Aristoteles Metafizika IX. knjiga (0): Bit kot možnost in dejanskost* 1.-5. Poglavje: Možnost 1. poglavje: Zmožnost1 glede na gibanje 1045b 27 Potemtakem smo torej razložili prvenstveno bivajoče in to pomeni tisto bivajoče, na katerega se nanašajo vsa druga naznanila (KOCTT|— yopiat) bivajočega, to j e bitnost2 (z ozirom na izpovedbo bitnosti se na- mreč, / 3 0 / druga naznanila izrekajo kot bivajoče stvari, tako kolikšnost kakor tudi kakšnost in druge na ta način nagovorjene stvari; vse bodo na- mreč vsebovale izpovedbo bitnosti, prav kakor smo rekli v prvih razpra- vah3) ; ker pa se bivajoče izreka z ene strani kot bivajoče, kije kaj (TO TI)4, ali nekakšnost ali kolikšnost, z druge strani pa kot bivajoče po zmožnosti in dejanskosti ter po dejavnosti, naj natančneje opredelimo tudi možnost in dejanskost, in sicer najprej zmožnost, kakor se izreka na najbolj odločilen način, dasi ni ravno najbolj uporabna za to, /[1046a] kar hočemo sedaj: možnost5 in dejanskost (r) 5iiva|it<; Kal evepTEta) namreč obsegata več ka- Zahvaljujem se uredniškemu odboru Filozofskega vestnika, zlasti g. dr. Vojislavu Li- karju, da se je odločil za predčasno objavo slovenskega prevoda ene izmed 14 knjig Aristotelove Metafizike, ki bo v celoti izšla v okviru založniškega programa ZRC SAZU - Založbe ZRC v zbirki »Philosophica - Series Classica«. Bralcu oz. bralki najprej želim dosti veselosti pri branju in filozofskem spoznavanju, sam pa bom vesel, če bo govorico slovenskega prevoda grške metafizike presojal počasi in prizanesljivo. - Prevajalec. 1 Dynamis ima pri Aristotelu dva pomena: 1. potentia, Vermögen, zmožnost; potentia v tem pomenu j e nisus ali vis; 2. possibilitas, Möglichkeit, možnost; prim o tem tudi V. 12. To j e razlika med možnostjo kot postajanjem ter možnostjo kot bitnim določilom. Pojem možnosti pri Aristotelu izvira in platonistične metafizike, ko Platon skuša re- šiti težave Parmenidovega nauka o absolutni enotnosti biti. Razlika možnost - de- janskost označuje ontološko delitve biti same. 2 Prim. knjigi VII in VIII. 3 Prim. knjigi IV, c. 2 in VII, c. 1. 4 Različica: »nekaj, bitje«, angleški prevod ima »substanco«, italijanski pa »esenco«. Gre za tisto, po čemer vprašujemo z vprašalnim zaimkom »kaj?« 5 1046a 1: Siivaju^je mogoče prevajati še z naslednjimi izrazi: moč, sila; zmožnost, sposobnost, nadarjenost; možnost. Filozofski vestnik, XX (1/1999), str. 9-28 9 Aristoteles kor stvari, ki se izrekajo zgolj po gibanju (KOCT& xf]V Kivr|cn.v).0 Toda potem ko bomo upovedali možnost v tem smislu, b o m o v nadaljnjih natančnejših opredelitvah dejanskosti razodeli tudi druge vrste zmožnosti.7 Da se torej zmožnost in biti zmožen (moči) izrekata na mnogo načinov, smo mi sami opredelili v drugih razpravah8, toda izmed njih lahko ostanejo ob strani tiste možnosti, ki se izrekajo enakoimensko (nekatere se namreč izrekajo po nekakšni podobnosti'1, prav kakor v geometriji10 govorimo, da so stvari tako možne kakor tudi nemožne, ker na nek način bivajo ali ne bivajo), toda tiste možnosti, ki se nanašajo na eno in isto obliko, so vse / 1 0 / dolo- čena počela ter se imenujejo možnosti glede na eno prvotno zmožnost, ki j e počelo spreminjanja (ap%ij (aetaPo^fj<;), ki se nahaja v drugi stvari, ali pa v stvari sami, kolikor j e druga. 1046a 11 Ena je namreč zmožnost utrpevanja, ki j e v utrpevajočem samem počelo utrpevajočega spreminjanja od drugega ali o d stvari same, kolikor j e druga, druga zmožnost j e stanje nespremenljivosti na slabše ter propadanja zaradi drugega ali od stvari same, kolikor j e druga, ob dejavno- sti spreminjevalnega počela (ap%"n lJEX0c(3A.r|TtKf|). V vseh teh opredelitvah je namreč pričujoča izpovedba prvotne zmožnosti. Nadalje pa se te zmož- nosti spet izrekajo ali kot zmožnosti zgolj delovati ali utrpevati ali lepo de- lovati ali utrpevati, tako da so tudi v izpovedbah teh zmožnosti nekako so- pričujoče izpovedbe prvotnejših zmožnosti. 1046al9 Torej j e izkazano, da je zmož - / 20 / nost delovati in utrpevati (noteiv Kal 7iao%£tv) v določenem smislu ena (|J,ia) (nekaj j e namreč zmož- no tako s tem, ker ima ono samo zmožnost utrpevanja, kakor tudi, ker drugo zmore utrpevati od njega), v drugem smislu pa j e razlikovana (aAAri)n. Ena se namreč nahaja v utrpevajočem (utrpevajoča stvar namreč utrpeva zaradi tega, ker ima določeno počelo in ker j e tudi snov do ločeno počelo, in sicer različne stvari od različnih stvari: to, kar j e mastno, j e na- mreč gorljivo, to, kar na določen način popusti, j e lomljivo, p o d o b n o p a j e tudi pri drugih stvareh), medtem ko j e druga zmožnost prisotna v delujo- čem, na primer toplota in stavbna umetnost: prva j e namreč v ogrevajočem telesu, druga paje v tistem, kije sposoben graditi hišo; zato pa, kolikor je v stvari sami eno in drugo po naravi zraslo skupaj, stvar sama ničesar ne utr- peva od same sebe: j e namreč eno in ne dve različni stvari. r' Ti pomeni b o d o razloženi v poglavjih 1-5. 7 Ti pomeni b o d o razloženi v poglavjih 6-9. 8 Prim. A. c. 12. B Prim, kata metaphoran, 1019b33. 10 Prim. A. 1019b33. 11 Različica: »sta različni«. 10 Metafizika 1046a29 Tako nezmožnost (d8\)va^.ia) kakor tudi nezmožno j e manj- kanje, / 3 0 / k i j e nasprotno takšni vrsti zmožnosti, tako da za isto stvar in glede na isto stvar za vsako zmožnost obstaja tudi nezmožnost. Manjkanje (): nasprolja namreč zaobsežejo z enim počelom, s po jmom. Izkazano pa j e tudi, da zmožnost delati ali utrpeti to, kar j e dobro ( to £tj), vključuje zmožnost zgolj delovati ali utrpevati, ta zmožnost pa one ne vključuje vedno; nujno j e namreč, da tisti, ki dela dobro, tudi dela, a tisto, kar zgolj deluje, ne deluje nujno tudi dobro. 