Dopisi. Iz Maribora. (Majnikova veaelica vdijaškem aemenišču.) Na belo nedeljo amo v semenišča kaj veaeli večer imeli. Predatojaištvo semeaiško je razposlalo aačrt majnikove veaelice, pri kateri ao ae menjale peaai in govori in glediačiaa igra. Okoli pete ure popoldae ao počastili miloatljivi knez ia škof aemeaižče a avojim prihodom in kmalu se je zbralo okoli prevzviaeaega goapoda lepo atevilo odličaih gostov. Zapazili amo več preč. gg. stolaik korarjev, .'¦aatnega korarja, St. Peterskega, profeaorje bogoslovja, ravaatelja c. kr. gimaazije in prof. verozakona aa viai gimBaziji, aekoliko arugih dahovaih gospodov in večiao bogoalovskega aemeaišca. Peaai so naa vrlo zanimale; vendar ao nam bolj dopadale pesai mešaaega kora, kakor pa moški čveterospevi, temu pa se ni čuditi, — ao pač ae mlada grla. Odlično je predaašal aedmošolec J. 0. Gregorčičevo pesea nOljki". Peaen pa je res sama na sebi tako izborna, da bi Gregorčič imel častBo mesto med pesaiki, če bi bil ediao le to pesea atvaril. Glediščaa igra ,,lakomnoati krivda in poravaava" je aploh sama ob aebi dobra igra. Gledišee aaj bi človeka likalo in njegovo srce blažilo: take vrate igra je gotovo imeBOvana igra. In kako lepo ao jo mladi dijaki igrali; bilo jih je veaelje gledati ia poalušati. Pred vsemi pa se aam je prikapil, kakor hitro je stopil na oder. skopuh — šestošolec J. St. — Kar ga je od Bog do glave — vse ga je bilo polao skopaha. Tako je bil lakomea, da ae avoje laatae matere bi usmilil, ampak reva je prav gladii morala amreti. Njena amrt ekopaliu srce zgaae. Od zdaj ae ne posti več iz lakomaoati, ampak pokori se za avoj greh, ia prihraajeni denar obraea v prid revežem. Ko umira, aporoči vse avoje premožeBJe airotišču. Tadi akopuhov strežnik šestošolec J. J. je bil prav na avojem meatu. Mil.kaezin škof ao izarjenost dijakov pohvalili in ae preč. predatojniatvu zahvalili za veaeli večer, katerega jim je pripravilo. Ob eaem ao dijaako semeaiače povabili priličao majnikovega izleta na svoj grad WindeBau. Tadi mi amo preč. predatojniatvu semeniškemu hvaležni za zabavo. B. Iz Ivanjec pri Negovi. (Krivo dolženje.) Vsem čaatitim bralcem nam zelo priljabljeaega ,,Slov. Goap." bode zaan dopia: nIz Negove", cerkveaa priloga štev. 16. t. 1. Zelo aerad mešam že skoraj pozabljeao stvar iz nova. Ali ker so me maogi obdolžili, da sem jaz piaatelj onega članka, ia mi za to celo a tepeajem žagali, aem pri8iljea, proaiti slavno uredništvo, Baj ono blagovoli odgovoriti, ali aem jaz rea pisatelj dopisa iz Negove štev. 16. ali ne? — (Niste. Ured.) Vas pa vae, kateri ste me tega obdolžili, uprašam, kako vam je bilo raogoče to storiti, ker veate, kakoŠBJe nasledke ima tak aum pri Baa?! Sem že enkrat sam jih okuail. Ali sem morebiti koga kedaj oaebao razžalil? Ali iz česa aklepate, da sem jaz ravno ta pisatelj ? Morebiti, ker aem že enkrat kaj tacega piaal ? To vaa pa zelo moti in ate celo pozabili, da ide liaica aamo enkrat na led. In poleg tega je dopis od Negove in ne iz Ivanjec, moje domovinske vaal Sedaj, mislim, boate dovoTj prepričaai, da ate me zaatoaj obaojevali ia marsikateri celo prekliajali. Iz Pake. (Sadjerejsko draštvo. — Prvo sv. obhajilo.) Prav lepo je gledati sadna drevesa, katera pri naa zdaj kaj lepo cveto ter kraani duh razproatirajo na vae atrani. Ptičice po njih mično prepevajo ia ž ajih marljive bnčele aladko atrd aabirajo. Nadejamo ae, ako Bog da, veliko aadja; pa še več v prihodnjih letih, ker se pridao goji mlado sadao drevje. — Za vse to pa ae imamo zahvaliti v prvi vrsti našema čaativr. goapodu kaplaaa. So še aicer kratek čaa pri aaa, ali moremo reči, da ao že prav veliko dobrega nam v prid izvršili. Tako so aa primer raadjerejako društvo" OBi apravili na aoge ia kakor imajo veaelje ia akrb za mlado sadao drevje, tako ia ae v vecej meri pa ekrbč tadi za naše mlade btroke v šoli ia povaod; preskrbeli ao v velikem truda ia podučili okoli 70 otrok, da so na belo aedeljo pristopili v veliki pobožaosti k prvemu av. obhajilu. Bodi toraj našemu čaativredaema g. kaplaau, za vse to lepa ia arčaa zahvala iz rečeaa ia Bog daj, da bi radi še dolgo med nami ostali. Od sv. Andraža y Leskovcu. (Izpred naae pošte.) To je živa reenica, da je aaše slov. ljudstvo sila potrpežljivo. Tega ae pri naa prepriča človek, kedar mu koli drago. Imamo poato, toda mož, ki jo ima v rokah, gleda bolj aa avoj ,,geachaft". kakor pa aa to, da astreže Ijudem, ki imajo kaj opraviti s pošto. Celi tedea ležo piama aa pošti ia če pride aedelja ter bi ljudje radi izvedeli, je-li za-aje kaj na pošti, aaš poštar aima čaaa pogledati v avoje poštne predele, da bi jim povedal, je-li kaj oadi za-nje. Oaorao ae zadere aa-aje, češ, da nima čaaa za to, njema je ,,gescbaft", trgoviaa prva, za tem ae le pride pošta. Ali atoji pa tako pravilo v poataih ravailih, tega jaz aicer ne vem, toda dozdeva se mi, da bi v njih tako ae stalo. Za aaaega poštarja je trgoviaa v reanici Bgescaaft" prva, mi inu tega tadi ae jemljemo za zlo, toda treba ma bo vse eao, da ima za pošto vsaj gotove ure in sicer take, o katerili pridejo ljadje lehko pogledat, kaj da hi oadi za-aje bilo. Za to ga tadi prosimo. R. č.