232 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions do v oljenji, pr ošnjami za spr ejem v špital t er šolstv om (plače v anjem učit elje v). Pr a v ta k o so se dotaknili k omunalnih zade v , k ot je npr . os v etlja v a mesta, gospo - darskih zade v (najemnine in zak upi), ur editv e dodatne lek arne v mestu, usta - no vitv e občinsk e hr anilnice in cele vrst e drugih zade v . Obja v ljeni zapisniki v tak šni obliki še niso bili pr edst a v ljeni, čepr a v so sejni zapisniki Občinsk eg a odbor a Mestne občine Maribor za pr euče v anje zgo - do vine Maribor a nepogr ešlji v o ar hi v sk o gr adi v o, ki pa je bilo zar adi dejstv a, da je zapisano v nemščini in nemški k ur enti ozir oma nemški k urzi vi, do sedaj r e - lati vno malo upor abljeno. A vt orici je pri tr anslit er aciji prisk očil na pomoč mag. Boštjan Zajšek. Prvi štirje zv ezki sledijo ide ji znanstv eno-kritične obja v e zapisnik o v k ot zgodo vinskih vir o v in ohr anjajo v XXXVII. zv ezk u G ZM prvič pr edsta v ljeno po - sodobit e v izdaje v skladu z modernimi principi obja v zgodo vinskih vir o v in po - piso v anja ar hi v sk eg a gr adi v a po mednar odnih standar dih za popiso v anje. V sak zv ezek poleg kritične obja v e zapisnik o v v sebuje še zgodo vinski oris periode, opombe, kr ajša v e, po vzetk a v nemščini in ang leščini, seznam vir o v in lit er atur e t er imensk o k azalo. A vt orica dr . Zdenk a Semlič R ajh se je z zasta v ljenim pr ojekt om v sek ak or lotila ambiciozneg a in h v ale vr edneg a pod vig a, ki ji g a bo ob izpričani pr edanosti in str ok o vnosti t er z nesebično pomočjo ljudi, ki so jo podpir ali doslej, zagot o v o uspelo pripeljati do k onca. Alek sander Žižek Irene Kubiska Scharl in Michel Pölzl: Das Ringen um Reformen. Der Wiener Hof und sein Personal im Wandel (1766–1792). Mitteilungen des österreichischen Staatsarchivs Wien: Öst err eichisches Staatsar chi v , Gener aldir ektion, 2018, 756 str ani Pr et eklo let o je pri a v strijsk em drža vnem ar hi vu na Dunaju izšla že 60. št e vilk a r e vije Mitteilungen des österreichischen Staatsarchivs . T o aktualno št e - vilk o sta pripr a vila Ir ene K ubisk a Schar l in Michel P ölzl in jo naslo vila Das Rin- gen um Reformen. Der Wiener Hof und sein Personal im Wandel (1766–1792) . A vt orja sta s v oja spoznanja na podlagi r azisk a v ar hi v sk eg a gr adi v a zapisala na k ar 756 str aneh, k olik or jih ima publik acija sk upaj z imenskim in kr aje vnim k a - zalom. Monumentalnost r e vije se odr aža v enajstih pog la vjih, v k at erih a vt orja podr obno obr a vna v ata pr oblematik o delo v anja dunajsk eg a d v or a v času r ef orm cesarice Marije T er ezije in njeneg a sina Jožef a II. V prv em, u v odnem pog la vju je a vt orica r azložila pomen tak o imeno v ane - g a r azs v etljeneg a absolutizma in r ef orm, ki so bile izv edene v t em času. Dotakni - la se je tudi aktualneg a stanja r azisk anosti t eg a podr očja. Pri t em je opozorila na zelo dobr o r azisk anost obdobja t er ezijanskih in jožefin skih r ef orm, še posebej r ef orm na podr očju upr a v e, šolstv a in delo v anja rimsk ok at olišk e cer kv e. Kljub dobri r azisk anosti pa a vt orica ugota v lja pomanjk