3. poglavje: Zagovor razlikovanja med možnostjo in dejanskostjo ter ovržba megarikov 1046b 29 So pa nekateri misleci, ki trdijo, kakor na primer megariki20, daje nekaj / 30 / zmožno za nekaj zgolj tedaj, kadar j e res v dejavnosti (otocv evepTfj liovov StivaaGoa), kadar pa ni v dejavnosti, tedaj ne zna delovati, kakor na primer tisti, ki ravno ne gradi hiše, ni zmožen graditi hišo, marveč j e to zmožen samo tisti, ki j o gradi, kadar j o gradi; enako pa velja tudi za primere dragih zmožnosti. Nesmisle, ki izhajajo iz teh nazorov, ni težko 18 Pravo naspro^e je p o p o l n o manjkanje; prim. I. 1055a34. 19 Različica: »v en in isti po jem« : gre za dogajanje kot »protislovnost« - t u j e možnost sofističnega in Heglovega razumevanja gibanja kot »dialektike« v popularnem po - menu. 20 Izmed megarskih filozofov j e nekoliko poznan Diodoros (u. 307) , k i j e p o d o b n o kakor eleat Zenon z indirektnim dokazovanjem oporekal obstoj gibanja in postaja- nja. T o dokazovanje j e izvajal preko zanikanja možnosti . D iodoros j e skupaj za Ari- stotelom napadal mislece, ki so možno razumeli tako široko, d a j e nernožno izgini- lo. O megarikih j e ponovno zbral vsa pričevanja K. Döring, Die Megariker, Kommen- tierte Sammlung der Testimonien, Amsterdam 1972. Ker j e zgodovina nazorov megar- ske šole pomanjkljivo poznana, ni m o g o č e z gotovostjo ugotoviti, koliko j e Aristote- les svoj nazor razvil skozi kritiko megariških nazorov, niti ni m o g o č e reči, da bi bila polemika Diodoros Aristoteles nemogoča . 12 Metafizika uzreti. Jasno je namreč, da tudi ne bo obstajal graditelj, če ravno ne gradi hiše (bit graditelja j e nammreč biti zmožen graditi hišo); na enak način pa to velja tudi o drugih umetnostih. Ce je torej nemogoče imeti (e/eiv)21 takšne znanosti, ne da bi se jih kdaj prej učili in prisvojili, in jih ne imeti, ne da bi jih /[1047a] kdaj izgubili (ali s pozabljenjem ali zaradi kakšne bolez- ni ali s časom: torej kajpak ne s tem, da bi propadla sama stvar umetnosti, saj j e večna22), tedaj nekdo, brž ko bo prenehal graditi, ne bo več imel stavbne umetnosti, dasi pa bo nato spet takoj znova povzel gradnjo hiše - toda kako s i j e spet pridobil umetnost? In enako je tedaj stanje tudi pri neživih stvareh: niti hladno niti toplo niti sladko niti sploh nič čutnozaz- navnega namreč ne bo obstajalo, če ne bo zaznavajočih bitij. Tako se bo megarikom pripetilo, da bodo razlagali Protagorov nauk23. 1047a 7 Vendar pa nobeno bitje še celo čutnega zaznavanja ne bo moglo imeti, ako ravno ne zaznava in če ni ravno v dejavnosti. Ce je torej slep tisti, ki nima vida, dasi mu po naravi pripada, in ga nima tedaj, ko j e naravno, da ga ima, in še naprej obstaja, bodo eni in isti ljudje večkrat na dan / 1 0 / slepi in tudi gluhi. Nadalje pa če j e nezmožno za nekaj tisto, čemur j e odvzeta neka zmožnost, tedaj bo tisto, kar še ni nastalo, nezmož- no, da bi nastalo; kdor pa govori, daje ali da bo tisto, kar j e nezmožno, da bi nastalo, bo v zmoti (saj j e nezmožnost označevala prav to), tako da ti nauki ukinjajo tako gibanje kakor postajanje. Vedno bo namreč tako stoje- če stalo kot tudi sedeče ostalo v sedenju: saj ne bo vstajalo, če pa ravno sedi; nemogoče je , da bi vstalo to, kar ravno ni zmožno, da bi vstalo. 1047a 17 Ce torej ni dopustno govoriti teh stvari, j e s tem izkazano, da sta zmožnost in dejanskost različni med seboj (njihovi nauki pa delajo zmož- nost in / 2 0 / dejanskost za eno in isto, tako da zato skušajo ukiniti neko stvar, ki ni majhna), tedaj j e sprejemljivo, daje nekaj sicer zmožno, vendar ne biva, in da je za nekaj možno, da ne biva, toda biva; na podoben način pa j e tudi pri drugih naznanilih možno, da npr. to, kar j e zmožno hoditi, ne hodi24, in da tisti, ki j e zmožen, da ne hodi, hodi. Je pa zmožna tista stvar, za katero ne bo nič nemogočega, če ji j e dana25 dejanskost tistega, za 21 Zelo pomembno , a komaj opazno določilo »imeti«: ötivajjrv e^Etv - imeti zmož- nost, pomeni ravno način biti možnosti; o tem M. Heidegger, Aristoteles, Metaphysik 0 1-3, GA 33, 1990, str. 176sl. Razlika med Aristotelom in megarikije v tem, da je za megarike dynamis resnična le v izvedbi, Aristoteles pa vidi razliko med imetjem zmožnosti in njenim izvajanjem. 22 Različica: »saj j e večno prisotna«; slovnično težek stavek. 23 Pri m. P 4-5. 24 Različica: » d a j e tisti, ki ne hodi, zmožen hoditi« - neverjetne besede: dynaton badi- zein on. 25 Različica: »če nastopi«. 13 Aristoteles kar se pravi, da ima zmožnost.20 Pravim pa na primer, če j e nekdo zmožen za sedenje in če je mogoče, da sedi27, za tega, kadar nastopi sedenje, ne bo to nič nemogočega; in prav tako tudi, če nekaj more biti vzgibano ali gibati ter stati ali postaviti ali biti ali postajati ali ne biti ali ne postajati. / 3 0 / Toda ime dejanskosti (evepyeia), za katerega smo se sporazumeli, da ga uporab- ljamo28 glede na dovršenost (eVTel^etoc), j e predvsem od gibanj prešlo na druge stvari: dozdeva se namreč, da j e dejanskost predvsem gibanje, zato pa tudi nebivajočim stvarem ne dosojajo stanja gibanja, pač pa j im prizna- vajo nekatera druga naznanila: pravimo na primer, da so nebivajoče stvari mislive in zaželene, ne pa da so v gibanju, in sicer zato, ker dasi niso v dejanskosti bivajoče stvari, / [1047b] bi obstajale v dejanskosti, če bi bile v gibanju. Izmed nebivajočih stvari so namreč nekatere v možnosti, toda ne bivajo, ker ne bivajo v dejanskosti. 