J9 Primerec <i izhaja vsakih štirinajst dnij kot priloga „Soči44 brezplačno; drugače stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto 80 kr.; za tujo države vež poštni stroški. ,,8očh“ z ,,(iosp , LlHtomu' in „Primorcemu stane na leto 4 gld. 40 kr. — Uro d-ništvo in up r a vniš t v o je v Tržui ulici (Mercato) 12, II.
............
Domači oglasi sprejemajo so le iz narodnih krogov. Plačujejo se; za šosterostopno petit-vrsto j enkrat 5 kr., dvakrat 9 kr., tri-j krat 12 kr., večkrat po pogodbu Vsa plačila vrše se naprej. Pee»-mično številko se prodajajo pe 2 kr. Kokopisi se ne vračajo.
_______Razgled po svetu.______________
Petdesetletnica sv. Očeta obhajala se je po vsem katoliškem svetu z velikim sijajem in bliščem. Po vseli cerkvah vršile so se slovesne službe božje. Mesta, trgi in vasi bili so na predvečer slavnostno razvitljeni, po holmih in hribih pa so goreli kresovi. Iz vseh katoliških dežel prihaja v Rim še vedno na tisoče brzojavnih in pismenih častilk. Naš presv. cesar poslal je sv. Očetu s častilko tudi 100.000 frankov v dragoceni šatulji, ki je vsa obložena z demanti in drugimi dragimi kameni. Tudi drugi vladarji so mu poslali premnogo dragocenih darov. Vsi darovi, katere je sv. Oče prejel pri tej priliki, cenijo se na več milijonov frankov.
Tudi županstva v slovenskem delu naše dežele se pridno oglašajo s častilkami, Le malo jih je, ki tega še niso storila. Čas je še do 19. t. m.
Cesarjeva 40 letnica. — Dne 25. februarja minulo je 40 let, odkar je bil presvetli cesar na Dunaju zavratno napaden ter čudovito rešen smrtnega udarca zlobnega Madjarja. Na onem' mestu stoji dandanes prekrasna votivna cerkev, ki je bila sezidana v spomin cesarjeve rešitve. — To 40 letnico obhajala je cela vladarska rodbina, pa tudi drugi državljani so se na raznovrstne slavnostne načine hvaležno spominjali cesarjeve rešitve.
Maršalski jubilej. — Dne 4. aprila bode 30 let, odkar nosi slavni vojskovodja naše vojske, nadvojvoda Albreht, maršalsko palico. Dne 4. aprila 1. 1863. namreč imenovalo je Nj. Vel. cesar tedanjega generala konjištva najvišjim vojaškim dostojanstvenikom.
Avstrijke novice. — Grof Taaffe praznoval je 25. febr. svoj 60. rojstni dan. — Mestni zastop v Pragi, v katerem imajo Staročehi yečino, poslal je mladočeskeinu državnozborskemu klubu jako ostro pritožbo proti preziranju narodne enakopravnosti pri državnih uradih. — Prihodnji delegaciji se bosta najbrže razgovarjali o novi vladni predlogi, s katero se zopet pomnoži naša vojska; da bi novi stroški ne bili preveliki, uvede se ob enem morebiti dvoletno službovanje. — Na Dunaju zač.n6 7. t, m. posvetovanja škofovskega odbora, ki je bil izvoljen na zadnji škofovski konferenci. — Deželni zbor uižeavstrijski sprejel je premembo mestnega štatuta dunajskega.
Levičarji in Mladočehi. — Zadnje dni razburjajo avstrijske politične kroge slutnje in govorice o — zbliževanju nemških levičarjev in Mladočehov. Koliko je na tem resnice, ni še mogoče slutiti. Značilni so pa nekateri govori voditeljev od obeh stranij v državnem zboru, ki so bili nenavadno prizanesljivi in popustljivi. Konservativci in češki veleposestniki so bili ■vsled tega jako poparjeni, najbolj pa Poljaki, ki bi potem prišli ob sedanjo veljavo v avstrijski notranji politiki.
Hrvaško. — Stolni kapitelj zagrebški naprosil je krono in papeža, naj bi se vendar že imenoval nadškof. Čas bi že bil! — V ženskem liceju v Zagrebu je bilo v preteklem poluletju 136 učenk. — V Zagrebu začeli so štrajkati delavci v neki strojarnici; vseh je 61. — V Varaždinu je mestni zastop povišal plače svojim uradnikom. — V Sisku hočejo imeti kako srednjo šolo. — V Karlovcu bo v prekrasnem „Zorinem Domu“ koncert sloveče ruske pevke Nadine Slavjanske.
Ha&ne novice. — V Srbiji se vrše pogajanja o povrnitvi Milana in Natalije v domovino. — Na Angleškem vrše se veliki politični boji med raznimi strankami zaradi znane Gladstonove predloge o samoupravi Irske. —- Na Francoskem so dobili novega senatnega predsednika v osebi Julesa F e r r y ja, kije nasprotnik Car-notov. — Na Španskem se anarhisti čedalje bolj gibljejo in združujejo. V Sara-gosi so imeli v nedeljo velik shod, kateri je redarstvo razgnalo. — N a Bolgarskem dela vlada velike priprave za sprejem srečnega ženina princa Ferdinanda Koburga. — Na Srbskem bodo prihodnje dni volitve v skupščino; ker se vlada boji nemirov, sklicala je vse reserviste pod orožje, da udušč vsak upor. — Na Nemškem je državni zbor odobril izvolitev znanega protisemita Ahhvardta, ki je bil zaradi protižidovskih razkritij, katerih ni mogel povsem dokazati, kaznovan na več mesecev zapora. Takoj potem so ga protisemiti volili v državni zbor. — Na Italijanskem se snuje odbor, ki hoče uprizarjati demonstracije proti avstrijskim romarjem. Italiji to ne bo v korist. — Panamski skandal se bo zopet razpravljal pred sodiščem v Parizu od 8. do 11. t. m. — Milan in Natalija prosila sta biskupsko sinodo blagoslova za njiju ponovljeni zakon. — V Pešti nastal je v ljudskem gledišču velik nemir, ker neki igralec ni hotel peti Košutovih pesmij, katere so dijaki zahtevali.
