščka Žijvi kamen nam predstavlja „cigena” - cestarja, njegove sanje in razmišljanja o spremembi sistema. Tistim, ki so prišli na to predstavo (njih je bilo manj), verjetno ni žal. Saj je bila igra „po našem” (v prekmurščini), kakor je rekel glavni igralec Miki Roš, ko ga je starejša ženica vprašala na Verici: „Kak te špilali? Po vašon? „«. ŠTURLAMP. Pod tem naslovom je Francek Mukič piso o tom, ka je »odskočiti ali disidirati po revoluciji leta 1956 z Vogrskoga v Avstrijo buma nej naleki bilau. Pa strašno nevarno. Po enon tali zato, ka so zvün pikašnoga drauta (bodeča žica) akne (mine) bile dojsklajene na grajnci. Dostakrat je stoj gor na nji staupo pa v najbaukšon primeri „samo” nogau zgübo. Zdaj bi že gnauk rad čüu eno resnično statistiko o ton, kelko ludi je bilau spazerano (ranjeno) na vogrskij grajncaj, da so bežali. Pa kelko ji je mrlau. Ka so zvün akne sodacke smeli streljati tö na „disidente”. Kak pravin, prejk grajnce titi je celau nevarno bilau. Te pa nej čüda, ka je moj en vüjec leta 1957, poton tistoga, ka je cejlo nauč v lasej (v gozdu) ležo blüzi grajnce pa čako na najbaukšo sekundo, ka aj se leko rejši Rákosinovoga režima, pa da se ma je posrečilo oditi, je valo dau Baugi pa od tistoga mau vördje v Bogá. Man takšoga mlajšoga znanca tö, šteri je v osendesetij lejtaj odskočo v Avstrijo, pa da je ščukno, je na štajerskoj strani najprva dojvrgo spaudnje hlače pa je talüčo (odvrgel). Ka so od straja zaistino - pune bile. Če je stoj gvüšen sto biti, se je mogo dobro pripraviti. Eden človek iz Slovenske vesi si je v petdesetaj lejtaj tö tak zmi- Slovenci nauri!?« SAMEJ SMO OSTALI je naslov članka, steroga je napiso Karči Holec o »Mariji Mešič, stera so se 9. februara 1932 narodejli v Ritkarovcaj. „Starištja so doma gazdüvali, dja sa njin tü pomagala dučas, ka san sa nej oženila. Dobro ja prejšla tejsta pomauč, zato ka smo dosta bilej. 19 lejt stara sa bejla, da san sa oženila, 19. junija 1951. leta. Gostüvanja slo, ka un več nede tadale služo Rákosini. Eno nauč je doma zöu šturlamp (leščerbo), ka de üšo po svejti. (Avstrija je tistoga ipa bila - pa eške gnes tö - za nas na Vogrskon: Svejt z velko litero.) Da so graničarge v svojon stražarskon törmi (stolpu) napamet zeli, ka nakak de (gre) s posvejton (lučjo) prauti granjci pri Rabi, so se kak zbesnjeni začnili drejti, ka: Stoj!!! Ali pa mo strejlali!!! Posvejt je stano. Žuti podje pa ušdji doj s törma, ka ovoga zgrabijo! Že naprej so se veselili svoje sreče, ka za nagrado (jutalmul) pa en par prausni gni dobijo, ka do leko malo domau šli pa svoje domanje poglednejo. Da ta k žardjavomi plameni prisopejo, vidijo, ka tan samo en ko(l) geste nutri bodjeni v zemlau, na njin pa gorparvezani en šturlamp. Slovenčar pa je že na avstrijski strani büu pa se je smadjau pod badjusami (brki). Zdaj te eške aj stoj povej, ka smo mi Porabski smo meli doma v Ritkarovca.” Spaudnja Žöjlina Mariška je žena gratala. V Andovca ja prejšla k Klošini. „Težtji cajti so te odli. Delat sa mogla téjti. Pet lejt sa delala v Hegyeshaloma kak tjöjarca. Kakoli težko ja bilau, če si nazaj brodin, zato so lejpi cajti bilej. 1956. leta sa prejšla nazaj v Andovca. Tau leto sa ja naraudo Ištvan, pedesetsedmoga Attila, šestdesetoga Marika pa naslejdjen šestdesetšestoga Tibor.” Vasela mati štiri mlajšon. 1974 ja prejkzela bauto pa krčmau v Andovca. 13 lejt ja béjla v slöjžbi vasej. Sploj rada mejla lüstvo, pa lüstvo tü njau. Furt vejdla, sto kakši kröj prosi pa tjelko. Da je z bauta domau préjšla, te doma delala tadala, zato ka so doma tu gazdüvali, 1987. leta so go upokojili (nyugdíjazták). „Eno žalost man,” pravijo. „Vsi štirdje mlajši so odišli. Dekla pa edan pojap v Varaš, eden v Farkašovca, eden pa v Števanovca. Vasela sa, ka sakši gučej slovenstji. Lejpi dnevi so tejsti, da ja daržina vtjüpar. Sakšo bolezan pozabin, če so vnuki (unokák) kaulak mena. Zdravdja mi ja že tü nej tašo, kak prvin bilau. Nodjé ma bulijo pa furt veča moran k doktora odti.” „Če bi štja gnauk mladi biléj, ka bi delali ovak? „ ja pejtan. „Težko ja bilau, dosta sa trpala, dapa zvöjn tauga sa dosta vaseldja tu mejla. Pa če si nazaj mejslin na živlenje, samo ti tau leko povejn, ka vrejdno bilau,” pravijo pa si skunzé zbréjšajo dola z léjca.« Na zadnji strani sta bilej v rubriki … do Madžarske objavleni dvej novici. Prva je bila o ton, ka je Monošter daubo nauvo telefonsko centralo: »Od 1. novembra sta končno vključena v mednarodno telefonsko omrežje tudi Monošter in okolica. Do zdaj je bil namreč ta del Madžarske dosegljiv po telefonu le prek pošte. Nove številke za Monošter in okolico se začnejo z 80 ali 800, odvisno od tega, če je bila prejšnja številka, dvomestna ali trimestna. Če kličete zunaj sombotelskega telefonskega okrožja, morate zavrteti tudi številko 94, ki je karakteristična številka centrale.« V drügi novici pa je napisano, kakše so bile kršitve na granici: »Do konca oktobra je kršilo mejni režim skoraj 26 tisoč ljudi, dvakrat več kot v istem obdobju lani. Med kršilci najdemo državljane 91 držav, največ iz Romunije (16600), Turčije (2500) in Pakistana (1542). Pri ilegalnih prestopih meje je „sodelovalo” skoraj 400 tihotapcev ljudi. Madžarski zračni prostor so kršili sedemintridesetkrat, od tega devetnajstkrat na jugoslovansko-madžarski meji.« Vküppobrala: Silva Eöry Porabje, 2. decembra 2021 ŽELEZNA ŽUPANIJA Postavili so krispan Krispan simbolizira božič, brezi tauga bi si že ranč nej mogli predstavlati te svetek. Krispan so najprvin v Nemčiji meli v 16 stoletji, od tistoga mau kristjani vsikšo leto na sveto nauč postavijo drejvo, zimzeleno, najbola djelič. Tak je tau pri nas v Porabji tö. Depa tau je tö istina, ka gnesden se že dosta vse spremenilo. Sprvoga so samo okrasi bili na drejvi, sledkar djaboke, fidjice pa že cuker tö. V osemdeseti lejtaj so telko cukra obesili na krispan, ka so se vse vejke trgale, gnesden, hvala baugi, že znauva bola samo okrasi so na drejvi. Tak mislim, sto je že stau pri krispani, vejn taši ranč nega, sto bi nej, tisti nikdar ne pozabi tisto sago, kak krispan dene. Depa gnesden na žalost vsigdar je več taši krispanov, steri več ne denejo, zato ka so iz plastike. Leko ka je praktičen pa lejpi te »umetni krispan«, samo tau je nej tau, ka bi moglo biti. Nika, ka cejlo leto v škatüli maš, naprej vzemeš pa okinčaš ... Kakkoli škemo, je nej pravi krispan. Pravi krispan je tisti, po steroga moraš titi ali v drevesnico, še baukše, če z žagov v gauštjo pa ga domau prineseš. Potejn pride najvekšo delo, nutra ga moraš postaviti v stojalo. Na, tau je edno najžmetnejšo delo, leko ka si miren, depa gda ga že staukrat sprobaš v stojalo pa še itak nej dober ali krivo stoji, tašoga reda ti večkrat na misli pride, leko ka umetni krispan meti je ranč nej tak slaba ideja? Dobro, tau je samo te, gda se čemeriš, na drügo leto tau človek tak vsigdar pozabi pa veselo dé v gauštjo po krispan. V Somboteli, kak vsigdar, že prejšnji keden so gorpostavili krispan na glavnom trgi, depa té je pravi. Letos so tau velko, dvajsti mejtrov visiko drejvo iz Gyöngyösfaluna pripelali pa gorpostavili. Cejli keden, kak velki tak mali, so kinčali drejvo, aj na prvo adventno nedelo ta krispan vöposvetleni, okinčeni, kak edna najlepša lepota, stoji na sombotelskom trgi. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Dan Rudolfa Maistra Dan Rudolfa Maistra, ki se v Sloveniji praznuje v spomin na 23. november 1918, ko je general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in prevzel vojaško oblast v Mariboru, je praznik, a ni dela prost dan. Dan pred praznikom je na mariborskem pokopališču Pobrežje potekala slovesnost ob predstavitvi nove podobe grobnice, v kateri je pokopan general. Na njegov pogreb je leta 1934 prišlo kar 25.000 ljudi, grobnica pa je šele 87 let po njegovi smrti dobila podobo, ki odraža Maistrovo veličino. K obnovljeni grobnici so vence položili predsednik republike Borut Pahor, predsednica Zveze društev general Maister Lučka Lazarev Šerbec in župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič. Ob dnevu Rudolfa Maistra je v predsedniški palači potekal tudi dan odprtih vrat. Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru izpostavil pomen generala Maistra za ozemeljsko povezanost Slovenije. Danes je toliko razdvojenosti in razklanosti, da predsednik države rešitev vidi v oživitvi vseh vrst dialoga in sodelovanja. 31. Ljubljanski filmski festival Končal se je 31. Ljubljanski filmski festival (Liff), ki je zaradi vladnih ukrepov tik pred zdajci doživel nekaj sprememb, a vendar ohranil tudi projekcije v živo. O glavni nagradi vodomcu je odločala žirija, v kateri so bili Zsófia Ruttkay, Leyla Yilmaz in Sebastian Cavazza. Vodomca je prejel iranski film Pohodi plin!, ki ga je režiral Panah Panahi. Nagrado FIPRESCI, ki jo podeljuje mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev, je prejel film Telesce v režiji Laure Samani. Občinstvo je z glasovanjem izbralo svojega favorita, ki je prejel nagrado zmaj. Med 22 filmi je najvišjo povprečno oceno (4,61) prejel film In potem sva zaplesala? v režiji Levana Akina. Na Liffu je bilo na ogled 79 celovečernih in 16 kratkih filmov iz 52 držav. Domovina čokoladni miklaušov Na predvečer dneva svetoga Miklauša vsikšo dejte komaj čaka, ka v svoje – lepau vöspucane – šöbare nika slatkoga dobi. V gnešnji moderni cajtaj more v čizme bar eden miklauš s čokolade priti, malo lüdi pa vej, ka največ od nji v svejt vrnau z Vogrskoga vöpošlejo. Kleti zadobi šestdeset lejt fabrika čokolade v Diósgyőri (tau je en tau Miskolca), ki je edina tovarna švajcarske firme Nestlé, štera samo od znautra prazne čokoladne figure rédi. (Če rejsan má 447 fabrik v 86 rosagaj.) Naša država je ž njauv gratala velesila v čokoladni zavcaj pa miklaušaj, na leto je pri nas napravijo 110 miljaunov. Vogrsko čokoladno fabriko v boršodskom varaši Szerencs (vküper s tovarno v Diósgyőri) je švajcarska multinacionalka dojküpila leta 1991, tistoga ipa so figure – štere so se brž strle – rédili z rokami. Zaman pa v fabriki gnesdén že skor vse roboti delajo, staniol eške itak flajsne ženske roké gor na miklauše baužajo. Dela majo zavolé, vej je pa v lanjskom leti 3810 ton blaga vö s té fabrike prišlo. Tau se ne čüje tak dosta, depa trnok na veuko stogi. Vej pa kak majo šegau za hejc praviti: znautra v čokoladi »dosta lufta odajo«. Fabrika má dvej glavni sezoni: od majuša do konca septembra se pripravlajo miklauške, djelenge in drüge božične figure, po tistom pridejo na red vüzenski zavci. Skoro v vsikši rosag na svejti vöpelajo od tistec produkte: če küpimo slatkoga dejdeka mraza od Nestléna v Singapuri ali Kanadi, so tistoga gvüšno v Diósgyőri narédili. Vsakša država má malo ovaško želenje, v Englandi na priliko samo figure z bejle čokola- de prosijo. Maso od kakaona v vogrsko fabriko pripelajo s Češke, njeno temperaturo nutpostavijo z mašinami. Vlejéjo go v forme, štere prišparali več kak stau ton plastike. V drügoj fabriki, 40 kilomejterov daleč v Szerencsi, več ne rédijo čokolado, liki samo kafej pa kakao. Ta po tistom začnejo trausiti, ka bi v masi lüknja gratala. Od mlejčne čokolade nücajo dvaje féle, depa rédijo variante s črne (jedilne) ali mentolne (After Eight) čokolade tö. Fala nugatova masa je več nej moderna, vej se pa gnesdén samo kvalitetna čokolada leko odá. V fabriki geste eden laboratorij za testéranje ranč tak. Delo tisti delavcov pa je nej tau, ka cejli dén čokolado koštavajo, liki morejo dosta vsega kontrolérati: kak se čüje, gda steremo miklauša, kak dene čokolada ali kak se svejti figura. Dosta dajo na varstvo narave (környezetvédelem) tö, trüdijo se, ka bi se dalau material za nutpakivanje do leta 2025 cejlak reciklérati. Na tau so začnili bole skrb meti pred dvöma letoma in v tom časi so že tovarna de za dvej leti stara stau lejt, zatok se na njej eške pozna, ka je od zvüna pa znautra lepau zozidana (nej je edna železna škatüla kak gnešnje). V tej dvej fabrikaj dela kauli gezero lüdi, pravijo, ka je prej od vsikše držine v Szerencsi gvüšno eden član v tajoj tovarni delo. Od tistec pelajo inštanten kafej in kakao v 33 evropske rosage, tau je na leto 40 gezero ton blaga. Material vozijo z Malajzije, Španjolske in Englanda, kafejova zrna pa küpüjejo v Vietnami in Braziliji. Od popularnoga inštantnoga kafeja »3 v 1« v Szerencsi na leto 4 bilijone (!) mali začk narédijo. Če rejsan je lüstvo po svejti med pandemijov – zaprejto doma – dosta več čokolade zélo, je fabrika zadobila veuke probleme: tá so ostali držinski svetki, zatok so nej telko čokoladni zavcov ali miklaušov küpüvali. Letos 5. decembra večer pa se vrlim mlajšom v Porabji venak nede trbölo bodjati: če so bili vrli, Miklauš gvüšno nutdeje edno malo čokoladno figuro v njine čiste čizmice. -dmilustracija: Szilveszter Bartkó www.radiomonoster.com www.porabje.hu Porabje, 2. decembra 2021 7 Sto let Čebelarskega društva Lendava Čebelarsko društvo Lendava, ki je bilo ustanovljeno pred 