Patrick Califia
Legalizirana sodomija je politična predigra
Junija 2003, ko se je Vrhovno sodišče, v procesu Lawrence vs. Teksas, odločilo za dekrimina-lizacijo seksualnih aktivnosti, ki jih ljudje počno, odkar imajo genitalije in druge odprtine, sem bil srečen kot vsak ameriški queer. Kmalu zatem je sledila gejevska parada ponosa v San Franciscu in mesto je bilo polno deliričnih pedrov in lezbač, biseksualnih (povej to šepetaje) moških in žensk ter celo onih ah-morajo-biti-tako-očitni transspolnih ljudi (»No, ne moreš jim reči ne moški ne ženska, mar ne«, pravijo nabildani gejevski Demokrati in lezbične nogometne mame), ki so slavili zdrav razum našega najvišjega sodišča. Vsi daleč preveč zadeti, da bi lahko razumeli tako dolgo razsodbo. Sam sem bil, tako kot Nancy Reagan, zadet le od življenja. Morda me bo povabila, da ji pomagam zamenjati Ronnijevo plenico. Zdaj, ko nisem več seksualni zločinec, je vse mogoče.
Odkrito povedano, nisem si mislil, da bom živel dovolj dolgo, da bom videl toliko seksualnega razuma v Združenih državah smodnika in indijanskih rezervatov. Še posebej ne pod vladavino propadlega energetskega magnata Georgea W. Busha. Morda so vrhovni sodniki menili, da nam kaj dolgujejo glede na to, da so Bushu dopustili, da ukrade volitve? A moj osebni ples hvaležnosti se zatika, kajti muči me zajeban dvom.
Grenčico, mizo za enega. Ali za dva, glede na to, da si tudi ti tu. Ostani, sem že naročil za oba. Postrežba je počasna, kar je čudno, ko pomisliš, koliko samoopredeljenih pasivk obstaja v tem mestu. Naj zdaj, ko smo vsi tako veseli, da si zaslužimo kozlanje, bruhnem predte nekaj zamorjenih nesramnosti.
Sem queer frik. Sem promiskuiteten, biseksualen, transseksualec iz-ženske-v-moškega in sadomazohist. Te moti, če te zgrabim za rit, ti poližem uho in šepnem: »Ali je zame glede na to, da moj kurac ni dovolj dolg, da bi šel do konca riti, sploh koristno, da vem, da je fukanje v rit zdaj prav tako zakonito kot jemanje drog za plodnost, ki bodo spočele cel zarod južnjaških baptistov?« Nisi me zavrnil, tako da vsaj ne bom kriv spolnega nadlegovanja. A tu je moje naslednje vprašanje. Ce te tvoji puritanski sosedje obsodijo čarovništva in te nato obesijo, je
1 Blow Buddies je popularni klub v San Franciscu za geje in biseksualne moške.
mar resnično tako pomembno, če te kateri od njih ne opazuje 2 Employment Non-Discrimination Act. več, lahko pa se diskretno poščije na tvoje pederčke?