Goriške novice
Slovenske šole v Gorici. — Sklep deželnega šolskega sveta, da goriško mesto mora ustanoviti za zdaj slovensko štiriraz-rednico, je silno razburil nekatere naše laške sosede, da silovito upijejo proti vladi in Slovencem ter groze, da se bodo branili slov. šol do zadnjega diha. Dr. Venuti, naš dobri „prijatelj", je že naznanil v sta-rašinski seji, da goriško mesto ne sme oskruniti svojega častiljivega „laškega" lica s slovensko šolo in da zato mora mestni zastop ugovarjati proti sklepu deželnega šol, sveta do zadnje instance. — No, naj le ugovarjajo! Pravica je na naši strani, zato se nič ne bojimo nasprotujočih korakov. Na to pa moramo biti pripravljeni, da se to uprašanje zavleče še za eno leto. Dalje pa ne! Na tak način dosežemo goriški Slovenci po dolgotrajnem trdem boju slovenske ljudske šole v lepej naši Gorici.
Metve volitve v Gorici bodo ll., 14. in 18 aprila.
Predsedovali bodo Resen, Venuti in Verzegnassi. — O kakih bojnih pripravah se še nič ne čuti. Mi Slovenci nimamo še prav nikake volje, da bi se borili proti sedanji večini v mestni hiši. Pride čas tudi za nas!
Novi mestni tajnik. — Favettijev naslednik v službi mestnega tajnika goriške-kega je dr. Dante Vecchi iz Trsta. Imenovan je bil v seji 31. januarja, v zadnji seji 23. febr, pa je župan prečital njegovo pismo, s katerim se zahvaljuje za imenovanje. Župan je prav laskavo opisoval novega tajnika. Bomo videli.
Odpoved. — D.r Eg. S c h r e i b e r, ravnatelj goriške realke in ud deželnega šolskega sveta, je od lani tudi mestni sta-rašiua goriški. V seji mestnega starašinstva 31. januarja je tudi on molčč pritrdil predlogu dr. V e r z e g n a s s i j a, naj se odkloni prošnja slovenskih starišev za ustanovitev slov. ljudskih šol v Gorici; v seji deželnega šolskega sveta v sredo teden pa je prišel do drugačnega prepričanja, da so namreč slovenske šole v Gorici potrebne, in zatč je glasoval za ustanovitev slovenskih šol. Ker je s tem prišel y nasprotje s prvim glasovanjem, zatč se je odpovedal časti mestnega starašine. Hvala mu, da je s svojim glasom pripomogel k ustanovitvi prepotrebnih slovenskih ljudskih šol v Gorici!
Zaloga smodnika za c. kr. vojsko je doslej še vedno na goriškem gradu. Po zna-nej velikanski nesreči v Rimu, ko je razstrelitev smodnišnice naredila ogromne škode, sklenil je naš mestni zastop, da se mora smoduisuica preložiti iz mesta ven kam na prosto. V zadn ji seji poročal je stavbni odsek, da je kupil v vrtojbski občini kos sveta za 725 gld., kjer se zgradi smodniš-nica.
Trgovinska zbornica goriška. — Doslej smo dobili natančen imenik vseh trgovcev in obrtnikov iz kobariške in ljubušenjske županije. Začetek je torej storjen. Naprej! Potrebujemo: ime in priimek, kaj je, hišno štev. in davek.
Nasprotni odvetniki. — Iz Velikegadola na Krasa piše nam podžupan T. sledeče: „Jaz se večkrat pravdam in prav zdaj imam neko pravdo pri dr. M a r a n i - j u. Ker pa Vi tega čioveka „šimfate“, da je naš nasprotnik, prosim, da mi naznanite: h komu se čem obrniti ? Bodite tako dobri in naznanite mi to v prihodnjem listu. “
Odgovor uredništva: Obrnite se do svojega ožjega rojaka dr. A b r a m a v Glediški ulici, ali do dr. Nikolaja ali Josipa Tonklija v Židovski ulici, ali pa do dr. Jos. Jakopiča v Raštelju.
Narodna obrtnija v Gorici storila je te dni važen korak naprej. Čitatelji naši se morebiti spominjajo, kako smo v „Soči“ vspodbujali slovenske mesarje, da bi se kdo naselil v Gorici, kjer doslej nismo imeli še nobenega. V dogovoru smo bili že z nekim
mesarjem v Ljubljani, a namena nismo dosegli. Zdaj pa je na voglu Nunske in Stolne ulice otvoril mesnico naš rojak g. Peter M o z e t i č iz Rene, mož iz stare mesarske rodbine. Zat6 smemo upati, da ga bodo naši rojaki v mestu podpirali, on pa se bo prizadeval, da bo ustrezal zahtevam svojim odjebi b rkov.
'Postne prepovedi ali pridige v slovenskem jeziku so v Gorici, kakor je bilo že naznanjeno, v cerkvi sv. Ignacija vsak petek ob 6. uri zajutra. Italijanske prepovedi so pa v prvostolni cerkvi vsak torek, četrtek irr petek ob 5. uri popoldne ter v nedeljo ob 11. uri po veliki maši. Tu pridiguje sloveči govornik P. Gallerani, jezuit, katerega obilno poslušajo in hvalijo.