100 leti, je v okviru praznovanja namenu predalo 81 let star obnovljeni čebelnjak, ki so ga postavili v parku pri Dvojezični osnovni šoli I Lendava, kjer že stoji Zipline Vinarium Goričkem pripeljali v Lendavo. Restavriral in obnovil ga je Stanko Vitez. Lastnik čebelnjaka je bil čebelar Janez Lesic, po njegovi smrti pa je do leta 1997 v njem v Trdkovi čebelaril njegov sin Albin. Predsednik Čebelars- ... DO Adrenalinska turistična MADŽARSKE ponudba v hribih nad Vlada bi podaljšala izredno Lendavo Pri razglednem stolpu Vinarium Lendava v Dolgovaških goricah, kjer so pred kratkim obeležili šesto obletnico najvišjega razglednega stolpa v Sloveniji in ob tem zabeležili pol milijonte- Lendavski čebelarji so organizirali tudi Medeni pohod učni čebelnjak. Ob obletnici so predstavili še strokovno brošuro z naslovom Kratka kega društva Lendava Štefan Cigut je povedal, da so čebelarji iz Lendave in oko- Pri razglednem stolpu Vinarium Lendava v Dolgovaških goricah bodo zgradili 530 metrov dolg Zipline Vinarium Stari čebelnjak so postavili v parku pri Dvojezični osnovni šoli I Lendava zgodovina čebelarjenja v Lendavi in okolici ter film o društvu in zgodovini čebelarjenja. Avtorica brošure je dr. Judit Zagorec-Csuka, film o zgodovini in delovanju Čebelarskega društva Lendava pa je nastal v sodelovanju s studiem madžarskih programov RTV Slovenija. Organizirali so tudi Medeni pohod po Lendavi in Dolgovaških ter Lendavskih goricah. Čebelnjak, ki je bil izdelan leta 1940, so pred dvema letoma odkupili od lastnikov in ga iz Trdkove na lice tri leta po končani prvi svetovni vojni stopili skupaj in ustanovili takratno Čebelarsko podružnico v Dolnji Lendavi, ki je štela 74 članov in je bila med največjimi v okviru tedanje Čebelarske zveze Slovenije. Po letu 2000 je društvo razvilo svoj prapor, uredilo društveni arhiv, izdalo obširen zbornik ob 90-letnici delovanja in prevzelo mentorstvo nad čebelarskim krožkom v DOŠ I Lendava. »Dejstvo je, da v vsej tej dolgi zgodovini čebela zaradi posledic ga obiskovalca stolpa (to je bila Mariia Poliukhovich iz Ljubljane, sicer Rusinja), bodo zgradili 530 metrov dolg Zipline Vinarium z dvema jeklenicama. Ljubitelji adrenalinskih aktivnosti se bodo spustili z lesenega stolpa pri najvišji točki Lendavskih in Dolgovaških goric, ki jo imenujejo Piramida, zaključek spusta pa bo pri razglednem stolpu Vinarium. V najhitrejši točki bo hitrost med petdeset in šestdeset kilometri na uro. Naklon bo šest stopinj, višinska razlika pa 32 metrov. Ocenjena vrednost projekta je 260 tisoč evrov. Župan občine Lendava Janez Magyar je povedal, da območje okrog razglednega stolpa Vinarium Lendava dopolnjujejo z novo turistično ponudbo. V bližini bo investitor zgradil čokoladnico, zasebnik načrtuje tudi stezo za gorsko kolesarstvo. Zipline in druge naložbe, ki jih načrtujejo, bodo gotovo prispevale k še večji prepoznavnosti in obiskanosti stolpa Vinarium Lendava, ki je najvišji stolp v Sloveniji, in od odprtja pred šestimi leti najbolj obiskana turistična točka v Pomurju. Besedilo in fotografija: Jože Gabor človeških aktivnosti nikoli ni bila tako ogrožena, kot je danes. Zato moramo v času do naslednjih jubilejev vsi skupaj storiti več, da bodo čebele obstale, kajti le-to je garancija, da bo obstalo tudi človeštvo,« je poudaril Štefan Cigut. Besedilo in fotografija: Jože Gabor Porabje, 2. decembra 2021 stanje Vlada bi zaradi pandemije do 1. junija 2022 podaljšala izredno stanje ali vladanje z dekreti, se je izvedelo iz predloga spremembe zakona, ki ga je v parlamentarni postopek vložil podpredsednik vlade Zsolt Semjén. V obrazložitvi je zapisal, da se Madžarska s svojim programom cepljenja, ki je eden najbolj uspešnih v Evropi, učinkovito bori proti korona virusu, toda nove inačice virusa se širijo s tako hitrostjo in posledicami, ki jih prej še nismo srečali. V četrtem valu – prav zaradi njegove nepredvidljivosti – je neizogibna zagotovitev učinkovitih sredstev za hitro ukrepanje. Prav zaradi tega je potrebno ponovno podaljšanje vladanja z dekreti, ki ga je parlament nazadnje podaljšal septembra, in sicer do 1. januarja 2022. V obrazložitvi je zapisano tudi, da vladanje z dekreti ne bo vplivalo na izvedbo državnozborskih volitev, ki bodo spomladi naslednje leto. Socialisti bi znižali DDV prehrambenim artiklom Stranka socialistov meni, da državljane na Madžarskem čaka menda najtežji in najbolj beden božič vse od spremembe sistema, saj so cene prehrambenih artiklov nerealno visoke kakor tudi inflacija. Direktor opozicijske stranke je na facebook strani stranke zapisal in povedal tudi na tiskovni konferenci pred finančnim ministrstvom, da enotni – 27-odstotni – DDV v primeru prehrambenih artiklov povzroča previsoke cene. V primeru prehrambenih artiklov bi morala vlada uvesti 5- in 18-odstotni DDV. Po njegovem mnenju so visoka inflacija, visok tečaj evra in nepravilni gospodarski ukrepi vlade pripeljali do krize. Meni, da določitev zgornje meje cen naftnih derivatov ni prava rešitev, čeprav prehodno pomaga družinam v finančni zagati. Podpredsednik vlade je dodal, da se ljudje, ki jih srečuje po državi, pritožujejo. Upokojenci zaradi visoke inflacije, delavci zaradi tega, da kljub temu da delajo, so v vse težjem socialnem položaju. Oni namreč – kot je rekel – nimajo prijateljev med oligarhi, ki bi jim na koncu meseca, ko je družinska blagajna prazna, pomagali. Opozicijska politika sta obljubila, če bo opozicija na vladi, bo znižala DDV prehrambenim artiklom. 8 Zaplado na zaplado Družina Lazar v Slovenskoj vesi žive, depa kak gazda Laci, tak žena Eva sta z Gorejnjoga Senika. Tam sta se naraudila pa tam sta gorrasla. Gda sta se tapomrli, te so prejkdali dejdeka sestri Pauli, stera se je do leta 1956 s tejm spravlala, po revoluciji se je postrašila pa je v Meriko odišla.« Eva je na Gorenjom Seniki pri Pekovski gorrasla spoznala pa oženila, potistim sta v Slovenskoj vesi zidala. Gda sta naprejvzela stare družinske kejpe, kak gazda tak vertinja sta en-en pak kejpov mejla. Tak ka na dva tala sem zejo tau pogučavanje, v prvom tali de zdaj vertinja pripovejdala o svojom žitki cejlak do tistoga mau, ka sta se spoznala z možaum. Drugi keden de pa gazda na redej, on de nam pripovejdo, kak pa zaka so prišli z Gorenjoga Senika v Slovensko ves. - Eva, kak ste se vi doma po iži zvali? »Mi smo po domi Pekoski bili, dekliško se pa Bartha zovem, zato ka moj oča je Vogrin, eden prejdjen sodak biu.