anje r azisk a v r ef orm, ki sta jih Marija T er ezija in njen sin Jožef II. izv edla z namenom r ef ormir ati delo v anje dunajsk eg a d v or a. V drugem pog la vju obr a vna v a vpr ašanje sor egentstv a za časa v ladanja cesarice Marije T er ezije. Najpr ej se pos v eti obdobju sor egentstv a nje - neg a moža F r anca Št ef ana med let oma 1740 in 1765. Zat em primerja t o sor e - gentstv o s sor egentstv om njeneg a sina Jožef a II. in pri t em opozori na podobno - sti in r azlik e med obema na podr očju delo v anja d v ornih ur ado v . Nazorno prik aže spr emembe, ki so se zgodile pri or g anizaciji in delo v anju d v ornih ur ado v med let oma 1740 in 1765. Ista a vt orica se v tr etjem pog la vju osr edot oča na upr a vne 233 Letnik 42 (2019), št. 1 r ef orme, ki so se med let oma 1765 in 1768 dotik ale delo v anj dunajskih d v ornih ur ado v . A vt orica posebej poudarja položaj plemstv a na d v oru in njego v o v logo pri delo v anju d v ornih ur ado v . Z zgodo vinsk eg a vidik a so zanimi v e spr emembe, ki so se dotik ale d v ornih pr azno v anj, določitv e stila oblačenja in drugih podr ob - nosti d v orneg a pr ot ok ola. V sebinsk o najbolj r aznolik o je četrt o pog la vje, ki se v prv em delu do tik a delo v anja d v ornih str až. Iz podr obnejših opiso v izv emo dosti o ta k o imeno v ani š vicarski g ar di, madžarski plemiški t elesni str aži »Königlich Ungarische adelige Leibgarde «, ustano v ljeni leta 1760, leta 1763 ustano v ljeni »Neue adelige Arcierenleibgarde «, v letih od 1770 do 178 0 ustano v ljeni milanski posebni enoti »Mailänder Detachements «, leta 1781/82 ustano v ljeni g alicijski t elesni str aži »Königlich galizische Leibgarde «. Nazadnje se v t em sklopu dotik a delo v anja d v ornih str až do leta 1806 ozir oma v času cesarje v Leopolda II. in F r anca II./I. A vt orica v drugem sklopu pr edsta v lja delo v anje dunajsk e d v orne oper e in g ledališča med let oma 1740 in 1806. T r etji sklop v četrt em pog la vju je namenjen pr edsta vitvi položaja osebnih spo v ednik o v v ladarje v od leta 1760 do 1806. Pri t em izposta v lja položaj jezuit o v k ot spo v ednik o v in njiho v položaj po ukinitvi jezuitsk eg a r eda leta 1773. P et o pog la vje, čig ar a vt or je Michael P ölzl, go v ori o službi dunajsk eg a d v orneg a mojstr a »Kanzlei des Obersthofmeisters « v dr ugi polo vici 18. st oletja k ot tist em d v ornem or g anu , ki mu je bila zaupana nalo g a v odenja dunajsk eg a d v or a in k oor dinacija med r azličnimi d v ornimi ur adi. A vt or se posebej pos v eča upr a vnim r ef ormam, ki so v letih 1766–1790 spr emeni le podobo d v orne pisar - ne in način njeneg a delo v anja. Z ar hi v sk eg a vidik a pa je zanimi v o tudi a vt orje v o r azmišljanje o skr bi dunajsk e d v orne pisarne za ustr ezno ar hi vir anje nastajajo - čih dok ument o v . Šest o pog la vje a vt or nameni pr edsta vitvi delo v anja dunajsk e - g a d v or neg a gospodarstv a od leta 1765 do 1806. V t em pog la vju so pr a v tak o pr edsta v ljene upr a vne r ef orme, s k at erimi so v ladarji želeli r ef ormir ati delo - v anje t eg a dela d v or a. T udi na t em podr očju se k aže že lja v ladarje v po absolu - tnem nadzoru v