4. poglavje: Možno, nemožno, napačno 1047b 3 Če paje, kakor j e bilo rečeno, nekaj zmožno (SuvaTOV), koli- kor mu sledi (dejanskost) t29, se izkaže, da ni sprejemljivo, da bi bilo resnič- no, če rečemo, daje to sicer možno, vendar ga ne bo, kajti na ta način bi se nam to, kaj so nemožne stvari, popolnoma izmaknilo; pravim pa na pri- 2" Prim. o p o m b o G. Realeja, o.c. str. 439sl. Grški tekst te definicije možnosti se glasi: ECFTI 8 E SVVOCTOV TOCTO vd|i£tq)), ki bivajo, nekatere prirojene34 (oDyy£veI(;), na primer čuti, nekatere pridobljene z vajo (e9et), 30 Različica: »diagonalo«. 31 Izločil Bonitz. 32 1047b 21-22: negotovo besedilo: »Toda prvo j e bilo postavljeno kot mogoče / n e m o - g o č e / , torej tudi drugo«. 33 V tej obsežni logični razpravi Aristoteles skuša pokazati, kako j e nujno, da možnost, če j e stvarna, prehaja v dejanskost. Možna bit torej vključuje svojo uresničitev, če ne dejstveno, tedaj veljavnostno. 34 Različica: »vrojene«. 15 Aristoteles na primer zmožnost igranja na flavto, nekatere pa pridobljene z učenjem3 5 (|J.a9r|CT£t), na primer zmožnost za umetnosti, j e za nekatere nujna pred- hodna dejavnost31', da bi jih imeli, namreč tiste, ki so pridobljene z vajo in z razumom, za tiste pa, ki niso takšne vrste in za zmožnosti pri utrpevanju, to ni nujno. 1047b35 Ker pa j e to, kar j e zmožno /[1048a], zmožno za nekaj in v določenem času in na določen način in vsa tista naznanila, ki so nujno pričujoča v njegovi natančnejši opredelitvi, in ker nekatera biy'a morejo gibati v skladu z razumom ter so njihove zmožnosti povezane z razumom, medtem ko pa so druga bitja nerazumna, in ker so tudi njihove zmožnosti nerazumne, in ker so prve zmožnosti nujno prisotne v bitju, ki ima dušo, druge pa v obeh, v živem in neživem bivajočem: tedaj j e za takšne nerazum- ne zmožnosti nujno, brž ko se delujoča in utrpevajoča zmožnost približata glede na to, kakor sta zmožni za nekaj, da ena deluje, druga pa utrpeva, za razumne zmožnosti pa to ni nujno: nerazumne zmožnosti so namreč vse takšne, d a j e ena zmožna proizvesti samo en učinek, medtem ko so razum- ne zmožne proizvesti nasprotne učinke, tako da bi istočasno proizvedle obe nasprotji: to pa je / 1 0 / nemogoče. Torej j e nujno, da je to, kar j e zanje odločujoče (to Kuptov)37, nekaj drugega, hočem pa reči, d a j e to želja (ope^t<;) ali odločitev (npoaipeatq). Kateregakoli od obeh nasprotij namreč razumna zmožnost38 samolastno želi, to bo storila, kadar bo to prisotno tako, kakor ona zmore in pride v stik s tem, kar ima zmožnost utrpevanja: potemtakem vsako bitje, k i je zmožnostno v skladu z razumom, nujno, ka- dar hrepeni po tem, o čemer ima zmožnost in kakor j o ima, dela prav to; ima pa to zmožnost, če j e prisotno to, kar j e zmožno utrpevati in j e v dolo- čenem stanju39; če pa to ni prisotno, ta zmožnost ne bo mogla delovati (da bi še dodatno opredeljevali pogoj, če namreč nobena od zunanjih stvari ne ovira, ni nobene potrebe: nekaj ima namreč zmožnost na ta način, d a j e to zmožnost delovati, toda ta zmožnost ni taka na vsak način, temveč v določe- nih okoliščinah, med katere bo všteta tudi izločitev zunanjih / 2 0 / ovir: te ovire so namreč izključene z nekaterimi določili, ki so navzoče v natančni opredelitvi zmožnosti); zato pa niti tedaj, če kdo hoče ali želi istočasno napraviti dve različni ali nasprotni stvari (evavita), tega ne bo storil; saj nima zmožnosti za nasprotja na ta način, niti sploh ne obstaja možnost, da 35 Različica: izobraževanjem. 30 O tem navideznem paradoksu prim. EN. 1105al7sl. 37 V tej zvezi j e treba razumeti tudi Sofoklovo moč in oblast, icupoc;, Ojdip na Kolonu, v. 1779. 38 Različica: živo bitje. 39 1048a 16: izpuščamo besedo TCOieiv, ki manjka že pri Aleksandru iz Afrodisiade. 16 Metafizika bi istočasno delal nasprotne stvari, temveč bo stvari, za katere j e zmožnost tu, izvrševal na način svoje zmožnosti. 6. poglavje: Možnost in dejanskost z vidika njunega samolastnega metafizičnega pomena 1048a 25 Potem ko j e zmožnost, kakor se izreka z ozirom na gibanje (KCXT& KLVT)CNV), razložena, naj opredelimo glede dejanskosti, tako kaj de- janskost j e , kakor tudi kakšna neki je. V teku našega razčlenjevanja bo na- mreč hkrati razkrita tudi bit zmožnega (to SDVOCTOV) , ker pravimo, da zmož- no ni zgolj to, kar po naravi giblje neko drugo stvar ali j e v stanju gibanja od drugega, bodisi enostavno ali po določenem obratu, marveč / 3 0 / j e nekaj možno tudi na drugačen način (eiepco«;)40, tako da smo razložili tudi te prejšnje pomene prav zato, da raziščemo ta drugačen pomen. 1048a30 Je pa tedaj dejanskost (evepTEta) prisostvovanje stvari (TO i)7tdp%£iv TO 7tpaYp.cx), toda ne na tak način, kakor ravno pravimo, da obsta- ja v možnosti; pravimo pa, da je po možnosti na primer Hermes v kosu lesa in polovica daljice v celi daljici41, ker bi od nje pač mogla biti odvzeta, in pravimo, d a j e tisti, ki ve42, tudi nekdo, ki ni v pozornem razmišljanju, če j e zmožen pozorno razmišljati; to drugo pa j e v dejanskosti. To, kar hočemo reči, se razjasnjuje z navodom (£7iaY(oyr]) na različnih posameznih prime- rih, saj ni treba iskati določitev (opot) za vsako stvar43, marveč moremo vse skupaj opazovati44 tudi p o sorazmernosti (T(p45 avakojov)'"', d a j e dejan- skost tako, kakor j e to, kar gradi /[1048b] hišo, do zmožnosti stavbarstva, 40 Ene vrste možnosti, ki se izreka glede na gibanje, j e fizikalni ali naravni pojem zmož- nosti kot sile in moči, drugačen pojem možnosti pa je metafizičen, ki pomeni mož- nost kot način bivanja. 