Slovensko uradovanje, — Iz Solkana nam poročajo: „V trtfžici našega županstva visi že nekaj Časa laški dopis goriškega okrajnega sodišča. V kako korist ? Kdo ga razume ? Ali ni škoda prostora, kateri za-graja v tružici ? Zakaj ta dopis ui slovenski ?u
Poštne zadeve. — Vas Avber na Krasu spadala je doslej pod pošto Štanjel, odslej pa so jo priklopili pošti Dutovlje pri Sežani.
Slovenski napisi. — Iz goriške okolice nam pišejo: ?Vi, gospod urednik, ste že velikokrat pisali-jrroti'laškim napisom pri obeli sodiščih v Gorici ter zahtevali, naj se napravijo tudi v slovenskem jeziku. Doslej oblastnije nočejo biti toliko pravične, da bi tudi uam Slovencem povedale, kje se nahaja ta ali oni oddelek sodišč. Iz tega nastajajo za nas Slovence mnogotere sitnosti in tudi škode. Temu mora hiti enkrat konec! Pri okrajnem sodišču je celo tak napis postavljen le v laškem jeziku, ki določa kar izgubo pravd, ako se zamudi določeni čas. In nam Slovencem se celo tak6 važne določbe ne naznanjajo v domačen jeziku. Ti uboga slovenska raja!1*
Podlo iti smešno. „C o r r i e r e“ od torka je trdil z vso resnobo, da slovenskih šol v Gorici ni potreba, ker bi bile p r a z n e. Od kod je gor iška Židinja zajela to modrost? Sam6 v „Slogini14 šoli je otrok za dobio štirirazrednico ! Ako gorjški lahoni mislijo, da bodo s tem kaj škodovali naši stvari, motijo se jako. Take bedarije nam ne bodo motile vode!
V Ledniku je imela v nedeljo podružnica društva „Lega NazionaJe“ občni zbor. jjU oir r i e re“ pravi, da so se ga u-deležili odrasli iu otroci, vojaki iu uradniki, možki iu ženske. Nesreče ni bilo nobene.
Iz Mirna nam poročajo, da je tamkaj umrla gospa Jožefa D r u f o v k a, spoštovana žena iz znane odlične mirenske rodbine. Umrla je za naduho v 55 letu starosti. Sijajen pogreb vršil-se je učeraj 2. marca ob 8. zjutraj. Naj v miru počiva.
Podgorci pred porotniki. — „C o r-
r i e r eu poroča, da pet podgorskih mladeničev, ki 80 29. nov. 1891. pdtolkli par goričkih „legovcev“, pride pred prihodnje porotnik« v Gorici. Dalje ve povedati, da število zločincev se množi, ob enem pa obžaluje, da pravična kazen ne zadene pravih uzročiteljev onega poboja, ki so Podgorce nsščuvali proti Goričanom, dasi so prav dobro znan i javnemu mnenju. Poživljamo lahonskega obrekovalca, da imertuje one prave »izročitelja „poboja1*.-Slavno državno pravdništvo torej lahko pri „Comej u" poižvš, kdo so tisti zlobneži. Na dan z novico!
Slovenski cigan. —Goriški mestni redarji so zaprli ciganko Genovefo Majer z
Anhovega pri Kanalu zaradi tatvine, cigana Jakoba Majer-ja z Anhovega pa zaradi javnega nasilstva. — Anhovci gotovo prav malo ved6 za take svoje „občane.**
Poštni pečati. — Iz Čepovana nam poročajo. „Županstvo v Čepovanu poslalo jje c. kr. poštnemu vodstvu v Trst pritožbo proti nepravilnemu napisu na poštnem pečatu in prosilo, naj se sedanji pečat nadomesti z novim, ki bo nosil edino le napis : Čepovan.** — Tako je prav! Živelo zavedno čepovansko županstvo! Naj bi se storil enak korak povsod, kjer 'nosijo poštni pečati popačena imena naših slovenskih vasij.
Iz Dolnje Trebuše poslali so nam na pogled odtis poštnega pečata, ki nosi naslov: „Unter Tribuša — Dolnja Tribusa*. — „Unter Tribuša** se nikjer ne nahaja, pač pa edino le „Dolnja Trebuša**. Vrhu tega s v slovenskem delu nima kljukice.
Iz Čepovana nam poročajo: „Naše županstvo podalo je prošnjo c. kr. namestništvu, naj bi zapovedalo c. kr. žendarme-rijskeihu postajnemu poveljstvu v Čepovanu, da odslej pravilno piše ime Čepovan namesto grde spake C h i a p o-v a n o. O svojem času bomo poročali o uspehu**.
Tudi ta novica mora razveseliti vsakega slovenskega rodoljuba, ker kaže, kako lepVi se slavno županstvo v Čepovanu zaveda svoje važne naloge, katero in u je Vršiti tudi v narodnem oziru. Naj bi ta prelepi izgled posnemala tudi druga županstva, kjer je to potrebno.
Enakopravnost. — Iz Rihemberga nam pišejo: „Naše občinsko stnrašinstvoje poslalo slavnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gorici prošnjo, da bi dopisovalo z rihemberško občino v slovenskem jeziku. V seji 13. febr. sporočil je župan odgovor, ki je bil pisan zopet le v blaženi nemščini in v katerem je rečeno, da c, kr. glavarstvo ne ve za noben tak paragraf, ki bi silil glavarstvo, da mora dopisovati v slovenskem jeziku. Vsi sfarašine so ostrmeli nad takim odgovorom. Toda mi pojdemo naprej do zadnje stopnje, (lokler ne dosežemo svojega pravičnega namena0.