« - Na Gorejnjom Seniki gde ste vi doma bili? »Mi smo tam bili doma, kak je pošta bila, pri potoki, pri mostej.« - Zaka ste se Pekoski zvali, je biu kakšni pek v družini? »Biu, stari oča so bili pek pa pradejdek tö, pa te še trgé njegvi bratje so tö peki bili.« - Gde so delali, gde so pekli krü? »Hugo bači so v Varaši pa v Kermedini delali, drügi pa doma pri Pekoski, gde so pradejdek bili doma. Tam je tö bila peč, v steroj so krü pekli pa odavali. Gda so stari starci - Vaš rojstni ram je v dobrom pa lejpom mesti biu tam pri potoki. »Dobro je bilau, vejš, kak fajn je bilau tam nut v potauki lejtati, te je še tekla voda, nom, ka se je vse prašilo, če sem kasneje prišla domau. Če so mi prajli, ka Evika, večer v sedmoj vöri moraš domau pridti pa je nej tak bilau, te so me že štreng vzeli. Tau je zato bilau, ka mati so rano v nevaulo spadnili pa so se bojali, nej ka bi ge tü tak zopojdla. Mati, ona je tö večkrat kričala z menov, depa od njé sem se nej tak bojala kak od staroga očo.« - Kak ste se leko špilali, če ste sami bili? »Tak ka sem mejla padaškinjo, pri sausedi je doma bila, Lujzina Eržika, ona je telko stara bila kak ge, müve sva se sploj dosta vküper špilale.« - Pri Pekoski, gde ste gorrasli, je bila gazdija? »Nej, mi smo maro nej meli, depa njivo smo delali, tista je strašno daleč bila, kraj od rama, tam vrkar, kak je vekša kasarnja bila. S staro mater- Eva pa mauž Laci s staro materdjov, stera go je gorazranila gnesden že tak nega v potoki vode.« - Vas je kelko mlajšov bilau? »Ge sem sama bila, zato ka namé so stara mati pa stari oča goraranili, zvün mena so se še moji vüjci štirge tö tam zdržavali. Moja mati, gda je namé rodila, potistim je na repo üšla delat, name je pa pri stari starišaj njala. Potejn se je spoznala z možaum pa te je še mejla tri mlajše od njega.« - Stara mati pa oča so sigurni bili? »Fejst, sploj pa stari oča, včasin sem tak dobila z rame- djov vsikši den sva s küsov tagor šle, ka sva pujčkom travo, bagundli pa tašo kaj vse odtistec vozile. Tau tö istina, ka te je še lüstvo nej melo tašo silo kak zdaj, gnauk s tejm, gnauk s tistim smo malo pripovejdali, dostakrat so nam ponidili kakšne djaboke ali če so kaj pekli, te kakšne pogače ali bukline. Te je še vsakši z vsakšim dober biu, te je še lüstvo dosta pripovejdalo eden z drügim.Tak ka je bilau, ka s tisto küsov smo več kak pau dneva tastrgüčali dočas, ka smo nazaj domau prišli.« - Vam je šaula tö paulek bila, nej? »Včasi, če kakšna irka ali kaj drügo doma ostalo, te sem brž domau odlatejla, školniki lazaslüžila svoja lejta, te sem v penzijo odišla, gda sem 52 lejt stara bila.« - Dosta kejpov mate iz tisti časov, gda ste dekle bila, sto Eva s padaškinjo, popejvale sta sem ranč nej prajla. Ge sem se rada včila, samo srmastvo je bilau pa starci so kumaj čakali, aj gnauk šaulo dojdejem pa aj delat dem v židano fabriko pa aj peneze slüžim. Tak ka še petnajset lejt stara sem nej bila, gda sem že v židani fabriki delala. Najprvin sem šriri vöre delala, po tistom šest vör, gda sem šestnajset lejt stara bila, te sem že na osem vör üšla pa na tri partije (izmene).« - Stara mati pa oče iz koga so živali, če so nej meli maro? »Stari oča je sir üšo na repo (sezonsko delo), cejlo leto je tam delo, tak so te dobili silge, tau smo na mlin pelali pa smo melo dobili. Mati doma krumpline, tikvi, gra, vse ka je zamisliti, vse je pripauvala, tak je te gesti zato bilau, drügo pa tak nej trbelo. Na gvant smo dosta nej dali, če je üdo gratalo kaj, te smo zaplado zašili, dostakrat je že na zapladi zaplada bila gorazašita.« - Kak dugo ste delali v židano fabriki? »Dočas, ka so go nej zaprli, dočas sem tam delala, potistim te še par lejt sem na psihiatriji delala, zato ka sem nej mejla še telko lejt, ka bi leko v penzijo odišla. Pa te, gda sem do- Porabje, 2. decembra 2021 je vas posliko? »Moj stric, naš Feri je emo en taši mali prausni mašin pa te s tistim smo se dojdjamali.« - Dosta kejpov mate od stare matere, puni je album, gvüšno ste je radi meli. »Kak bi pa nej, vej pa oni so namé goraranili. Gda so mrli leta 1989, te so mi fejst falili.« - Mate eden taši kejp, gde ste vi pa še edna dekla v noši poslikane. Ka je tü bilau, kakšni nastop je biu? »Niši svetek je biu pa ge pa moja padaškinja spejvave, zato ka ge sem sploj rada spejvala, pa nej samo te, če je kaj bilau, ovak tö. Dostakrat smo po večeraj vösedli pa vsi, ka smo se nabrali, smo do paunauči spejvali tak, ka vse štrmelo. Je eden taši kejp tö, gda na Dolenjom Seniki na narodnostnem dnevi spejvave pa fudaš Ferdi nam igra. Tak so ploskali, tak se je vidlo lidam, ka so nas nej steli dola z odra pistiti.« - Na zdavanski kejpi, tam, gde stara mati na srejdi med vaja sedijo, kak vaša stara mati tak vi ste fejst žalostni, zaka? »Kak ge sem žalostna bila, tak moja mati, zato ka sem kraj od daumi mogla titi.« (se nadaljuje) Karči Holec 9 Od inda v gnešnji čas -9 Pripovejsti od stari Slavov Nazadnje smo se pri vodej stavili, gda smo od boginje Mokoš pripovejdali, stera je tö boginja vode bila. Od toga njeno menje neka nam povej. Začne se z »mok«, ka leko mokro, namočeno znamenüje. S tem smo gnešnje pisanje začnili, ka eške zmejs pri vodej ostanemo. Depa najprva k zibeli demo, čakajo. Prva saudi mladost, druga tisti čas človekove držine, tretja saudi starost. Tau je ena varianta, eni na drugo prsegajo: prva saudi veselo pa srečno živlenje, druga saudi žalost pa nesrečo, zadnja smrt saudi. Kakoli je stoj vörvo, ta slejgnja je negativna bila, kak smo že prajli. Una bi včasin pri roj- Vile rojenice: njiva lepota je moškoga leko na nikoj djala. Baug ne daj, ka bi se steri v njau zalübo. V skur božo stvorenje se nej slobaudno zalübiti nauvi človek se je naraudo. Vile rojenice, vile sojenice Gvüšno, ka od tisti vil, s sterimi delamo, nemo pripovejdali. Naše vile (tündérek) so ženske bile, v slavski mitologiji ji je zavolé bilau, mi pa lepau po redej demo, najprva kak se človek naraudo, že so skrak zibeli tri vile bile. Eni so njim prajli rojenice - kcuj so pri človeki, gda se narodi - drugo njivo menje je sojenice - že gda se narodi, se vej, ka njemi je usojeno - depa, vsakša od tej trej svojo funkcijo ma. Eške tau, dvej sta dobrivi, tretja nej najbole. Po našom starom vörvanji té tri vile v ram prijdejo, gda ženska že skur porodi, gda na dejtece stvi mladoga človeka že leko zazvörčila, njemi lagvo živlenje naprajla. Pa ranč njoj so na sto krüj, sir, med pa vino sklali, ka bi go zmirili, ka bi nej lagve vole bila. Njivi simboli so