41 Za te pogoste primere prim. Sens. 6, 446a22, GA 735al l . 42 1048a 34: E7UOxf|HCOV - vešč, vednosten, prim. O duši, 417a23. 43 Aristoteles opredeljuje 8VEpY£UX tako, da se sklicuje na 8i)vap.l<;. Seveda j e odveč vztrajati pri istorečju opredelitve, ker gre za uvid v fenomen. Medtem ko mora vsaka znanost na začetku definirati vse pojme (APo. 76a32), pa to ne velja za filozofijo. Zato ne moremo filozofu očitati, češ da ni definiral, kaj j e možnost in kaj dejan- skost. 44 1048a37: onvopav pomeni intuitivno dojeti; ta izrazje Platon uporabil za spoznanje idej (Faidros, 265d); pri Aristotelu pa prim. Top. 108al4 (skupaj videti podobne stvari) in Top. 108b22 - uzreti, kaj j e v vsaki posamezni stvari taistega. 45 Besedilo po Jaegru: po Rossu: »marveč j e treba skupaj uzreti tudi sorazmernost«. 40 Aristoteles stalno razlaga, kaj j e analogija: npr. 1016b34, Ph. 191a8, EN 1131a31. Pri njem j e prevladujoča analogija sorazmerja. 17 Aristoteles tako je budni do spečega, in kakor je to, kar j e gledajoče, v odnosu do mižečega, ki pa ima vid, in to, kar je odbrano iz snovi, v odnosu do snovi, in to, kar je izgotovljeno, proti neobdelanemu. Naj bo pri tej razliki s prvim delom nasprotja opredeljena dejanskost, to, kar je zmožno, pa z drugim delom nasprotja. Vendar pa se za vse stvari ne izreka na enak način, da bivajo v dejanskosti, temveč samo po sorazmerju: enako, kakor je to v ti- stem ali se nanaša nasproti tistega, tako j e to bitje v tem bitju ali v odnosu do tega bi^a; nekatere stvari so namreč dejanskost kakor gibanje nasproti možnosti47, druge pa kakor bitnost nasproti določeni snovi. 1048b9 Toda tako neskončno (TO &7t£tpov) kakor tudi prazno (TO KEVOV) , in / 1 0 / kar je drugih takšnih stvari, se na drugačen način izrekajo v možnosti in v dejanskosti 48 večina drugih bivajočih stvari, na pri- mer to, kar gleda, in to, kar hodi, in to, kar j e videno. Glede teh stvari je namreč včasih mogoče biti preprosto v resnici (d^rjBeueaOat) (nekaj je namreč vidno, ker je res videno, nekaj pa, ker je zmožno, da bi ga videli); toda neskončnost ne biva v možnosti na ta način, kot da bo kdaj v dejansko- sti obstajala samostojno po sebi, temveč j e v možnosti le za spoznanje. To, da namreč delitev ne preneha, razkrije, da ta dejanskost biva le po možno- sti, ne pa, da biva samostojno po sebi (%CDpi^eaQat)4!'. 1048b 18 Ker pa izmed dejanj, ki imajo mejo, nobeno ni smoter, tem- več se nanašajo na stvari, ki vodijo k cilju (xe?iO<;), na primer hujšati ima za cilj vitkost50; / 2 0 / toda deli telesa, kadar nekdo hujša, so v gibanju na tak način, da niso prisotne stvari, zaradi katerih to gibanje poteka, tedaj ti do- godki niso dejanje (7tpa^tq) ali vsaj ne popolno dejanje (saj niso dovrše- nost); toda tisto gibanje, v katerem je pričujoč smoter, j e tudi dejanje. Na primer nekdo istočasno gleda in je videl, razmišlja in je razmislil, doumeva in je doumel, toda ni res, da se istočasno uči in seje naučil, niti da se zdravi in je ozdravel; nekdo dobro živi, in je istočasno dobro živel in kdor j e v pravi blaginji, ta je istočasno tudi bil v pravi blaginji51. Če ne bi bilo tako, bi pač moral kdaj s tem prenehati, prav kakor tedaj, kadar nekdo hujša: sedaj 47 Včasih Aristoteles šteje gibanje za dejanskost, včasih dejanskost za gibanje (Rh. 1412a9), včasih jih razlikuje; oboje pa j e štel za nekaj širšega, za kar on sam nima imena. 48 Dodal Ross. 40 Aksiomi evropskega razumevanja neskončnosti so postavljeni v III. knjigi Aristotelo- ve Fizike. O pojmu ^copicrrov prim. V. Kalan, Dialektika in metafizika pri Aristotelu, Mladinska knjiga, Ljubljana 1976, str. 68 in 73. 50 Negotovo besedilo; sledimo Christu; po Rossu: hujšati ali hujšanje. si p r e v o c j ¡ZgUblja natančnost, ker slovenščina ne pozna perfekta: časa, ki označuje sedanje stanje, k i je posledica preteklega dejanja; v angleščini »present perfect«. 18 Metafizika pa ni tako, temveč mi živimo in smo živeli. Izmed teh dogajanj j e tedaj nekatera r'2 imenovati gibanja (Kivr|G£iq), druga pa dejanskosti (eV8p7£ta) r ' 3 . Vsako gibanje j e namreč nedovršeno, na primer hujšanje, uče- nje, hoja, gradnja / 3 0 / hiše: to so tedaj gibanja, so ravno nedovršena. Ni namreč mogoče, da nekdo istočasno hodi in je hodil, niti da gradi hišo in j e gradil hišo, niti da nastaja in je nastal ali da se giblje in se je gibal, marveč so to in giblje in je gibal različne stvari; je pa eno in isto, d a j e istočasno nekdo gledal in da gleda, kakor je eno in isto tudi to, da istoča- sno misli in j e mislil/'4 Takšno dogajanje zato imenujem dejanskost, ono pa gibanje. Kaj je tedaj bit kot dejanskost55 ter katere vrste, se nam je iz teh in takšnih razmišljanj moglo razjasniti. 7. poglavje: Kdaj je nekaj v možnosti in kdaj v dejanskosti 1048b 37 Kdaj vsaka stvar posebej ( emaiov ) biva v možnosti (8wd|i£t) in kdaj ne, to j e treba razmejiti, /[1049a] saj to ni v kateremkoli že času. Na primer, ali j e zemlja po možnosti človek? Ali ni, temveč prej šele tedaj, kadar j e že postala seme50? Ali pa morda niti tedaj ne? Zatorej: prav kakor niti prav vsako živo bitje ne more biti ozdravljeno s strani zdravilske umet- nosti niti po naključju okoliščin, temveč obstaja nekaj, kar j e zmožno za to, in samo to j e po možnosti v stanju zdravja '7. 