Z angoljske gore nam poročajo o prav žalostnih pojavih med tamošjo mladino, namreč o prepirih med otliškimi in sosednjimi mladeniči. Posebno -sovraštvo imajo Otličani do sosednjih Kranjcev, med katerimi nastajajo pogosti nemiri in pretepi zaradi blliških deklet, katerih otliški fantje nočejo pustiti iz domače občine. Dopisnik našteva Še drugih napak, katerih im ne moremo priobčiti. Naj bi vse oblastnije in vsi upltVni domačini skrbeli za to, da se odpravijo taki od-nošaji, ki ne delajo časti taraoŠjiin prebivalcem.
Goriško-ajdovska železnica je v projektu končana. Deželni odbor odpošlje te dni načrte na pristojno mesto v. dosego koncesije. Bog dal, da bi se stvar ne vlekla in zavlekla — kakor zadeva predelske železnice! — Na obrisu so zaznamovane naslednje postaje: Gorica, Bilje, Renče, Doru-berg, Selo, Kodrovi, Vel. Žablje, Ustije in Ajdovščina.
Srečke ali lozi. — Zadnji čas smo dobili od svojih gg. čitateljev mnogo prdšenj, da bi pregledali, ali so bile izžrebane te ali one srečke. Mi smo radi ustregli takim prošnjam ter natančno pregledali izkaze za celo leto 1892., a našli nismo nič ugodnega za dotične lastnike takih srečk, — Kakor doslej, pripravljeni smo tudi zanaprej iti v tem oziru na roko svojim gg. čitateljem, ki nimajo priložnosti, da bi sami pregledovali izkaze o žrebanjih.
Pevsko društvo „Nabrežina** priredilo je v soboto v gostilni g. Grudna lepo domačo zabavo v čast gospodu Hi-. Volariču, čislanemu slovenskemu skladatelju. Petje je vodil marljivi in pužrtovalni pevovodja g. J. Čerin; pele so se mnoge pesmi navzočega skladatelja Volariča. Petje bilo je izborno; pevci so pri tej priliki zopet potrdili našo sodbo, da so prvi na vsem Goriškem. — Prvi napil je g. Volariču župan in predsednik g. Ign. T a n c e, na kar so pevci zapeli „Živi ga Bog! V imenu .pevcev napil mu je g. Ca h a ri j a, ki je v lepih besedah naglašal zasluge g. Volariča za slovensko narodno glasbo. Med petjem „Živi ga Bog“ poklonili so mu pevci lovorov venec s tremi trakovi narodnih barv, na katerih smo čitali posvetilo: „S lav n e-m u skladatelj u Volarič u**. Gosp. Volarič zahvalil se je v daljšem govoru ter napil društvu. Gosp. Ivan R e s m a n napil je predsedniku „Bralnega društva** g. Stupci, ki že veliko let stoji trdno kot skala za narodni napredek na Nabrežini. Urednik „Seče** in „Primorca** poda na kratkem zgodovino naših društev in pevskih zborov ter po v-darjanjih veliko važnost za probujo slovenskega naroda, pozdravi novo društvo Nabrežina, vspodbiija k složnosti, vs traju os ti in medsebojni ljubezni ter napije društvu, predsedniku g. Tancetu in pevovodji g. Čerinu, Gosp. R e s m a n napije predgovorniku, ta pa napije g. Resmanu ter se poslovi od njega, ker se g. R. podA še te dni na svoje novo mesto v Velenje, želeč, da bi nam Bog dal mnogo takili železniških uradnikov, kakoršen je g. R., kateri naj bi se čim prej zopet povrnil na naš sivi Kras. Gospod R. se ,poslovi še v ginljivem govoru od ljubih mu pevcev ter potem spremi našega urednika na kolodvor, kjer je že čakal italijanski mešanec.
Nadaljno poročilo nam zatrjuje, da je domača zabava trajala še v pozno noč in da so med petjem in naudušenimi napitnicami ure prav hitro potekale. — Naj bi gg. pevci in drugi udeleženci imeli ta večer še dolgo v spominu, zlasti pa da bi ohranili globoko v srcu premnoge zlate nauke, katere so slišali iz iskrenih ust rodoljubnih in skušenih govornikov.
Železnica Tržlč-Čenlnjan (Montalcone-Cerviguano), © kateri se ima sklepati še ta mesec v državnem zboru, se začne na sedanji tržiški postaji ter pojde skoro dva kilometra (l-9) po že obstoječem tiru južne železnice.
Pred Ronkami se odcepi na levo proti morju ter pojde mimo Bel jan a, Pierisa, Vil* levicentine do Čcrvirrjana. Cela proga bo lGl/3 kilometrov dolga in konča na postaji, ki se zgrudi na s evero-vzhodni strani zadnje imenovanega kraja. S tržiške postaje zgradi -se še‘druga 2*/» kilometra dolga železnica do pristanišča Rosega, ki je na jugo-vzhodni strani od Tržiča.
•Za vsa ta dela in za druge postranske stroške (za interkalarne obresti, predno bo železnica tekla, za odškodnino državi, ki prepusti svoje vozove, za reservni zalog itd), je proračuhjeu znesek 1,656.000 gld. Podaljšanje železnice od Červinjana do italijanske meje in nje zveza z italijansko postajo 8. Giorgio di Nogaro bi stala avstrijske podjetnike blizu 300.000 gld. Ko se izvrši ta zveza, bo najkrajša pot iz Trsta ali Gorice v Benetke in dalje v Italijo po tej železnici, katero Lahi radi tega imenujejo „la direttissima* najrevnejšo ali najkrajšo. Gorica bo čutila takrat veliko zgubo in Furlanija bo od nje še bolj ločena ko zdaj.
