RAZPISUJE
počitnice na Slovaškem
Že tretje leto odhajajo učenci viških šol na zimovanje v Červeny Klaštor, ki je samo 50 km oddaljen od poljske meje.
Tudi letos so zbrali 35 učencev občine Vič-Rudnik za odhod na Slovaško. Pot nas je vodila nekaj časa po Sloveniji, nato pa po Avstriji, na-zadnje pa smo prispeli v Bratislavo, kjer so nam pripravili kosilo. Dolgo časa je trajalo, da smo prispeli v Červeny Klaštor, v naš novi dora. Kar nismo mogli razumeti, da bomo 10 dni preživeli v tako lepem bivališču, ki se mi je zdel kot majhna graščina. V prijetnih dneh bivanja se žal nismo nasmučali, saj veste, da je bila letošnja zima brez snega. Pač poskusili smo najti bele planjave v Strbskem Pleso, kjer so bila smučišča zares prepolna.
Z našimi vodiči smo se dogovorili, da si bomo v teh dneh ogledali veliko kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti krajev. Zelo zanimiv je bil ogled narodnega parka, ki je bogat z živalmi in rastlinami. Opazili smo velike soteske, ki jih je voda različno oblikovala. Naše bivališče smo si ogledali z različnih razglednih točk. Povzpeli smo se na najvišji hrib v okolici, s katerega se nam je nudil razgled po prelepih vaseh in košatih gozdo-vih. Veliko zanimivega smo videli tudi v samo-
stanskem muzeju, kjer so bile naprave za priprav-ljanje zdravilnih čajev in zdravil, ki so jih nekoč znali izvrstno pripravljati samo menihi.
Nekega večera smo bili priča pravi hokejski tekmi. Kako radi smo se tudi mi zapeljali po ledu!
V veliko veselje nam je bilo nakupovanje po raznih trgovinah, ki so bile po cenah in po izboru prava paša za naše oči. Nismo pozabili na muzej živali (prednjačile so zveri). Hrana je bila drugač-na od naše, saj imajo Slovaki zelo radi sladko). Kruh pečejo s kumino. Tortic smo se dodobra najedli in napili coca-cole. Ob vefierih smo se fantje dobivali ob biljardu, ki je bil za nas nova igra. Ob spoznavnem večeru smo nastopili z raz-nirai tgrami in s skeči, sam pa sem zaigral tudi na klavir.
Naj vam povem, da so bili v našem domu tudi češki otroci, s katerimi pa žal, nismo imeli dosti stikov, kar bi pa v bodoie zelo želeli.
Po prekratkih desetih dneh smo se polni lepih in koristnih vtisov ob zares skrbnih vzgojiteljih vrnili domov, kjer so nas pred občinsko zgradbo že nestrpno čakali starši.
TADEJ JAKOPIČ
O.Š. X. SNOUB,
Ljubljanske - Traovo v Ljubljani