seh segment o v , ki jih je s s v ojim delo v anjem pokri v alo d v orno gospodarstv o. Slednje je v drugi polo vici 18. st oletja zaznamo v alo odpuščanje zaposlenih zar adi želje po r acionalizaciji. V sedmem pog la vju a vt orica Ir ene K ubisk a Schar l ponazarja d v orno poli - tik o plače v anja zaposlenih d v orjano v v drugi polo vici 18. st oletja. Pri t em opo - zarja na znižanje plače k ot eneg a od disciplinskih ukr epo v , s k at erimi so bili lahk o k azno v ani ne v estni d v orjani. Dotakne se u v ajanja pok ojnin za zaposlene na d v or u po letu 1740. Osmo pog la vje, ki g a je napisala Y asmin S y bille R escher , je pos v ečeno pr edsta vitvi položaja d v orneg a maršalsk eg a ur ada in vpli v om t e - r ezijanskih in jožefinskih r ef orm nanj. A vt orica pa se spopada tudi z vpr ašanji opor ok d v orjano v , njiho v e oskr be in odnosom do njiho v e zapuščine. Pr ej ome - njeni Michael P ölzl je napisal še de v et o pog la vje, v k at er em je obr a vna v al pr o - blematik o dušnih pr ot ok olo v , ki so bili napisani tudi za zaposlene na dunajsk em d v oru. Spr ašuje se o njiho v em pomenu s podatk o vneg a vidik a. Hkr ati pa ugota - v lja, da so bili tak o zajeti d v orjani tudi lažje obda v člji vi. Žensk e, tak o plemenit e k ot neplemenit e, ki so bile zaposlene na d v oru, so bile opr oščene plačila v ojneg a da v k a. Da v čni or g ani so se pri obr ačuna v anju da v k o v pogost o znašli v k očlji v em položaju, saj niso v edeli, k ak o naj obr a vna v ajo položaj cesarja na d v oru; če bi cesarja imeli za nek ak šno »g la v o družine« v seh pr ebi v alce v d v or a, pot em bi bili d v orjani opr oščeni plačila da v ščin. A vt or v deset em pog la vju obr a vna v a položaj dunajsk eg a d v or a ob r aznih ne v arnostih, bodisi zdr a v stv enih bodisi v ojaških. T o vr stne ne v arnosti so d v or v ečkr at v zgodo vini prisilile, da se je pr esta vil na v arnejšo lok acijo. T ak o se je d v or pr ed k ugo 15. 10. 1679 umaknil najpr ej v Pr ago. P o sedmih mesecih je tudi tam izbruhnila k ug a, zar adi česar se je d v or umaknil v Li nz. T am je cesarski d v or ostal do 9. 5. 1681, k o so se zopet pr esta vili na Dunaj. V času k uge leta 1713 se je cesar Kar l V I. umaknil v Luk sembur g. P o drugi str ani pa se je dunajski d v or umik al v druge kr aje tudi zar adi v ojaških spopado v . Ce sar Leopold I. se je pr ed 234 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions turšk o v ojsk o 5. 7. 1683 sk ozi Linz umaknil s s v ojim d v or om v P assau, kjer je ostal do 14. se pt embr a ist eg a leta. Nadalje se je dunajski d v or umaknil tudi v času tak o imeno v anih k oalicijskih v ojn v letih 1797, 1805 in 1809. Leta 1797 se je d v or umakn il pr ed fr ancosk o v ojsk o v Pr ago. Leta 1805 se je del d v or a uma - knil v Brno, drugi del v Olomuc, tr etji del pa v Budim. K o so 12. 1. 