1049a 5 Določitev stvari, ki izvirajoč od mišljenja (a7to 8tavoiaq "fr/vonevov) postajajo dovršena dejanskost iz bivajočega v možnosti, je v tem, da nastajajo po volji delujočega, če izmed zunanjih okoliščin nobena tega ne preprečuje, tam pa, v primeru zdravečega se, pa zdra\je nastaja, kadar v njem samem ni nobene notranje ovire; na podoben način j e po r'2 Dodal Bonitz. r'3 1048b 18-35: ta p o m e m b e n del tega poglavja v nekaterih rokopisih ne nastopa, nista ga prevedla ne Moerbeke niti Bessarion, nista ga komentirala niti Pseudo-Aleksan- der niti T o m a ž Akvinski, toda samolastnost tega nauka j e soglasno sprejeta. Gre za razliko med gibanjem in dejanskostjo. O tej razliki prim še Sens. 6, 446b8, SE 178a9sl., Ph. 201b27, de An. 4 l 7 a l 6 . r'4 V trditvah Aristoteles razvije idejo tiste časovnosti dogajanja, ki j o j e Heidegger v Biti in času označil za »apriorni perfekt«; prim. o tem mojo razpravo »Duša (psyché) in tubit, Phainomena, VII, št. 23-24 (1998), str. 174. 55 Različica: bivajoče v dejanskosti. 56 Sperma j e za Aristotela spermatozoon ali moški element v rojevanju za razliko od ovuma ali ženskega elementa. Aristoteles pa spet govori, kakor da se moška in žen- ska prvina združita v snov potomca. 57 T o hygiainon - tudi »okrevajoče« ; pri Herodotu tudi »biti zdrave pameti«. 19 Aristoteles možnosti tudi hiša; če od sestavin v njej in v snovi nič ne ovira, da hiša / 1 0 / nastane, niti ni ničesar, kar bi morali dodati ali odvzeti ali spremeniti, j e to po možnosti hiša; na taisti način je tudi pri drugih stvareh, glede katerih j e počelo njihovega postajanja zunaj njih. In tedaj bodo tiste stvari, ki imajo počelo postajanja (ap%r] xfj<; y8VeaeG)<;) v sebi, kolikor jih nobena izmed zunanjih okoliščin ne ovira, v možnosti skozi same sebe: na primer seme še ni zmožnost (58 mora namreč v drugo in se preobraziti59). Kadar pa j e nekaj že zaradi svojega lastnega počela takšno, tedaj j e to že v možnosti, medtem ko v prejšnjem stanju potrebuje neko drugačno počelo, prav tako kakor zemlja še ni kip v možnosti (bron bo namreč šele po pretvorbi)00. 1049a 18 Videti pa je, da kadar pravimo, da je neka stvar ne določena stvar, temveč takšnostna (eiceivtvov), na primer omara ni les, temveč lese- na, niti ni les zemlja, / 2 0 / temveč zemeljski, spet pa zemlja, če na ta način izhaja eno iz drugega, ni drugo, temveč takšnostno01 — tedaj j e tisto drugo vedno enostavno v možnosti to, kar pride kasneje.1'2 Na primer: omara ni prstena niti zemlja, temveč lesena: kajti les j e po možnosti omara terje kot tak snov omare, in sicer je les nasploh snov omare nasploh, ta določen les pa snov te določene omare. Ce pa biva nekaj prvega, kar se ne izreka več o drugem kot takšnostno, je to prva snov (itpa)Tr| i5A,r|); na primer, če j e zem- lja zrakasta, pa zrak ni ogenj, temveč ognjen, tedaj bo ogenj prva snov, ki ni določeno posamezno bitje.1'3 Po tem se namreč razlikuje »tisto, o čemer« (to KOC0' OTJ)04 in podlaga (TO I)7tOKei|ievov), da sta določeno posamezno bitje (TOSE Tt) ali pa to nista; na primer, podlaga stanj65 j e človek, to j e telo in / 3 0 / duša, stanja pa so umetniškost in belina (kadar se je nekdo izobra- zil v umetnosti, se mu ne pravi umetnost, temveč umetniško izobražen, človeku pa se ne pravi, daje belost, temveč, da j e bel, niti hoja in gibanje, temveč gredoč ali gibajoč se, prav kakor prej takšnosten); - potemtakem j e pri stvareh, ki se izrekajo na ta način, tisto zadnje bitnost (oiiata); toda za stvari, ki se ne izrekajo na ta način, marveč j e to, kar j e izrečeno, neka 58 Prim. HA. 583a22. 59 Različica: (mora se namreč v drugem tudi preobraziti) . fl° Snov in možnost se pogosto nanašata druga na drugo: npr. 1032a21. Snov j e nekaj nedo ločenega p o obliki, možnost pa j e stvar, iz katere nekaj nastane o b d o l o č e n i h pogoj ih. 01 Ali: »narejena iz drugega«. c'2 Sestavi iz snovi in oblike se ne po imenuje jo s samostalnikom, ki označuje snov, tem- več j e pridevnik, ki označuje njihovo snov, samo prilastek, kajti stvari dobivajo svoja poimenovanja od oblike. 03 1049a 27: Christovo branje: ». . .snov, če pa j e neko d o l o č e n o tole, j e bit«. 04 1049a 28: negotovo besedilo; pri Christu TO Ka06A.ou » o b č e « . Gornje branje j e pred- ložil O. Apelt, sprejel pa g a j e Ross. 63 Različica: »osebek lastnosti«. 20 Metafizika oblika (eiSoq) in do ločeno bistvo00, j e tisto zadnje snov in snovna bitnost. In tedaj j e pravilno, če se dogaja, /[1049b] da se takšnostno izreka po snovi in stanjih: oboje j e namreč neopredeljeno. Razloženo je, kdaj j e potemta- kem treba reči po možnosti in kdaj ne. 8. poglavje: Prednost dejanskosti pred možnostjo 1049b4 Ker pa j e bilo že zgoraj opredeljeno, na koliko načinov se izre- ka »prej«0 7 , je očividno, d a j e dejanskost ( evepTEta) pred ( 7 i p o T £ p o v ) mož- nostjo. Menim pa, da je prej ne zgolj pred že opredeljeno zmožnostjo, ki se izreka kot spreminjevalno počelo v drugi stvari ali v stvari sami, kolikor j e druga, marveč nasploh pred vsakim gibalnim ali ustalitvenim počelom. Tudi narava (JJTJCTLC;) j e namreč v taistem rodu z zmožnostjo: j e namreč gibalno počelo , ampak / 1 0 / ne v drugem, temveč v stvari sami, kolikor j e ona sama. 1049bl0 O d vsake takšne