prdivo, kauce pa presličnjek bili. Tau pa zato, ka kunce (nit) živlenja so plele, tista slejgnja pa go je prejk vrejzala, s tejm se živlenje zgotovi. Pripovejdali so, kak stera vögleda. Prvivi dvej sta lejpivi, z dugimi lasami bile, slejdnja pa nej najbole lejpa, v sebe pogroznjena pa čemersta je bila. Depa nekak ji dun leko vido. Če je v tistom časi v ram kakši kaudiš prišo, ji je za eden kratki čas leko zagledno. Druge vile, stere so nej skrak zibeli bile, so lidgé leko vidli. Vile pa njiva čalejrska mauč Eške gnesden kakši moški za kakšo žensko vej prajti, kak vila je lejpa. Rejsan, vile so nebesko lejpe ženske pa tö velko čalejrsko mauč majo. Vile v lasej živejo, skrak vretin se držijo, v kakšni velki jamaj si tö leko daum najdejo. Od dobri vil parpovejdamo, lagve eške malo mer njajmo. V eni stari slavski krajinaj se je vörvalo, ka vile so od boga čerke, božje ženske: od steroga bi leko bile, se ne vej, depa majo zmejs skur takšo mauč, kak bi jo steri baug leko emo. Zmejs tö na oblakaj živejo, mi pa že vejmo, ka nebo je sir od Perüna bilau. Dobre vile so lidam rade pomagale. Se je zgodilo, ka je kakši paster na paši zaspau, po tejm so skrb na živino mele. Za zdravdje lidi so skrb mele, včile so ji bildje za vrastvo brati, kak se z njimi beteg tazavrači. Gda steri na dugoj pauti zablaudi, njemi pokažejo, kama tadale mora titi. Sodakom so krepko srce znale naprajti, brezi straja so v bitje šli. Trno rade so mlajše mele. Gda je kakšo dejtece nej pa nej enjalo djaukati, so njemi snenost prinesle. Najraj od vsega pa so pleslale pa popejvale. Človek je leko kakšo vilo trno v slabo volau spravo. Vejdle so mlajše odpelati, go za svojo meti, zato ka vile so svoje mlajše nej mogle meti. Eške kaj drugo nej najbole lejpoga so znale naprajti, kakšnoga vözraščenoga zgrabiti pa odpelati, če je kaj naupek naredo. Vile je niške nej smeu gledati, gda si skrak vode lase češejo pa se v njoj gledajo. Toga tö odpelajo, več ga nigdar nega nazaj. V tejm se leko vidi, ka vile so leko dobre kak med, na drugom kraji pa se vcejlak vöminijo. Gestejo pa samo vile, stere lagvo delo delajo. Zvekšoga človeki, njegvoj držini, njivomi zdravdji nika dobroga ne prinesejo. Zaprav, vse njim naupek dé. Če so tiste dobre vile nebesko lejpe, té druge baukše nej v oči poglednoti. Človek brž leko kaj drugo kak pa človek grata. Vile rusalke Kak smo prajli, nazaj k vo- Kak gnes v eni krajinaj se na risauske svetke nej smej na zemlej delati, ovak leko vse naupek dé. Ovak pa rusalke, kak zvejkšoga vse druge vile, so lejpe ženske. V meglo so nut zravnane, lasé pa rejsan duge majo. Gda plešejo, kama njina bausa nauga staupi, tam mlada trava začne rasti. Depa steri bi z njimi škeu plesati, bole aj tau si ne želej. Rusalke se doj ne stavijo, tisti človek pa pleše, li samo pleše, dokejč do kraja zmantrani ne premine. Gda Rusalke skur cejli čas v vodej živejo. Samo gnauk na leto za eden tjeden vö pridejo dej demo, zaprav že skrak njé stodjimo. Tam v laugi prejk vode pa že vodne vile rusalke plešejo. Ja, samo eden teden v cejlom leti njim je dano, ka po jasaj skrak njinoga dauma v vodej, plešejo pa li samo plešejo. S tejm njivim »delom« se eden nauvi čas začne. Gnes se tejm dnevom binkošti pravi ali po naše domanje risali. Nekak se tau tak čüje, kak bi rejč risali, risuasko v žlati z rusalkami bilau? Leko, zato ka tisti eden tjeden plesanja rusalk skrak vode ranč na tiste dneve pride, sterim gnes risauski pravimo. Tau je tisto, steromi leko povejmo, ka od inda v gnešnji čas sega, tak, kak se tau naše pisanje zové. Porabje, 2. decembra 2021 risauski dnevi taminejo, nazaj v vodau dejo. Tam v vodej vejo kakšo norijo naprajti tö. Ribičom so inda mreže raznok trgale, ene ribe so domau nej prinesli. Ništrna je vejdla mlinski potač dojstaviti, ka se je nut v mlini vse vküper potrlo. Od kejc rusalke pridejo? Vörvle se, ka vsikša mlada deklina, stera se je vtopila, je rusalka gratala. Dobila je kak mejsecova sveklina lejpo blejdo kaužo pa vsikša od nji tö nebesko lepau popejva. Gvüšno, ka vsikša tista, stera je popejvala v operi Rusalka Antonina Dvoržaka, skur tak lepau tau dela, kak prava rusalka vej spopejvati. Miki Roš 10 Gde eške žaba v žujci trepeče – 1. Varaš, pod šterim potok Szinva tečé Letošnje sprtolejtje je bilau gi cujzozidali törem z raz- njej vozi že več kak stau lejt takšo, kakšoga smo eške glednim punktom na vreji. tramvaj (villamos) od veunikdar nej meli. Če rejsan Na ednom sausadnom placi koga panaufa do varaškoga se je rosag pomalek opéro so pred stau tresti lejtami tala Diósgyőr. Ulica je skor in smo na gnauk leko tanja- napravili kaupanco Erzsé- vseposedik dvajsti mejteli maske, se je dosta lüdi nej bet, štero je tistoga ipa na rov šurka, na bejdvej njeni pokisilo planérati paut na leto gorpoiskalo više stau stranaj stogijo v redej bautihinsko. Ge sem se te, restavracije in kavarne. – vküper z dvöma Vsakši dén se tam špancéra dobrima padašoali pašči vnaugo lüstva, ka ma – tö tak odlaudava varaši edno živo, počo, ka vleti raj edno sabno atmosfero. vogrsko krajino Miskolc je glaven varaš gorpoiškem. sövernomadžarske regije, s Eden moj prijatel svojimi 150 gezero lidami je je trnok malo prejk po Budimpešti in Debreceni Donave odo, zvün tretje najvekše vogrsko mesSzegeda ma je bila to. Leži pod bregami Bükk, vzhodna (keleti) eške gnes pa je edno najVogrska cejlak vekše industrijsko (ipari) neznana zemla. središče Madžarske. Zvün Ge sem tam že na tradicionalne težke najdedosta mejstaj klanmo tam zdaj že elektronsko, tivo, depa kauli automobilsko in kemijsko boršodskoga varaindustrijo tö. V slejdnji tresti Trg Erzsébet pod bregaum Avas – ozajek stogi kip ša Miskolca sem lejtaj se v varaši trüdijo, ka Lajosa Kossutha pred kaupancov Erzsébet od mlašeči lejt nej bi gratali s kaupancov pod drlancko. Brž smo zemlauv (barlangfürdő) v se zgučali, rezervérali eden gezero lüdi. Do konca 20. Miskolctapolci, gradom v penzion deset minutov pejš- stoletja pa je zidina tak na Diósgyőri in hotelskov palaki vö z mestnoga centra nikoj prišla, ka go je trbölo čov v Lillafüredi edno prilübin se slejdjen dén juliuša s zaprejti. V gnešnjom cajti leno turistično mesto. Ne Sombotela napautili v varaš má znauvič oprejte dveri smejmo pa pozabiti, ka je na bregej potoka Szinva. pred betežnimi lidami, šte- Miskolc s svojov univerzov Z ejkstra autonom sem se re čaka šestdesét vsefelé šaulski in kulturni center podau prauti Budimpešti in k sreči na radioni čüu, ka je