1806 zadnje fr ancosk e čet e zapustile Dunaj, se je d v or pono vno vrnil v s v oje star e pr ost or e. T udi leta 1809 se je dunajski d v or umaknil v Budim pr ed fr ancosk o armado. A v - t or tak o v pričujočem pog la vju podr obneje opisuje umik e d v or a in s t em po v e - zane t eža v e s tr ansport om, delitvijo cesarsk e družine, v arnostjo in v ojno šk odo. R e vija se s pr edsta v ljenimi podr obnejšimi izsledki znanstv enih r azisk a v omenjenih a vt orje v ne zakl juči. V njeni drugi polo vici so na v edeni obširni se - znami d v ornih ur ado v in njiho vih zaposlenih v drugi polo vici 18. st oletja. Ob k oncu je priložen dolg abecedni seznam v seh zaposlenih dunajskih d v orjano v , ki g a ob k oncu dopolnjujeta imensk o in kr aje vno k azalo. R e vija v sebuje v elik o no vih spoznanj o delo v anju dunajsk eg a d v or a od sr edine 18. st oletja napr ej. P o - membna je tudi z vidik a r azisk a v delo vnih ozir oma ek onomskih migr acij, saj nam priložen r egist er ur ado v in tam zaposlenih r azkri v a r ojstne kr aje zaposle - nih. Ti so prihajali v dunajsk e službe tudi iz bolj oddaljenih kr aje v monar hije. R e vija bo v v elik o pomoč v sem, ki jih ta r azisk o v alna t ematik a zanima po znan - stv eni plati, zanimi v a pa bo tudi za pr eostale zgodo vinarje, saj nudi podr oben vpog led v delo v anje nam najbližjeg a v ladarsk eg a d v or a. Dr . Vink o Skit ek Boštjan Zajšek: »JUGOSLAVIJA PRIHAJA«. Kako se je odvila prevratna doba 1918/19 v Mariboru in drugje na slovenskem Štajerskem in Koroškem Maribor: P okr ajinski ar hi v Maribor , 2018, 100 str ani Monogr afija a vt orja mag. Boštjana Zajšk a obr a vna v a družbeno dog aja - nje na slo v ensk em Štajersk em in K or ošk em v r azgibanem času od jeseni 1918 do jeseni 1919. Na v ezuje se na r azsta v o P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor (dalje: P AM), k at er e naslo v je bil enak naslo vu monogr afije. A vt orji r azsta v e (mag. Bo - štjan Zajšek, Sabina Lešnik, Simona V elunšek, mag. Jur e Maček in mag. Nina Go - st enčnik) so na 25 panojih obeležili st ot o obletnico pr e vr atnih dogodk o v , ki so spodnji del Štajersk e in jugo vzhodni r ob K or ošk e odtr g ali a v strijski drža vi in ju priključili jugoslo v anski. R azsta vne panoje in spr emljajoča besedila (monogr afijo, br ošur o, v abilo na otv orit e v it d.) je oblik o v ala mag. Nina Gost enčnik. Monogr afija ima 100 str a - ni f orm ata A4. Naslo vnico kr asi f ot ogr afija, posneta ob obisk u kr alja Alek sandr a v Mariboru, barvna k onst elacija posameznih str ani pa se ujema z barv ami jugo - slo v ansk e tr obojnice – g la v a str ani je modr e barv e, nog a r deče, med njima pa je bela barv a. V sebinsk o je monogr afija r azdeljena na 11 pog la vij, k at erih naslo vi so citati bodisi iz ar hi v skih dok ument o v bodisi iz časopisnih člank o v . Slik o vni mat erial med besedilom sesta v ljajo digitalne r epr oduk cije spi - so vneg a gr adi v a, f ot ogr afij, r azg lednic, plak at o v in let ak o v , političnih k art in bank o v ce v , ki so bile r azsta v ljene tudi na panojih omenjene r azsta v e. Ar hi v sk o gr adi v o, iz k at er eg a je a vt or monogr afije črpal podatk e in slik o vni mat erial, hr a - ni P okr ajinski ar hi v Maribor v naslednjih f ondih (v oklepajih so signatur e): • Zbir k a pr e vr atnih dogodk o v na slo v ensk em Štaje rsk em in K or ošk em (SI_ P AM/1691) • Nar odn i s v et za Štajer sk o (SI_P AM/0096) • Z v eza pr ost o v oljce v bor ce v za se v erno mejo Mari bor (SI_P AM/1277)