zmožnosti je tedaj dejanskost prvotnejša tako p o pojmu1'8 kakor p o bitnosti, medtem ko po času na določen način j e prvotnejša, na določen način pa ne. Daje po razmerju (A.oyq)) res prvotnej- ša, j e razjasnjeno (na prvenstven način zmožno j e namreč nekaj zato, ker more biti v dejavnosti, tako, na primer, pravim, daje stavbni mojster tisti, ki j e zmožen graditi hišo, in obdarjen z vidom tisti, ki zmožen gledati, in vid- no to, kar j e zmožno biti videno; toda isto razmerje j e tudi pri drugih stva- reh, tako da morata biti izpovedba in spoznanje dejanskosti pričujoča pred spoznanjem zmožnosti); p o času (%p6vcp) pa j e dejanskost prej takole: to, kar j e v delovanju, je prej kakor zmožnost, ki je po obliki isto, ni pa prej po številu isto. S tem pa menim to, da je sicer za tega določenega / 2 0 / člove- ka, ki že biva v dejanskosti, in za to žito in za tega gledajočega po času prvotnejša snov in seme in vidna zmožnost, kar so stvari, ki so po zmožnosti sicer človek in žito in vidijoče, v dejanskosti pa nikakor še ne; toda po času prej od njih so druge v dejanskosti bivajoče stvari, iz katerih so le-te nastale: vedno namreč iz v možnosti bivajočega nastaja v dejanskosti bivajoče zaradi v dejanskosti bivajočega, na primer človek iz človeka, glasbeno izobražen od glasbeno izobraženega človeka, s tem d a j e vedno neko gibajoče, k i je prvotnejše00: gibalo j e namreč že v dejanskosti70. 00 Prim. A. 1017b25. r'7 Prim. A, c. 11. 08 Različice: izpovedbi, razmeiju, računu, odnosu; prim. V. Kalan, op. cit., str. 385. 011 Različica: »s tem d a j e v e d n o d o l o č e n o prvo gibalo«. 7,1 O tem, da mora gibalni vzrok že obstajati v dejanskosti, prim. Ph. 2 0 2 a l l in de An. 431a3. 21 Aristoteles 1049b 27 V razpravah o bitnosti71 pa j e bilo razloženo, da vsaka posta- jajoča stvar postaja nekaj iz nečesa in zaradi nečesa, nastala stvar pa j e p o obliki isto. Zato / 3 0 / pa se tudi dozdeva, d a j e nemogoče , da bi bil nekdo stavbenik, ne da bi kaj zgradil, ali da bi bil kitarist, ne da bi kdaj zaigral na kitaro; kajti tisti, ki se uči igrati na kitaro, se z igranjem na kitaro uči igrati na kitaro72, enako pa se učijo tudi drugi. Od tod j e nastala modrovalska ovržba73, da bo nekdo, ki nima znanja, ustvaril to, o čemer j e znanost, kajti učeči se tega še nima. Toda zaradi tega, ker j e od nastajajoče stvari nekaj že moralo nastati in j e nasploh od stvari v gibanju nekaj že bilo v gibanju (to se zasvita iz razprav o /[1050a] gibanju)74, j e bržčas nujno, da tudi učeči se že ima nekaj znanosti. Potemtakem pa j e ravno na ta način jasno, d a j e dejanskost tudi na ta način p o postajanju in času prvotnejša kakor zmož- nost. 1050a 4 Ampak dejanskostje tudi ravno po bitnosti (OTJGLOC) prvotnej- ša, najprej sicer zato, ker so po nastanku (TEveaet) kasnejše stvari p o obliki (eiSst) in bitnosti (oiJGLa) prvotnejše (na primer odrasel moški pred otro- kom in človek pred semenom: prvi že namreč že ima obliko, drugi pa ne) , in ker prav vsaka nastajajoča stvar (Yiyvo(ievov) napreduje proti nekem počelu ( a p x i l ) in cilju (TeA.o<;) (počelo j e namreč tisto, zaradi česar, posta- janje pa j e zaradi cilja: cilj pa j e dejanskost (evepTEta)), a zavoljo nje prido- bivamo / 1 0 / zmožnost. Saj živa bitja ne gledajo, da bi imela vid, marveč imajo vid zato, da bi gledala; in na podoben način imajo ljudje stavbno umetnost, da gradijo in zmožnost pozornega razmišljanja, da bi pozorno razmišljali, tako da ne razmišljajo, da bi imeli zmožnost pozornega razmiš- ljanja (-decopriTtKri), ako ne upoštevamo tistih, ki se učijo razmišljati z vaja- mi: le-ti namreč sploh ne razmišljajo, razen na način vaje, tali ker sploh ne potrebujejo umskega spregledovanja")"75. Nadalje snov (i3A.r|) obstaja v mož- nosti zato, ker pač more preiti v obliko (ELSO<;)7('; kadar pa že obstaja v de- janskosti, tedaj j e v svoji obliki. 1050a 16 Podobno paje tudi pri drugih stvareh, tudi pri tistih, katerih smoter j e gibanje. Zato pa prav kakor učitelji domnevajo, da so dosegli cilj, 71 Prim. knjigo VII, c. 7-9. 72 Različica: kitharis. Primer igranja na kitaro nastopa tudi v Nikomahovi etiki, EN, 1103a34sl. 73 Prim. APo. 71a29 in Platon, Menon 80d. 74 Prim. Physica, VI 6, 236b32. Sicer pa gre tu za časovnost dogajanja, ki j o j e Heideg- ger označil za apriorni perfekt. 7r' 1050a 14: »ali... spregledovanja«, izpušča Diels. 7,1 Po znameniti prispodobi iz Fizike, snov hrepeni po obliki, kakor žensko želi moško; Ph. I. 192a22sl. 22 Metafizika ako predstavijo učence pri delu77, prav tako dela tudi narava. Če se namreč ne ravnali na tak način, / 2 0 / bi prišli do Pavsonovega78 Hermesa: tudi gle- de znanosti učečega se bi bilo namreč nerazkrito, ali je znotraj ali zunaj, prav kakor tudi pri Hermesovi podobi. Delo (epyov) j e namreč smoter (teA.oc;)75, dejanskost (evepyeta) pa je delovanje, zaradi tega pa se tudi ime dejanskost izreka po delu8", in se zaradi tega razteza proti dovršeno- sti (evT£^exei-Oc) .