Nadaljujte torej svoje veseljačenje. Toliko več besa mi ostane zaradi moje osamljenosti. Ah, prekleto, rekel sem ti, da polij ironijo le ob rob, ne pa da jo sipaš vsepovsod kot omako. Fuj! Dragi jaz, semkaj prihaja šef restavracije, ki me sprašuje: »Ali imamo kakšen problem?«
Problem je, da niti ne vem, kako naj vam začnem pripovedovati, kaj je problem. A večji je od tistega, ki je pravkar izginil. Večji je celo od tistega, ki si ga prejšnjo noč imel v Blow Buddies.1
Problem je, da čeprav so dekriminalizirali sodomijo v Kanadi in odobrili monogamne gejevske poroke v Ontariu, kanadski cariniki še vedno plenijo knjige, ki upodabljajo analni seks ali podobe vklepanja, fistanja ali drugačnih seksualnih zabav med dvema moškima ali dvema ženskama. Pornografije, ki upodablja telesa in želje ljudi, kot sem jaz, skorajda ni, tako da zaplembe niti niso potrebne, da bi moje življenje ostalo nevidno. V istem času, ko vrhovni sodniki blagoslavljajo oralni in analni seks ter druge variacije družinskega fuka v pozah mrtve žuželke, je pravosodno ministrstvo sprožilo novo vojno proti »obscenosti«. Lahko imate queer seks, ampak raje ga ne fotografirajte, ne snemajte in ne prodajajte teh podob drugim srečnim izvajalcem nečistovanja. Naši izvoljeni predstavniki še naprej ribarijo in iščejo opise seksa na spletu in to početje vključuje podatke o kontroli rojevanja, splavu in načinih seksa, ki preprečujejo okužbe z virusom HIV, hepatitisom in drugimi spolno prenosljivimi boleznimi. Zvezni inšpektorji nadlegujejo organizacije, ki se ukvarjajo z varstvom pred virusom HIV, in jih obtožujejo, da posredujejo gradivo, ki promovira queer seks.
Problem je, da mora celo v veliki gejevski Meki, v San Franciscu, 85 odstotkov gejev, ki jih poznam, snifati, kaditi ali si vbrizgavati kristalni metamfetamin, preden se začne igračkati. Vsi smo zelo srečni, ko pokonzumiramo naše favorite, a če bi bili zares srečni, bi res tako zelo pazili, da gremo domov brez oteklin ali zarez? Je glasba tako glasna zato, ker se pravzaprav nočemo pogovarjati drug z drugim, ali morda zato, ker ne moremo prenesti glasov v naših glavah? Poskus, da bi se znebili ponotranjene homofobije v obdobju, ko je vse okrog nas toliko sovražnosti, je kot - o, groza - umivanje las v umazani vodi. Toda, hej, samo naša krivda je, da je sifilisa čedalje več, kajti pedri so razvajeni in neodgovorni.
Imamo več uzakonjenih gejevskih pravic, kot smo jih imeli, ko sem leta 1971 vstopil v prvi gejevski bar. A še vedno je preveč strejt ljudi, ki nas sovražijo. In še vedno je vse preveč deviantnežev, ki ne vidijo onkraj meja svojega lastnega zatiranja, da bi ugotovili, kako smo vsi friki povezani v norem kompleksu seksualne represije in napačnih podob.
Human Rights Campaign še vedno ne zagovarja vpisa transspolnih ljudi v ENDA2, predlagani zvezni zakon proti diskriminaciji, in ko se govori o zakonih za gejevske civilne pravice na lokalni ravni, se lezbični in gejevski aktivisti, ki potiskajo te zakone naprej, najpogosteje aktivno upirajo širjenju zaščite na trans ljudi. To so taisti ljudje, ki bi potisnili nekaj Judov iz vrste in jim uredili Wallenbergove ponarejene nemške prepustnice za pobeg iz tretjega rajha. Dajmo se zavedati, da ne moremo nikoli priti povsem naokrog, mar ne? Najbolj prepričljiv znak tega, da si drek, je nagib, da pustiš druge ljudi živeti v njem. Ah, ta sladki vonj kapitalizma, krone ekonomskih sistemov.
Sodomija je zakonita, a kaj, če si želiš obleči prisilni jopič iz lateksa in cviliti, »oh, gospod, prosim, zalij mojo prašičjo pizdo s svojo umazano spermo«, medtem ko po tvoji modrikasti, a naoljeni in požrešni riti drsi trd kurac? Ljudje v usnju smo deležni poniževanja in nadlegovanja prav na vsakem pohodu za gejevske pravice, ki smo ga imeli v Washingtonu, D.C. In
Duhovnik ameriške baptistične cerkve, znan po skrajnih homofobnih izjavah.