Društvo, ki dobi dovoljenje, da sme železnico graditi (koncesijonarji), izvrši delo
na svojo roko, ne da bi ga oddalo, katere-epu podjetniku. V dosego potrebnega denara izdajo koncesijonarji obveznic ali obligacij za 1,300.000 gld., prijjoritetnik akcij (od kateiih se plačujejo obresti in glavnica pred drugimi) za 240.000 gld. in navadnih akcij za 220.000 gld., skupaj vrednotnih papirjev za 1,760.000 gld. Tisti, ki dajo denar na te papirje (v prvi vrsti podjetniki sami), sestavijo akcijsTco društvo te železnice. O* bligacijAm in prijoritetnim akcijam zagotovi država 4% obresti, kakor tudi, da se obligacije izplačajo v 75 letih, potem ko bo železnica tekla, prijoritetne akcije pa v nasledujili 15 letih./
Letni dohodki nove železnice so pro-računjeni na 20.000 gl.; za obresti in povračilo glavnice (amortizacijo) bo pa treba prvih 75 let po 64.620 gl. in naslednjih 15 let po 21.586 gld< Torej bo morala država dokladati (v obliki posojila ali predplač proti obrestim) prvih 75 let po 64.620 gl. in naslednjih 15 let po 21.586 gld. Torej bo morala država dokladati (v obliki posojila ali predplač proti obrestim) prvih 75 let po 44.620 gl., naslednjih 15 let po 1.586 gl. Po 90 letih preide železnica v državno posest, vendar ima država pravico, podržaviti jo tudi prej.
Navadne akcije (Stammactien), katerih vzame goriška dežela za 50.000 gl., nekatere občine in zasebniki pa za 170.000 gl., bodo rasle obresti in se začnejo vračati (amortizirati) še le tedaj, ko se državi po-vrnejd vse predplač« (90-letna garancija) z obrestimi vred, to je: o sv. Nikoli. Te akcije so le podpora železniškemu podjetju brez vračila in brez obresti.
Železnica se mora dozidati v poldrugem letn, potem ko je bila dana koncesija. Gradi se kot lokalna železnica v povzdigo kmetijstva in trgovine v onih krajih, koder pojde: a ne da se tajiti; da pripisujejo vojaški krogi veliko važnost tej progi in da njih glas ni bil najmanj odločilen v tej zadevi. Železnico bo upravljala država na račun podjetja, kateremu zagotavlja označene vsote.
_________Ostala Slovenija^_______________
Trst in Istra. — Pri g. I v. Nabergoju na Proseku je bila deputacija 12 uglednih mož iz tržaške okolice, kije protestovalaprotinapadom v„Idritto Croato* ter izrekla g. N, popolno:zaupanje. „ Gogp. F er d. Goftou, c. kr. višji poštni upravitelj in cesaraki svetnik v Trstu, praznoval je 46 letnico svojega službovanja. — „linja n sko posojilno in k.ocs u.m nn. d r n Š t v o“ je imelo v medeljo svoj letni občni. zbor. Uspeh tega društva v preteklem letu je prav ugoden. — Posl. L Nabergoj je prejel dve zaupnici: iz Rojana in iz Skednja,; priobčila jih je ^zadnja „Edinost,“ Obe zaupnici odločno obsojajte napade v „Di-ritio Croato*. — Naglom a n m rije 62: letni agent Leop; Obeh — Tatovi so vlomili v brzojavni urad v ^Tergesteo* der odnesli 260 gld.
Pazite na otroke. — Te dni bil* je (
obsojena v Trstu na 14 dnij zapora kmetica Helena K o d a r i n iz Boršta. Pustila je 1 dne 27. decembra svoje osemmesečno dete samo doma v sobi, v kateri je bil privezan tudi — prešič. Žival seje odvezala ter raz- 1 grizla otroku del glave. Nepazna mati je od žalosti hotela zblazneti, a poleg tega morala se je še zagovarjati pred sodiščem, katero ji je odmerilo omenjeno kazen.
Kranjsko. — „Narodni Dom* v, Ljubljani začne se graditi letos; stal bo 150.000 gld. — D ole n j s ke želez miče i
stranska proga od Grosuplja do Kočevja izroči se že augusta javnemu prometu. —
V	L j u bij a n i se je ustanovilo “Slovensko planinsko društvo*, kateremu namen je, da naše lepe planine ohranijo slovensko lice. —
V	Spodnji Šiški pri Ljubljani je umrl g. Janez Knez, dolgoletni župan in zaslužni ravnatelj posojilnice za ljubljansko okolicoi Star je bil 68 let. N. v m. p.!
—	Deželno bolnico začnč še letos zidati; stroški so preračun jeni na 400.000 g.
—	Trgovska zbornica kranjska izvolila je predsednikom g. I. Perdana, i-* V Ž^ireh pri Jdriji je umrl učitelj g. Fr. Šmid. —Ljub 1 j a n i c a je nenavadno narasla; boje se povodnji.—
Iz Novega mesta na Dolenjskem. — Prav resnično vesela dneva doživeli smo 18. in 19. svečana 1893. Praznovali smo sijajno škofovsko petdesetletnico slavno vladajočega sv. Očeta, papeža Leona XIII, Slovanom resničnega prijatelja. V soboto 18. febr. bilo je vse mesto razsvetljeno: brez število lučić gorelo je na oknih bogatinov pa tudi siromakov. Enako godilo se je v okolici mesta. Dne 19. pa služila se je slovesna sv. maša ob obilni udeležbi pobožnih vernikov.