•81 1050a23 Ker je pri nekaterih stvareh končna stvar uporaba zmožnosti (na primer za zmožnost vida gledanje, in poleg gledanja od vida ne nasta- ne nobeno drugo delo), od nekaterih zmožnosti pa nekaj nastaja (na pri- mer od stavbne umetnosti izhaja hiša poleg same gradnje hiše), pa vendar dejanskost tam ni manj smoter, tu pa je bolj smoter kakor zmožnost; grad- nja hiše se namreč uresničuje v tem, kar se zgradi, ter nastaja in obstaja istočasno s hišo. / 3 0 / Potemtakem je za tiste stvari, pri katerihje nastajajo- ča stvar nekaj drugega poleg izvajanja zmožnosti, dejanskost v proizvedeni stvari82 (na primer tako gradnja hiše v tem, kar se gradi, kakor tudi tkanje v tem, kar se tke, na podoben način pa je tudi pri drugih stvareh in nasploh se gibanje nahaja v stvari-ki-se-giblje); toda pri tistih dejavnostih, pri kate- rih ne obstaja neko drugo delo poleg dejanskosti, pri njih je dejanskost pričujoča v njih samih (na primer gledanje v gledajočem in umsko zrenje ("decopia) ter v pozorno razmišljajočem in /[1050b] življenje v duši, zato pa tudi prava blaginja: prava blaginjaje namreč življenje z določeno kakovost- jo); na ta način j e izkazano, da sta bitnost in oblika dejanskost. Na osnovi tega razloga j e tedaj razjasnjeno, daje po bitnosti dejanskost pred zmož- nostjo, in prav kakor smo rekli83, sega v času vedno druga dejanskost pred drugo, dokler ne pride do dejanskosti prvobitno večno gibajočega84. 77 1050a 18: najbrž prva omemba didaktične demonstracije. 78 Ps. Alex. (In Metaph., lp. 588, 19sl. Hayduck) pravi, da je Pavson vklesal v marmor Hermesa, tako da se ni vedelo, ali je podoba relief ali pa vdolbljena v marmor. V resnici p a j e bil Pavson slikar. 7!l Besedne povezave: ergon, telos, energeia, entelecheia. 80 Različica: »je beseda energeia oblikovana glede na »delo«; 1050a 20: epyov j e po Realeju tli treba prevesti ne v smislu izdelka, temveč kot delo, delovanje, operatio. »Vsekakor j e beseda energeija oblikovana glede na delo« 81 1050a 23:, entelecheiaje izraz, ki se mu približujta slovenski besedi dovršenst, upo- polnjenost; pri Aristotelu j e sinonim za dejanskost in (po)polnost. 82 Gre za razliko med ravnanjem in proizvajanjem, prattein in poiein, k i je v moder- nem pojmu «prakse« zamegljen; prim. EE 1219al3 in Metaph. 1025b25. 83 Prim. 1049b 17-29. 84 1050b 5-6: 7tptûTtt>çje kot prislov neprevedljiv ob samostalniku, medtem ko TÔ KivoBv gibajoče nima zadosti samostalniškega pomena. Različica, k i je že forsirano tolma- čenje: »do dejanskosti večnega prvega gibala«. 23 Aristoteles 1050b 6 Vendar pa je dejanskost prvotnejša tudi na bolj odločilen na- čin; večne stvari ( to atSta) so namreč po bitnosti pred minljivimi stvar- mi (ta (|)0apxd), nič večnega pa ne obstaja p o možnosti85. Razlog za to p a j e naslednji: vsaka zmožnost j e istočasno zmožnost za svoje protislovje8'', saj namreč tisto, kar ni zmožno prisostvovati, pač / 1 0 / ne bo prisostvovalo v ničemer, medtem ko pa vse tisto, kar j e zmožno, more tudi ne delovati (evepTEiv)87. Torej to, kar j e zmožno biti, more tako biti kakor tudi ne biti: nekaj istega j e torej zmožnost tako biti kakor tudi ne biti. Kar pa j e zmožno ne biti, more ne biti; kar more ne biti, j e minljivo, ali enostavno ali samo tista stvar na njem, o kateri se izreka, da more ne biti, ali glede na svoje mesto ali glede na kolikšnost ali kakšnost, enostavno p a j e minljivo glede na bitnost. Torej nobena izmed neminljivih stvari (ac()8apxov) nasploh ne obstaja v možnosti nasploh (5t)vd|xet ankd)^) (nič pa ne ovira, da ne bi bilo v možnosti glede na nekaj, na primer z ozirom na kakšnost ali neko me- sto): vse večne stari so torej v dejanskosti; prav tako pa tudi nobena izmed po nujnosti bivajočih stvari (ta ei; avdyicr|<; o v i a ) ni v možnosti (saj so tudi nujne stvari prvobitnosti (Ta 7tpa)Ta)88; če namreč prvobitnosti ne bi bilo, ne bi bilo ničesar) / 2 0 / ; tedaj pa tudi večno gibanje (Ktvr|cn.<; cuStoc;) ni v možnosti, če neko takšno gibanje obstaja; in tudi če obstaja neka stvar, k i je večno v gibanju (lavoijuevov at8tov), ni po možnosti stvar-v-gibanju, razen po tem, da se giblje od nekod nekam (nič pa ne ovira, da ne bi bila prisotna snov za to), zaradi tega pa so Sonce in zvezde ter celotno nebo vedno v dejavnosti in se ni treba bati, da bi se kdaj ustavili, kakor se bojijo misleci o naravi.89 Prav tako se ne utrujajo, ko to počenjajo, saj pri njih gibanje ni obdano z zmožnostjo za protislo\je, kakor ta pripada minljivim stvarem, zaradi česar bi bila neprekinjenost njihovega gibanja trudapolna: vzrok za utrudljivostje bitnost, ki je snov in zmožnost, ne pa bitnost kot dejanskost. 1050b 28 Toda neminljive stvari so predmet posnemanja od stvari, ki se nahajajo v preobračanju, na primer zemlja in ogenj. Tudi zemlja in ogenj sta vedno v delovanju, / 3 0 / sama po sebi imata namreč gibanje tudi sama v sebi90. Toda druge zmožnosti se na osnovi stvari, ki so bile že natančneje 85 Ali: »nič večnega ne obstaja v možnosti. Prve bitnosti so dejanskosti brez možnosti: Int. 23a23. 80 Različica: nasprotje. 87 Različica: »biti dejansko«. 88 Različica: »prvotnosti«; Tricot: »des êtres premiers«. 8U Po Realeju aluzija na Empedokla, gotovo pa tudi na druge neontološke fizike; prim. Cael. 284a24. O Atlasu, ki nosi nebo, prim. A 23, 1023al9sl. 00 Naravne prvine posnemajo večnost zvezd s tem, da imajo v svoji bitnosti gibanje, s katerim se stalno gibljejo. 24 Metafizika opredeljene91, vse nanašajo na svoje protislovje; to, kar j e namreč zmožno nekaj gibati na tak način, j e zmožno gibati tudi drugače - ravno takšne so razumske zmožnosti; toda nerazumne zmožnosti bodo o obeh členih proti- slovja taiste s svojo navzočnostjo ali nenavzočnostjo. Če torej bivajo določe- ne takšne narave"2 ali bitnosti, kakršne pravijo tisti, ki razmišljajo v bese- dah'13, da so praliki, tedaj bi obstajalo nekaj veliko bolj znanstvenega1'4, ka- kor pa je znanost sama po sebi, in /[1051a] bolj gibajočega se kakor giba- nje samo po sebi; znanstveno in gibajoča se stvar sta namreč bolj v dejan- skosti, praliki pa so možnosti za te dejavnosti. Da je potemtakem dejan- skost prvotnejša od zmožnosti in od vsakega spreminjevalnega počela, j e torej razjasnjeno. 