eden veuki štaupli na avtocesti. S pomočjauv navigacije sem ga vöokraužo, kisnej pa sem pri ednom mostej v glavnom varaši donk zgübo tri frtale vöre. De sem pa tak tö prišo s Sombotela v Miskolc v pet vöraj, ka je za štiristau kilomejterov nej lagvo. Gda sta se mojiva padaša ranč tak pripelala v penzion Gda je cerkev z deské dojzgorejla, so nauvo nej cejlak po stari planaj postavili – pod bregaum Avas, smo brž lejs pa motivi so z Erdeljskoga vöspakivali in se napautili v središče. Rejsan smo bili za padarov. regije tö. deset minutov v centri, gde Najgir smo stapali dale in Zapistili smo središče varase nam je oprvim poklonila prišli do glavne, Széchenyi- ša in za en malo prišli do varaška iža. Originalno, na ulice. Če bi želejli pejški sinagoge, štera je najvekša romantično zidino so prejk- priti do njenoga drügoga in edina aktivna židauvska dali na srejdi 19. stoletja, konca, bi nücali več vör: s cerkev v županiji Borsodobnoviti pa so go steli že v svojimi dvanajset kilomej- -Abaúj-Zemplén. Po prvoj 1980-i lejtaj. Končno formo terami je tau najdugša glav- svetovnoj bojni je v Miskolje dobila po leti 2012, gda so na ulica v cejloj Evropi. Na ci živelo kauli deset gezero izraelitov, de so pa zvekšoga spaumrli v holokausti. Na tau spominajo table pri nekdešnjom getoni in na glavnom panaufi, njino sinagogo pa od leta 2017 obnavlajo z državnimi penezami. stasom) vrnau edna ženska v črnom gvanti nikšo žalostno cerkveno pesem spejvala. Povrnauli smo se v tisti tau Miskolca, šteroga terasa Szinve zovéjo. Ime je dobila po potoki, šteri skaus varaš Potok Szinva na srejdi Miskolca – pod držencami leko koštavamo fajni kafej ali dobro vinsko kraplo Če smo že tak daleč vö s centra prišli, smo gorpoiskali cerkev z deské tö. Na mesti té kalavinske Bože iže so že stale tri indašnje sakralne zidine, tretjo je decembra 1997 gorvužgo eden mladenec, betežen v glavej. Vörnicke pa so vküpdali peneze, tak so leko gnešnjo leseno cerkev v originalnom, erdeljskom štiluši prejkdali leta 1999. Miskolc je varaš eške edne vöre, zatok smo ziskali grčkokatoličanjsko katedralo. V prvoj polovici 18. stoletja so v mesto prišli živet Rusini in Slovaki té vöroizpauvedi, šteri so si za en malo zozidali tau cerkev. Leta 2011 je Miskolc znauvič grato sedež njinoga püšpeka, od tistoga mau je zidina pá stolnica. Če rejsan majo té vörnicke ortodoksna bogoslüžja, donk pripoznajo rimskoga pápo za svojoga glavnoga voditela. Gda smo s padašoma tam ojdli, smo se samo prejk oprejti dveri čüdivali namalanim freškonom. Nej smo se pokisili nutstaupiti, vej je pa pri ednom oltari (šteri je biu s pravi kraj, pred ikono- Porabje, 2. decembra 2021 tečé. Nekda je kauli njega vse vövidlo, kak liki bi v Benetkaj (Velence) ojdli, do leta 2005 pa so tam napravili eden trg s kavarnami in krčmami. Leko si poglednemo kip pisa Mancsa, šteri je na začetki tretjoga tisočletja več stau lüdi rejšo po katastrofaj na cejlom svejti. Na pamet je vzeu žive in mrtve pod zemlauv, človečo tejlo je najšo pod vodauv tö. Sploj pauleg je križišče električnoga policaja (Villanyrendőr), štero je dobilo ime po prvom semafori v Miskolci. V 1950-i lejtaj je tam v eden glažojnatni omar furt gorsplezdo eden pravi policaj in z rokauv nut pa vökapčüvo farbaste posvejte. Na tom simbolnom križpautji se gnes radi srečavajo mladi in stari, na njegvi kiklaj stogijo erične in lejpe zidine. Trüdni po tak veukom kraugi smo se s padašoma povrnauli v penzion. Te smo eške nej brodili, ka mo v prišešnji dnevaj na svojoj kauži čütili edno malo klimatsko katastrofo … (se nadaljuje) -dm- 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 03.12.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Ugriznimo znanost, Vpliv glasbe na možgane, oddaja o znanosti, 10.35 TV-izložba, 10.55 Nova dvajseta, Čista matematika, slovenska nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 12.00 Globus, 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Življenje na strehi sveta, Gradnja sanj, potopis, 14.30 TV-izložba, 14.45 Prisluhnimo tišini, Igre na srečo, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.00 TV-izložba, 15.15 Mostovi – Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.45 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Duhovni utrip, Kdo si, človek? 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 29. Dobrodelni Miklavžev koncert, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Kinoteka: Misijon, britansko-francoski film, 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.40 Napovedujemo PETEK, 03.12.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja, 10.05 Dobro jutro, 12.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski tek, sprint, 14.20 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja, 14.45 »1xnih 10«, koncert ob 10. obletnici »1xnih 10«, koncert ob 10. obletnici Siti teatra, 16.15 Beli december, koncert Simfonikov RTV z gosti, 17.35 Lepa Vida ali film o hrepenenju, dokumentarni film, 18.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal, superveleslalom (M), 19.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal smučarski tek, sprint, 20.20 Rokomet (Ž) - svetovno prvenstvo, Črna gora : Slovenija, 22.05 Alpsko smučanje - svetovni pokal, smuk (Ž), 23.15 Nisem vaš zamorec, koprodukcijski dokumentarni film, 0.55 Zadnja beseda! 2.45 Info kanal SOBOTA, 04.12.2021, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program, 10.30 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 10.45 Kapucar, belgijska mladinska nadaljevanka, 11.35 Tarča, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 Podjetno naprej, 14.20 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.35 Dekle v senci, ameriški film, 16.30 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.50 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Kuhar Štef, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? 21.25 Snežni angeli, švedsko-danska nadaljevanka, 22.30 Poročila, Šport, Vreme, 22.55 Sedmi pečat: Polna luna, bosansko-hercegovski film, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo SOBOTA, 04.12.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 7.00 Najboljše jutro, 8.00 Pričevalci, Mihael Petrovič, 10.45 Avtomobilnost, 11.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski tek, skiatlon (Ž), 12.55 Biatlon - svetovni pokal, zasledovalna tekma (Ž), 15.05 Biatlon - svetovni pokal, štafeta (M), 16.20 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (M), ekipna tekma, 18.15 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (Ž), 1. serija, 18.