;— Zima je tudi nas letos hudo nadlegovala ter za kurjavo mnogo novca pobrala; a Izdaj se nam bliža prijazna pomlad, sneg jkdpni in po solnčnih rebrih že poganjajo in jcvetč dišeče vijolice.
Sredi meseca svečana je v našem mestu jin v okolici stekel pes pripravil v nesrečo več oseb. Nekatere je hudo ogrizel, drugim 'pa le obleko raztrgal.
Pri veselici na pustni torek sprli sta se dve ženski: delale so krepko pesti iu kouečno celo kol. A po pustu pride post. Na pepelnično sredo morala je priti sodnij-ska komisija pregledavat nasledke navdušenosti naših amazonk in sodnija naloži gotovo zraven 40 danskega še kaj poveliko-juočnega posta bojevalkam.
Sreča v nesreči. — Minuli teden napadel je nekega večera proti 7. uri zvečer iz Šturij proti domu v Po d ve! b se vračajo-ičega Andreja Kavana ml. na sredi pota neznan zločinec. Sunil ga je dvakrat z nožem v levo stran, a na srečo zadel obakrat v listnico, tako da je prebodel obe usnjati strani in več gibov papirja. Napadem se je branil obupno, zgrabil napadalca za vrat jter ga sunil z dežnikom v obraz, na kar je napadalec pobegnil. Orožniki zasledujejo zlo-jčinca, kateremu se utegne poznati na obrazu »li na vratu kako znamenje, Kaj takega dozdaj v teh krajih ni bilo slišati.
Koroško. — V Črni so pri občinskih Ivolitvah prvič zmagali Slovenci. Korotan nstaja! — Goap. dr. Val. Janežič, višji štabni zdravnik I. reda, sanitetni načelnik 44 kora in vitez Franc Josipovega reda, stopil je v pokoj. Tem povodom dobil je iNajvišjo pohvalo. — V Dro žicah pri Grozdanjah je prišel neki mož z drvi vred pod voz in ostal mrtev. —V Velikovcu je pogorela prodajalnica trgovca Ronkija; škode 2500 gld- — V Hodišah bo na velikonočni ponedeljek slovenski predaval o kmetijstvu g. tir. E. Kramar, iz Gradca. — Občina K o t m a r a v e s sklenila je, da bo odslej le slovenski uradovala. Okrajno glavarstvo celovško je pa zapovedalo, da občina mora v zadevah prenesenega področja uradovati nemški. Občina se je prito-tožila proti takej sili. — Politično društvo za koroške Slovence priredi 5. aprila papeževo slavnost. Sodelovalo bo tudi pevsko društvo „Lira“ iz Kamnika. — V Celovcu polil se je z lugom neki delavec v tamošnji milarnici (kjer delajo milo ali žajfo) ter za opeklinami umrl. — P,ri Šnvarjeti nad Velikovcem je mlatilnica zmečkala triletnega otroka. —
Židje v Celovca. — Razni koroški listi tožijo, da se židovstvo v Celovcu preveč širi in da bi bilo treba v tem pogledu odpora. Vsled te grožnje objavilo je osrednje glasilo vsega avstrijskega židovstva, Rabbi Blochova „Cest. Wocheuschrift“, jako rezek dopis iz Celovca, v katerem se bridko pritožuje zlasti zoper protisemitski mestni zbor celovški. — To je pač zasluženo prokletstvo celovških nestrpnežev, da jim pri tem, ko v jedno mer davijo Slovence, leze čifut na hrbet.
Štajersko. — Pokojni goreči rodoljub župnik Božidar Raič zapustil je pisateljskemu društvu 270 gld., „Slov. matici" 90, Mohorjevi družbi in družbi sv. Cirila in Metoda vsaki po 45 gl. — Pri Ponikva h je vlak povozil čuvaja Piska. — Ameriške trte pridno sadijo na obeh bregovih Save od Radeč do Brežic. — Dne 10. mal. travna pojde romarski vlak iz Maribora v Rim. Med potjo do laške meje bo pobiral slovenske romarje. Vse uredi g. Pavlin v Ljubljani. — Ravnatelj K- Končnik je ukazal, da mu morajo dijaki le nemške ubožne liste prinašati; a štajerski vrli narodni župniki menda niso še pod komando raznarodnjaka Končnika. — Zasulo je oni teden tri delavce blizu ceste od Blagovne na Arclin. Kopali so pesek ne odstranivši zemeljske plasti nad glavo; ta se ude-re in jih zasuje. Dva slučajno mimogredpča voznika jih po velikem trudu odkopljeta; dva so še oživili, tretji je bil mrtev. — Umrl je 13. febr. y Mozirju dr. Ant.Pav-liček, rodom Ceh in izvrsten Slovan in Slovencem prijatelj. N. v m. p.! — Strašna nesreča pripetila se je zopet v premogovih jamah v Škalu pri Velenji. Užgal se je drugič plin ter usmrtil 16-18 delavcev, 6 težko, 15 pa lahko ranil. — VVelikine-delji vložili so že pred poldrugim letom na vis. ministerstvo prošnjo za slovenski poštni pečat. Občina je čisto slovenska; a poslali so ji sicer večji pečat, na njem se pa sveti tudi v večjili črkah samo nemški napis: Gross-Sonntag. — Šaleška čital-"niča priredila je 2. febr. lepo in obilo o-biskano veselico, kjer je sosebno lepo petje ogrevalo in navduševalo zbrane narodnjake.