Četrta izdaja dela » Diagnostic and	pri tem ne mislim na Freda Phelpsa3 ali Sinove svetega Patrika.
Statistical Manual of Mental Disorders«	(Ah! Moram jih zbrisati iz svojih fantazij.) Sredinske lezbijke
(1994).	in geji so očitno prepričani, da tisti izmed nas, ki smo kraljice
5	Sadism & Masochism/Dominance &	preoblek ali imetniki bikovskih bičev, uživamo, ko postanemo Submission.	domače zvezde homofobne krščanske propagande. Pravzaprav
6	Bondage & Discipline/Sadism & Ma-	je to tudi naš problem. Ne želimo početi stvari, zaradi katerih sochism.	bi gejevska osvoboditev nazadovala, hočemo pa možnost, da
slavimo to, kdo smo. Potisnjeni smo v klozet, globoko, kot se le da, preden bi nas zmlelo v patološki, zmečkan krompir. V nasprotju z istospolneži smo še vedno v prekletem DSM-IV,4 skupaj s treniji, navedeni kot duševni bolniki.
S križi mahajoči odvisneži od goreče svete besede ne lovijo le tebe, bratec, tvojega domačega partnerja in terierja Jack Russell. Verska desnica meri na usnjaške konference, fetišistične zabave in klube S/M po vsej deželi skozi dobro organizirano kampanjo, da bi nam preprečila srečevanje ali igranje v javnosti. Tako kot se je nekoč grozilo barom, da bodo izgubili dovoljenje za prodajo alkohola, če bodo dopuščali zbiranje homoseksualcev, dandanes hoteli in druge ustanove zavračajo nas, ker je enota za moralne prekrške imela z njimi kratek pogovor. Ljudje prihajajo na te dogodke in v klube tudi zato, ker pogosto ni dovolj varno, če imamo vrsto seksa, ki si ga želimo, v lastnih domovih ali stanovanjih. Skladnih zvijač se ponavadi pač ne moremo naučiti v pralnicah, na sestankih Zveze staršev in učiteljev ali po pisarnah.
Ljudje iz usnjaške S/M-D/S5 fetišistične skupnosti izgubljamo službo, jemljejo nam otroke, mečejo nas iz stanovanj, prisiljeni smo opuščati službeno usposabljanje ali šolo, pretepeni smo ali umorjeni in znati moramo obvladovati pritisk stereotipov in sovraštva. Depresivni smo in jezni. Izolirani smo in samodestruktivni. In govorim o aktivistih BDSM!6 Kdaj bomo tudi mi dobili kakšno zakonsko varstvo? Se lahko pridružimo gejem in lezbijkam pri ozaveščanju policistov, da bodo prenehali zapirati naše bare, da nas bodo poslušali, ko bomo doživeli napad ali izsiljevanje?
Po bombardiranju Svetovnega trgovinskega centra 11. septembra in prehodu k ameriškemu Patriotskemu aktu so naši izvoljeni predstavniki predali pravosodnemu ministrstvu nova, obsežna pooblastila glede cenzure, neomejenega nadzorovanja in uveljavljanja načela habeas corpus. Vaša vlada hoče vedeti, kaj izbirate v knjižnici in kam zahajate na svetovnem spletu. Zvezni agenti hočejo vedeti, kam gredo vaši prostovoljni prispevki in katere tuje jezike govorite, v kaj verujete in kam greste, ko zapustite državo. Verjetno ne boste nikoli vedeli, da vam je Oblast preiskala žepe in dobro ime, kajti nezakonito je, če vam nekdo pove, da vam striček Sam gleda čez ramo, ko berete oglase za piercing nakit, kasete za čiščenje vide-orekorderja in uporabljene ščitnike za jajca. Ste že opazili člene Patriotskega akta v vašem lokalnem homo baru, morda med oglasi za gejevske zobozdravnike, lezbične nepremičninske posrednice in maserje na poziv?