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal, smuk (M), 20.25 Alpsko smučanje svetovni pokal, smuk (Ž), 21.50 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (Ž), 2. serija, 22.35 Zvezdana, 23.35 Ritem mladosti 2019, 1.55 Info kanal NEDELJA, 05.12.2021, I. spored TVS 7.00 Otroški program, 10.00 Nedeljsko bogoslužje, 11.15 Ozare, 11.20 Obzorja duha, 11.55 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.40 Kuhinja naših non dediščina solin, Slanoljubne rastline, kuhanje: zelišča, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 29. Dobrodelni Miklavžev koncert, 15.20 Shrek, ameriški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.00 Družina Jazbečjak, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Vsa bitja, majhna in velika, britanska nadaljevanka, 20.50 Intervju, 21.40 Poročila, Šport, Vreme, 22.10 Mož, ki ga Putinu ni uspelo ubiti, britanski dokumentarni filmm 23.40 Za lahko noč: Operne arije, Baritonist Slavko Savinšek (P. I. Čajkovski: Jolanta), 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.15 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.10 Napovedujemo NEDELJA, 05.12.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 7.00 Duhovni utrip, Kdo si, človek? 7.15 Koda, 7.45 Ugriznimo znanost, Uporaba glasbe v medicini, oddaja o znanosti, 8.10 8. srečanje kitarskih orkestrov, KGB Maribor, GŠ Rakovnik, GŠ Škofja Loka, Slovenije, 8.40 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 9.15 Odpotovanja, Islandija, potopis, 10.20 Za vedno tu, Slovenci od Krasa do morja, dokumentarni film, 11.15 Ambienti, 11.50 Košarka - liga ABA, Cedevita Olimpija : Zadar, 13.50 Biatlon - svetovni pokal, štafeta (Ž), 15.10 Biatlon - svetovni pokal, zasledovalna tekma (M), 15.50 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (M), 17.50 Rokomet (Ž) - svetovno prvenstvo, Slovenija : Francija, 19.40 Žrebanje Lota, 19.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal, superveleslalom (M), 21.20 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (Ž), 22.05 Alpsko smučanje - svetovni pokal, superveleslalom (Ž), 23.00 Vikend paket, 0.30 Kaj dogaja? 2.10 Info kanal PONEDELJEK, 06.12.2021, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Obzorja duha, 11.00 Nova dvajseta, Voda, sol in madež, slovenska nadaljevanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Intervju, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Življenje na strehi sveta, Kultura in vera, potopis, 14.45 S-prehodi, SDGZ, 15.30 Dober dan, Koroška, 16.00 Studio Kriškraš, mozaična lutkovna oddaja za otroke, 16.25 Z kot Zofka, mozaična oddaja za predšolske otroke, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Podjetno naprej, 18.00 Kepice, risanka, 18.05 Kepice, risanka, 18.10 Pujsa Pepa, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Umetnost igre, 23.30 Glasbeni večer: Letni koncert Akademije za glasbo v Ljubljani - Simfonični orkester AG in Marko Letonja (O. Messiaen, L. van Beethoven), 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Napovedujemo PONEDELJEK, 06.12.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 11.30 Dobro jutro, 14.20 Prisluhnimo tišini, Jernej Slivnik, najboljši parasmučar, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.40 Zadnja beseda! 15.45 Ecce homo - Ecce Oman, portret koroškega umetnika Valentina Omana, 16.50 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja, 17.40 Kuhinja naših non dediščina solin, Slanoljubne rastline, kuhanje: zelišča, 17.55 Med Muro in Rabo, dokumentarni film, 20.00 Odpotovanja, Zambija, potopis, 20.50 Dediščina Evrope: Umetnost Skandinavije, Pred davnimi časi na Danskem, britanska dokumentarna serija, 21.50 Podjetno naprej, 22.25 Želim vse, slovenski TV-film, 0.35 Info kanal TOREK, 07.12.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Umetnost igre, 10.50 Nova dvajseta, Romanca iz kovčka, slovenska nadaljevanka, 11.20 Vem!, kviz, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Življenje na strehi sveta, Darila narave, potopis, 14.45 Duhovni utrip, Kdo si, človek? 15.20 Kanape – Kanapé, oddaja za mlade, 15.55 Špasni učitelj II., nizozemska otroška nanizanka, 16.20 Firbcologi, mozaična oddaja za otroke, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, 18.00 Tib in Tamtam, risanka, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Jezero, slovenska nadaljevanka, 20.55 Pearl Harbor svet v ognju, francoska dokumentarna serija, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Spomini, Alenka Šelih roj. Rosina in Porabje, 2. decembra 2021 OD 3. decembra DO 9. decembra Andrej Rosina, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.30 Napovedujemo TOREK, 07.12.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 11.20 Dobro jutro, 14.00 Avtomobilnost, 14.35 Alpe-Donava-Jadran, 15.00 Kaj dogaja? 15.30 Joker, kviz, 16.45 Gospostvo naključja, portret Filipa Robarja Dorina, 17.50 Rokomet (Ž) - svetovno prvenstvo, Angola : Slovenija, 20.05 Mumbaj, peklensko velemesto, francoska dokumentarna oddaja, 21.10 Pasti popolnosti, izraelski film, 22.50 NaGlas! 23.15 Kampanja proti podnebju, danska dokumentarna oddaja, 1.15 Info kanal SREDA, 08.12.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Koda, 10.50 Nova dvajseta, Profesor v čevljih, slovenska nadaljevanka, 11.20 Vem!, kviz, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, Z ladjo Endeavour na Tahiti, potopis, 14.40 Osmi dan, 15.15 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.30 Mostovi – Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.00 Male sive celice, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Mestne promenade, Kočevje, dokumentarna serija, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale, 57. št. Nove revije, 18.00 Bela in Sebastijan, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Zberi se, babica, bosanski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Profil, 23.40 Mestne promenade, Kočevje, dokumentarna serija, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo SREDA, 08.12.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.30 Kanape – Kanapé, oddaja za mlade, 11.15 Dobro jutro, 14.00 Gala koncert filmske glasbe: Simfoniki in Big band RTV Slovenija, dir. Helmut Imig, 15.45 Ambienti, 16.20 Vikend paket, 17.45 Andrej Gosar: Mislec v prelomnih časih, dokumentarni portret, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Na utrip srca: Podzemni balet, izraelski dokumentarni plesni film, 21.00 Moje mnenje, 21.55 Koristolovec, britanska nadaljevanka, 22.50 Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja, dokumentarni film, 1.20 Info kanal ČETRTEK, 09.12.