Raznoterosti
Drobiž. — Volkovi so na južnem Ogerskem raztrgali duhovnika, ko je šel k bolniku. — Na norvežkih bregovih je pri hudem viharju poginilo 123 ribičev. — V D o veru (Amerika) je pogorela norišnica. Zgorelo je 44 norcev. — V Beregu na Ogerskem so imeli na pustni ponedeljek ples. Med tem se je užgal petrolij v kleti in kmalu je bila vsa hiša v ognju; 17 ljudij je zgorelo, veliko njih pa je ranjenih. — V rudniku pri Murciji na Španjskem je plin zadušil 25 rudarjev. — V Špljetu (Dalmacija) bodo v spomin papeževega jubileja zidali novo stolno cerkev, — Sv. Oče je dobil povodom svoje 50-letnice okoli 8000 brzojavnih častilk. — Volkovi so požrli štiri turške orožnike blizu Soluna. — Dva vlaka sta trčila pri postaji Ziersdorf na Franc-Jožefovi železnici; več voz in ljudij je močno poškodovanih. —
Obrlnijn na Slovenskem začela se je čedalje bolj razvijati. Tako je ustanovil g. Jožef Verbič, župan borovniški v Bistri (p. Borovnica) tovarno za pohištvo iz upognjenega lesu, n. pr. lepe stolice,.naslonjače, itd. Dobro bi bilo, ako bi g. V. ustanovil v Trstu, v Gorici in drugih mestih založnice svojih izdelkov. — V Ž a 1 c u na Štajerskem l)a ift vndalinhni er.
bihler upeljal pletenje koškov in najrazno-vrstnejših pleteničic, itd. Takega blaga se veliko proda. Naše trgovce s takim blagom opozarjamo na to obrtuijo, ki je v narodnih rokah.
Živinska sol je zagotovljena; državni zbor je sprejel v sej« 27. februarja dotično postavo. V budgetnem odseku se je poudarjalo, naj bi postava obveljala, predao preteče celo leto po njeni razglasitvi; ali finančni minister je dokazoval, da to ni mogoče.
Na to se je sprejel vladin predlog brez premembe. Zbornica je sprejela tudi nekatere resolucije še o večjih polajšavah glede živinske soli, ki pa vsaj za zdaj ostanejo najbrže le mrtva črka.
Srebern denar se že zopet kliče v cesarske blagajnice. Za dvajseticami, šmarnicami, starimi deseticami, tolarji in sličnimi denarji pridejo na vrsto oni po 2 gld. in po 25 kr., ki se bodo sprejemali pri cesarskih denarnicah le še do 30. junija t- L, tako da nam ostanejo potem razim drobiža le še srebrni denarji po 1 glu. Srebrne krone (po 1 krono) bodo tako velike, kakor sedanje petindvajsetice; zato se spravijo še le potem v promet, ko te iž njega izginejo
Jnžna železnica uvede s 1. prihodnjim aprilom nove tarife za blago, kakoršne so v navadi pri večini državnih železnic v Avstriji od 1. 1876. sem. Novi cenik se bo delil v dva dela, katerih prvi je veljaven pri drugih železuicah. Prvi del pride v veljavo s 1. aprilom, drugi pa pozneje. Razlikuje se ta cenik od novega, ki je bil do sedaj v veljavi, po tem, da določuje ceno prevažanju blaga po teži blaga, dočim je sedaj razločeval vrsto blaga. Pri vsem tem pa se splošne cene menda ne znižajo dosti ter ne bo trgovini v Trstu tudi s tem veliko pomagano, ako seji ne priskoči na pomoč s tem, da se obdrže tudi nadalje, prevozne znižane cene, ali se morda žuižajo še bolj, kar je tembolj želeti, ker vemo, da je mnogokatera trgovina proš'a iz Trsta na Reko uprav radi previsokih prevoznih cen iz Trsta v notrajnost. Tako se godi n. pr. s trgovino z limoni in pomerančami. Glede prevažanja oseb, ostane najbrže vse pri starem, kajti tarife na pasove, kakoršni so veljavni na državnih železnicah, južna železnica ne misli uvesti ter bode promet iz Trsta v notranje dežele tudi v prihodnje primerno drag.
Kako Je naraščalo naj več je mesto na svet« — London? — London je bil že leta 1066. zelo obljuden, imel je za one čase veliko prebivalcev: 40.000. Leta 1700 je štel 700.000 stanovalcev; leta 1800 je naraslo število na 900.000 in leta 1891. našteli so 4,424.000 prebivalcev (Devetkrat toliko, kakor vsa kranjska dežela!) — Mesto ima 547450 hiš, 1450 cerkev, 2200 poštnih in brzojavnih uradov^ 76 gledališč, 2100 bolnišnic, 7600 pivaru, y 1800 kavarn, 570 hotelov in 3100 pekarij. Čez reko Temzo je narejenih 48 mostov. Fijakarjev je 19.000 in 1500 „omnibus“-vozov. Vsako leto povprečno potrebuje se: 2,200.000 Žakljev moke, 2,050.000 goved in 260.000 svinj Jajc potrebujejo toliko stotin milijonov, da jih mora vsa Evropa tja dovažati! —
Gospodinje operite vselej kavo preden jo rabite. Kava se k nam pripelje na ladijah, kjer jo nasujejo v dotična skladišča ter jo potem pri izkrcanji pospravijo v vreče; na potrebno snago pa se na ladijah prav malo pazi. Marsikaj pride med kavo, kar bi se nam gotovo gnjusilo, ako bi to videli in vedeli. Kako osnažena je dostikrat kava, priča ti voda, v kateri jo izpiraš, ki je na-
T 1----- + „	4„	/4,>na nrt raznovrstne
nesnage. Zato je svetevati, da se kava vselej dobro opere, predno se ožge, in to v topli vodi dva ali trikrat. Naj nobena gospodinja tega ne opusti.