Transspolni ljudje smo deležni posebnega nadzora pod krinko izkoreninjanja terorizma. Našo pravico do spremembe uradnih dokumentov, dela ali svobodnega potovanja, kroji državni tožilec, ki si verjetno misli, da je reinkarnacija tako senatorja Joeja McCarthyja kot J. Edgarja Hooverja. Govorim o ne-varnem seksu. Vrzi odejo čez to, boš že? Mar nihče nima kondoma, da jim ga vržem?
To je moje življenje. Imam gosto brado in vozniško dovoljenje, kjer sem vpisan kot dekle. Tega ne morem spremeniti, kajti Urad za motorna vozila zahteva potrdilo, da sem imel operacijo genitalij. Četudi bi imel zdravstveno zavarovanje, bi to ne prekrilo tega postopka. Če
7 Policijska akcija v Manchestru v Veliki Britaniji leta 1987. Policija je zasegla
hočem potovati, moram to početi s potnim listom, ki ne izkazu- video, o katerem je menila, da upodablja
, a	v.,	, ,	. v,	sadistična dejanja. Sprožila je preiska-
je mojega spola. Če sovražite sezuvanje na letališčih, pomislite,	•„ ,	a- a
' 1 o r	'	. . .	vo, prepričana, da so bili ljudje z videa
kaj šele hočejo, da si jaz slečem! Ne morem plačati najemnine, najprej mučeni, nato pa ubiti. Sledile so
kaj šele kupiti penisa. Ne morem niti pomisliti, da bi si lahko racije po domovih in aretacije. Izkazalo se
privoščil urico s penisom koga drugega. A, seveda, fukam je da so »žrtve« žive in zdrave in da so
vseeno - užival sem v opazovanju in izvajanju penetracije, še ^ sodelovale vzasebnih homoseksualnih ,	,	, v. . , , ... „ , , aktivnostih BDSM. Policija je kljub temu
preden sem postal testosteronska življenjska oblika. Toda dildo vložila tožbe - šestnajst moških je bilo
in pas zanj sta nezakonita v številnih državah. Nova desnica je obsojenih različnih kazenskih dejanj.
spisala vzorčni zakon o obscenosti, ki vključuje prepoved sek- 8 scott o'Hara (1961-1998) e bil
sualnih igra^ revij z velikimi joški in gejevskih pornografskih ameriški pornografski igralec, pesnik, videov. Če poskušam pretihotapiti svojega kurca v svojo rojstno urednik/publicist. Več njegovih porno-državo Teksas - morda takrat, ko na sodišče prinesem prošnjo, filmov prikazuje njegovo sposobnost da spremeni moj rojstni list - moram prepričevati ljubkega avtofelacije. najemniškega letališkega policista, da gre za pasjo igračo. Te
poti sicer ne bom kaj kmalu videl, kajti, saj veste, če ni frankenkurca, ni niti papirja, kjer piše, da si tip. Kar na lepem nihče noče, da uporabljam njegovo stranišče. Bolje bo, da se naučim hoditi kot kamela, kajti zadrževati bom moral v neskončnost.
In žalostno je, da me pozabljivi strejti ponavadi obravnavajo bolje kot geje ali lezbijke. Pedri se bojijo, da imam vaginalne zajedalce, lezbijke pa tako ali tako nikoli niso bile prijazne z »lezbami, ki so, ko jim je postalo pretežko biti butch ženska, preprosto obupale in zamenjale vse za moške privilegije«. Ah, ja, toliko moških privilegijev imam, da mi je ves čas slabo v želodcu zaradi strahu, da bom rekel kaj napačnega, da bom viden, ko berem napačno knjigo ali govorim z napačno osebo, da bom sprejet kot tranny in brcnjen v rit. Moji moški privilegiji trajajo le toliko časa, dokler nihče ne ve. Vam je všeč, da so vsi v službi prijazni z vami, dokler ne povabite svojega queer ljubimca na piknik podjetja? Nič več heteroseksualnih privilegijev.