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Mestne promenade, Kočevje, dokumentarna serija, 10.50 Nova dvajseta, Hiša za med, slovenska nadaljevanka, 11.20 Vem!, kviz, 11.55 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, Z ladjo Endeavour na Novo Zelandijo, potopis, 14.45 Slovenci v Italiji, 15.30 Moj gost/Moja gostja – Vendégem, portretna oddaja, 16.00 Mulčki, Filozofija, risanka, 16.05 Krompir, razvedrilna oddaja za mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, Merjenje vesolja, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko, Avtentičnost, 18.05 Reaktivčki, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.35 Dediščina Evrope: Umetnost Skandinavije, Pred davnimi časi na Danskem, britanska dokumentarna serija, 0.35 Ugriznimo znanost, Merjenje vesolja, oddaja o znanosti, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Napovedujemo ČETRTEK, 09.12.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 11.15 Dobro jutro, 14.00 Profil, 14.40 LP film Laibach, dokumentarni film, 17.55 Kavčičev Zapisnik o dachauskih procesih, dokumentarni film, 20.00 Tutankamon: življenje, smrt in zapuščina, britanska dokumentarna serija, 20.55 Avtomobilnost, 21.25 Ambienti, 21.55 Bravo orkester, Simfonični orkester RTV Slovenija (J. S. Bach, J. Pachelbel, E. Elgar), 22.10 Gala večer slovenskih koreografij – SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Maribor, DBUS, 23.00 Slovenska jazz scena: Nepozabni trenutki z Jožetom Privškom: Big band RTV Slovenija in Nina Strnad, 0.40 Info kanal Juhu, Miklavž prihaja Vabilo Meghívó Občni zbor Državne slovenske samouprave bo zasedal Az Országos Szlovén Önkormányzat Közgyűlése v četrtek, 9. decembra 2021, ob 14. uri 2021. december 9-én (csütörtök) 14.00 órai kezdettel v Slovenskem kulturnem in informativnem centru. (9970 Monošter, Gárdonyijeva u. 1) a Szlovén Kulturális és Információs Központban (9970 Szentgotthárd, Gádonyi u. 1.) ülést tart. Napirendi pont: 1. Szlovén Nemzetiségi Listaállítás Előadó: Holecz Károly elnök Dvevni red: 1. Postavitev slovenske narodnoste liste Odgovoren: Karel Holec, predsednik Spet prihaja tisti čas v letu, ki ga otroci najbolj nestrpno pričakujejo in se ga veselijo. V naših vrtcih se že slišijo pesmice o Miklavžu, jelenčku Rudolfu in škratkih. S pomočjo koledarja odštevamo dni do prihoda Miklavža, učimo se pesmice, deklamacije in veliko ustvarjamo. Nastale so tudi čudovite risbe, ki sta jih narisali Zsófia in Kincse iz monoštrskega vrtca. Vzgojiteljica asistentka Romana Trafela Pod Srebrnim brejgom … … se v parlamenti eden za drugim ministre, ministrice zazava. Ji opozicija zazava, prauti njim lustracije (nejzavüpanje) razglasi. Depa eden za drugim minister pa ministrica na mesti ostaneta. Velko zamanjsko delo je tau. Ene tekše procedure se 16 vör vlečejo, dapa nikšnoga aska od cejloga toga cirkusa nega. Zaprav, samo geziki pa zobgé se na velki brüsijo, sto istino ma pa steri nej. Zato, ka že se vej, ka se nika nede zgodilo, vse tadale enako ostane. Zakoj se tau godi, bi se leko stoj pito. Eni vejo prajti, ka samo zatoga volo, ka Baugi čas kradnejo. Eni drugi bi prajli, ka s tejm si politične garice za naprej začnejo gorzdigavati. Gestejo pa takši, steri od toga nikšen komentar neškejo davati. Tau zamanjsko delo se do nauvoga leta eške nede zgotovilo. Skur vsikšoga ministra lustracija čaka. Tak se cirkus v slovenskom parlamenti na velki tadale plodi. Vejmo, gda se kaj plodi, se čaka, ka iz toga neka vörpide, se kaj čednoga narodi. Pri tejm deli, od steroga pripovejdamo, se nika ne narodi. Kak bi vsi djalovi pa djalovke bili. Depa kak vsigdar, nekak tau mora plačati. Vej se, iz stere žepke, iz stere bukse se té cirkus plača. Ne vej se pa, sto de nauvi nogometni škandal plačo. Dva velkiva kluba, Mura iz Murske Sobote pa Olimpija iz Ljubljane, bi se ranč tam labdo mogla brsati. Eden den prva je informacija vöprišla, ka pri Olimpiji 12 pozitivnih geste. Nej samo nogometašov, njivi funkcionari so tö pozitivni gratali. Regula pravi: 13 + golman morajo negativni biti, po tejm se tekma mora zgotoviti. Tak aj bi pri Olimpiji bilau, se je pa vcejlak ovak zgodilo. Mura se je z busom v Ljubljano pripelala. V hotel so odišli, ka si do večera malo spočinejo, se zgučijo, kak do brsali. Navijači (szurkolók) so že tö na pauti bili, nej malo nji v Ljubljano šlau, ka Mura najbukše navijače v Sloveniji ma. Vse je tak bilau, ka de se brsalo. Malo menje kak tri vöre prva, gda bi se vse vküper aj začnilo, je tekma bila dojpovejdana. Olimpija je tau sama od sebe naprajla. Nikoga so nika nej pitali, nej Nogometno zvezo Slovenije, nej kakšo medicinsko covid komisijo. Tak so naprajli, kak se ne smej delati. Mura je včasin protestno pismo napisala, Olimpija je tiüma ostanola, Nogometna zveza ranč tak ene rejči nej vödala. Iz toga je vsefelé vöprišlo. Najvekši krič je biu, ka Olimpija Nogometno zvezo dirigejra, una pa njim privilegije tala. Tadale se je čülo, kak je eno leto nazaj eden mali klub iz malo vekše vesi 3:0 zgübo, ka je ranč tak s tejm betegom bilau kak pri Olimpiji iz metropole. Nika se eške ne čüje, ka Olimpijo bi kakšen štrajf zaodo. Ja, eške gnauk se je pokazalo, kak so regule nej za vse gnake. Na tau, kak z regulami gé, je nej samo eden človek v Sloveniji gorprišo. Zavole pejnez za prefriganoga fiškališa moraš meti, brž se vse leko vcejlak ovak vöobrne, kak aj bi po pravici bilau. Cejli proces zavolo kakšoga duga se vleče pa li vleče, dokejč tista lejta preminejo, ka vse vküper staro grata, bogati eške bole bogati gratajo, srmak pa eške vekši srmak ostane. Takša praksa je že skur nauva regula gratala. Depa njajmo zdaj pesimizem, bole si kaj špajsnoga povejmo: - Pajdaš, zakoj se škeš razpijtati? - Žena samo po krčmaj ojdi. -Tak na velke je piti začnila? - Nej, una sploj ne pidje. Namé iške. Srebrnomi brejgi se trno vidi, ka v cejloj toj krizi si eške leko vice (šale) gučimo. Un bi tö trno rad enoga povedo, če bi gučati vedo. Kincse Vincze, vrtec Monošter Zsófia Szabó, vrtec Monošter Naša Miklavža (Monošter) Miki Roš TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Naši Miklavži v Vrtcu Gornji Senik (poslala Andreja Serdt Maučec)