Rast rnskih mest od 1859-1892. Kako silno rase prebivalstvo ruskih mest, razvidi se iz naslednjih številk:
Prebivalstvo leta .	.
Petrograd..............
Moskva.................
Varšava.............
Odesa...............
Kijev...............
Riga .......
Harkov..............
Saratov .......... .
Lodj .	.	.
Kišenjev . .
Kazanj . .
Vilno . . .
Taškent . .
Tiflis .	.	.
Rostov . .
Berdičev.	.
Vkup
.	1859	1892
520.000	1,000.000
386.000	808.000
161.000	505.000
104.000	304.000 60.000 201.000
72.000	190.000
48.000	188.000
65.000	165.000
29.000	150.000
85.000	144.000
60.000	140.000
51.000	130.000
50.000	120.000
40.000	105.000
40.000	102.000
51.000	101.000 1.823,000 4.354.000
Jernej Kopač
na Solkanski cesti 9.
izdeluje
vgftkOTratne vom-omp svete,
in vseh vrat medeno pecivo
V Gorici prodaja te Hveče trgovec A. Urbančič v Gosposki ulici. — Prodaja jih tudi Karolina Riesner v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tudi mrtvaške vence, cvetlice in druge podobne reči.
Ivan Druffa
na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega
USNJA
ter raznega orodja in potrebščin
za čevljarje
Prodaja na drobno in na debelo.
Ivan Reja
Rešitev konj o požaru. — Znano je, kako težko je spraviti konja iz hleva, ako gori hlev ali pa kako sosedno poslopje. Izkušnja pa uči, da gib konj tudi ob taki priliki prav rad iz hleva, ako ga osedlamo ali pa obrzdamo. Žalibog je to priprosto
krčmar „Alla Colombau
J!» veli!:.') vojninlro
na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina in ima
DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne
sredstvo prav malo znano, če je pa znano, ob nevarnosti malo kdo misli na nje.
Anton Obidič
čevljar
v Semeniški ulici št. 4.
Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabršček Tiska A. M. Obizzi v Gorici.
se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
Svoji k svojim!
Karol Ilraštek pek
Riva Como št. 4. v Gorici. Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici št. 2.
Tiskarna A H t. M. Obi%xi-j a
priporoča se slovv občinstvu za vsakovrstna dela, ki spadajo v tiskarsko stroko. V zalogi ima vedno vse tiskovine za duhovske, županske in druge urade. Cene zmerne. Ceniki vsakemu na razpolago.
Peter Birsa
gostilničar pri veliki cerkvi (Corte Caraveggia št. 4) priporoča sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro sveže pivo, domačo kuhinjo ; postrežba točna.
Jos.	Eoii	Kavarni cio“:
krčmar	!desco“ v ulici „Caserma",
pri solkanski mitnici na;glavni shajališči tržaških desni toči	izborna	Slovencev vseh stanov. Na
domača	vina.	razpolago Časopisov v raz-
-----------------------inih slovanskih jezikih. -
Alton Zapp
v Zvezdi v Ljubljani
(\ hiši „Matice Slovenske “ ) ima prodajalnico šolskih in drugih knjig ter vseh šolskih in pisarniških potrebščin.
Jožef Novič
krojač
v Gosposki ulici št. J3. Ijala: Slonove ulice št.10-12.
Aiolf Hauptuai
tovarna
oljnatih barv, Arnežev, lakov in kleja v Ljubljani, ob vogalu Keseljeve ceste išt. 41 v lastni- hiši in Ali-
Ivan Hreansti
čevljar
preselil se je v Raštelj št. 23. I- nad.
Ivan Kavčič
veletriec na Komu ima zalogo
STE1NFELDSKEGA PlVA.
v sodčkih in steklenicah ter
žita, moke in otrobij.
Staroznano gostilnico „pri Lizi“ v Kapucinski ulici (Rabatišče) št. 2 hnS. zdaj v najemu
Franc Bizjak,
ki toči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe za prenočičč Gene so zmerne. . Tukaj je shajališ A Slovencev iz spodnje Vipavske doline.
Anton Fon
v Semeniški ulici ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter
fjostilnico.
Toči vedno dobra in naravna vina.
Franc Jakil
na sredi Ra Stelja št. 9 ima
ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo.
Dnštveia krčna
Rojanskega posojilnega in konsumnega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača okoličnn-ska vina.
1. Cej
gostilničar
v Židovski ulici št. 5 toči naravno briško vino.
A. Howanski
na Travniku št. 22 prodaja koške, pletoničioe itd.na drobno ih na debelo.
Ant. Trebše
gostilničar
proti novemu mostu v Hvalovi hiši št. 12 toči dobra domača vina in pivo.
Prodajalnica
in zaloga jestvin „Rojanskega posojilnega in konsumnega društva", vpisane zadruge z omejenim poroštvom v ulici Belve-dere št. 3, bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in z dežele.
Anton Koren
trgovec poleg gostilne „pri zlatem leva" (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno/o»-čarsko porcelsmasto in stekleno blagč, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Martin Pnveraj
civilni in \ojaski krojač V Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje :	srajce,	spodnje
hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospSdo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje točno in po zmernili cenah.
Ivan Dekleva
veletriec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah .vedno na izbiro vsakovrstna
domača vina
bela in črna istrijanska tor
bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistralni ulici.
Prodaja »a debelo
Ant. Kuštrin
v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulici št. 23, ima
prodajalnico
za kavo, sladkor, moko, olje, riz in vsakovrstne jestvine na drobno in a debelo. Zunanja naročila se točno izvršojo.