9. poglavje: Dejanskost in možnost v odnosu do dobrega in zlega ter do biti matematičnih predmetov 1051a4 Da paje dejanskost tako boljša (Pe^-xicov) kakor tudi dragoce- nejša (xt|itC0Tepa) tudi od dobre zmožnosti (GTtouSoda 8x)V0C|j.t<;), se zasveti iz naslednjih razlogov. Izmed stvari, ki se izrekajo glede na biti zmožen, j e vsaka taista zmožna za nasproya, na primer: nekdo, za katerega pravimo, da zmore biti zdrav, taisti more biti tudi bolan in sicer istočasno: zmožnost biti zdrav in biti bolan, ter mirovati in gibati se ter graditi hišo in rušiti hišo, / 1 0 / ter možnost za biti-zgrajen in možnost zrušiti-se j e ena in ista. Biti- zmožen (TO SuvacSou.)'15 za nasprotja j e potemtakem prisotno istočasno, toda nemogoče je , da so sama ta nasprotja istočasno prisotna, nemogoče p a j e tudi, da so istočasno prisotne nasprotne dejanskosti (na primer biti zdrav in biti bolan), tako da je nujno, daje eno od obeh nasprotij dobro, medtem ko je biti zmožen na enak način zmožnost za obe nasprotji ali za 91 Prim. 1050b8sl. 1,2 Različica: samobitnosti. os p r j m Metaphysica A, 987b 31 in 1084b25. Platoniki se imenujejo hoi en tois logois, ker njihov nauk obravnava pralike na način dialektike. Platoniki so namreč uvajali oblike dia en toi logois skepsin, »skozi proučevanje besed«. u4 Različlica: vedočega, vednostnega; 1050b36: £7UCTCR)|IOV TI ta primer j e izhodišče Aristotelove ontologije duše, prim. de An. 417a22. Aristoteles torej ne jemlje za izhodišče gibanja kot takega, temveč stvar v gibanju, ter ne znanost kot tako, temveč človekovo vedenje, njegovo znanje in znanstvenost. Človekov specifikum, znanstve- nost. je fenomen življenja, ki ga nato v njegovi presežnosti opisuje dimenzionalnost možnosti in dejanskosti. V življenju samem obstaja bistvene »razlika«, »razloka«, ontološka diferenca, življenjski razpon in lok možnosti in dejanskosti. 05 Ali: imeti (z)možnost. 25 Aristoteles nobeno: torej je dejanskost boljša kakor možnost. Nujno pa j e tudi, da sta pri slabih stvareh njihov smoter in njihova dejanskost slabša od zmožnosti: to, kar j e zmožno, je taisto za obe nasprotji. Torej se zasvita, da zlo ne obsta- ja poleg slabih stvari (xo KOCKOV napa xa 7tpaYiJ,axa), saj j e zlo po svoji nara- vi poznejše kakor zmožnost. Potemtakem pa v stvareh, ki so od začetka, in / 2 0 / v večnih stvareh ne obstaja nič niti zlega niti napaka niti pokvarjenost (tudi propadanje namreč spada med slabe stvari). 1051a 21 Pa tudi geometrični izreki'"' se odkrivajo z dejanskostjo (svep— TEia): odkrivajojih namreč z delom razčlenjevanja. Če bi bili liki namreč že razčlenjeni, bi bili očividni, zdaj pa so izreki v liku navzoči v možnosti. Za- kaj je vsota kotov trikotnika enaka dvema pravima kotoma? Ker sta kota okrog ene točke enaka dvema pravima kotoma97. Če bi bila torej povlečena z eno stranico vzporedna črta, tedaj bi nekomu ob pogledu na lik takoj postalo očitno, zakaj j e tako98. Zakaj na splošno velja, daje v polkrog včrtan kot pravi kot? Zato, ker če so tri črte enake, in sicer j e osnovna črta dvojna in iz sredine osnovnice navpično postavljena enojna, tedaj j e na pogled lika razvidno za tistega, ki pozna predhodno postavko99. Potemtakem j e razjasnjeno, da se stvari, ki bivajo v možnosti / 3 0 / , odkrivajo s prevajanjem v dejanskost100; vzrok za to je v tem, d a j e mišljenje geometra dejanskost: tako možnost izhaja iz dejanskosti, in zaradi tega ljudje spoznavajo stvari s tem, da jih proizvajajo101 (po nastanku je namreč sama dejanskost po števi- lu102 kasnejša). 10. poglavje: Bistvo resnice; bit in resnica, resnica in zmota"'3 1051a34 Ker pa se bivajoče in nebivajoče enkrat izrekata glede na like naznanil (KaxTiyopiai) stvari, nato pa glede na zmožnost ali dejan-/ [1051b] 'lr' 1051a 22: Ta 5 i a y p d ^ a T a niso le slike ali liki. D a j e ta izraz temelj Aristotelove filozofije matematike, j e pokazal zlasti M. Božovič, »Elementa galilejske epistemolo- gije«, v: Od Galileja do Platona, Ljubljana, Analecta 1985, str. 50sl. 07 Stalni Aristotelov primer: prim. APr. 48a36 in APo. 73b31. 08 Različica: »tedaj bi bil nauk očiten vsakomur, brž ko bi videl lik«; gre za geometrični dokaz, ki je izveden pri Evklidu, Elementi I, 32. Aristoteles j e ta teorem poznal že v njegovi »evklidski« obliki! IJ,J Dokazni postopek za še en geometrični teorem, prim. Evklid, III, 317. Evklidovi »Elementi« niso prevedeni v slovenščino niti za pokušino. 100 Bonitz: perducta ad actum potentia; prim. še Nikomahova etika, 1170al6. 101 T u j e izvor Vicovega aksioma: verum et factum convertuntur. 102 1051a32: » p o številu« j e posamezno, ker j e števno kot poedinka, individuum. 103 To poglavje se vrača na vprašanje resnice in zmote ter biti kot resnice, o čemer j e Aristoteles deloma razpravljal v V. knjigi »Metafizike«, E 4. Temu poglavju so dala 26 Metafizika skost teh naznanil ali njihovih nasprotij, medtem ko pa je bivajoče [v naj- pristnejšem smislu]104 (to 6e TfugLcbtata ov) resnica ali zmota (d^Seg f) V|/ei)8o<;)105, le-to pa j e glede na stvari odvisno od njihovega stanja sestavlje- nosti ali razčlenjenosti (coyK:eLo9at T] 5tpr|