Zdaj, ko je sodomija zakonita, del mojega spolnega življenja, o katerem govorim kot o »predigri«, ni več zločinsko dejanje. Dokler ne pridem do lisic. Potem bi lahko šlo za napad, četudi oseba v lisicah spušča semensko tekočino in soglasje. Sodomija je zakonita tudi v Veliki Britaniji, a kljub temu so poslali tri geje v zapor, ker so med seboj sodelovali v S/M aktivnostih. Primer Operacije Spanner7 je prinesel več kot ducat obsojencev in pasivni so bili obsojeni, da so napadli sami sebe. In vi mislite, da je bilo Scottu O'Hari8 težko fafati lastni kurac! V zadnjih nekaj letih je bilo veliko ljudi v Novi Angliji in San Diegu aretiranih na zabavah S/M in obsojenih zaradi javne nespodobnosti, napada, posedovanja orožja in drugih nesmislov. Zakaj bi torej to počeli? In zakaj bi to počeli še kje drugje razen v spalnicah?
Ne bom zanikal, da sem ekshibicionist, ki uživa v naključnem seksu in tepežkanju z neznanci. Hočem pa sodelovati tudi v javnem življenju skupnosti. Če ostanem doma in gledam televizijo ali grem v supermarket, ne bom videl nikogar, ki bi bil takšen kot jaz. Zabave S/M niso le priložnost, da izvedem dovršene scene na opremi, ki je ne morem imeti v stanovanju. Ponujajo tudi priložnost, da vidim stare prijatelje, da najdem nove, da nekoga naučim, kako se varno igrati, da se naučim nov trik z vezanjem, da jem krompirjev čips, pokažem novo obleko, predstavim novo razmerje, pomirim osamljenost in si podprem samozavest. Kje drugje bi našel ljudi, ki menijo, da sem dandy, ker jih znam bičati polno uro, ne da bi krvaveli? Asimilirajte to.
Ko je nastal izraz »queer«, je to pomenilo velikansko olajšanje, kajti pomenil je oznako, ki je vsebovala precejšen delež mojih izkušenj in identitete. A normalizacija je neizprosna kot
Dr. Alfred Kinsey je naredil lestvico seksualnega obnašanja od 0 do 6, pri čemer
je z 0 označeval povsem heteroseksualne prodirajoče čete vojaških mravelj. »Queer« je na robu tega, da moške, s 6 pa povsem homoseksualne.	,	i. . .	• t. i i , i j i • i i
postane zgolj sinonim za »gej«. Tako kot beseda »biseksualen«
čedalje bolj pomeni »gej«, pod rubriko, da si vključevalen. Prosim, pridite na našo vključevalno delavnico za varnejši seks za gejevske/biseksualne moške, kjer bomo govorili le o vaših MOŠKIH spolnih partnerjih. Ne morete vendar pričakovati, da bodo Kinseyjevi moški številka 69 ostali v isti sobi z besedico »vagina«. Ni dovolj viagre na svetu, da bi lahko izbrisala to travmo. Kaj pa oni, v drugačnost zaljubljeni politični voditelji, ki veselo govorijo o transspolnosti kot o spolni usmerjenosti? Halo, niso vsi transspolni ljudje gej in norme za spolno identiteto se ne uvajajo na enak način kot norme za seksualno vedenje.
»Gejevska osvoboditev« ni nikoli vključevala sadomazohizma. Nikoli ni videla nikakršnih možnosti za ponos ali dostojanstvo v eroticizmu telesnih omejitev in razsodne uporabe poten-ciranih telesnih občutij. Nikoli ni verjela v duhovni suspenz, ko si prisiljen, da se umiriš, greš noter, pobegneš omejitvam telesa in poletiš k blaženi realnosti združitve z božanskim. Nikoli ni videla nobene vrednosti v fantazijskih realnostih, v katerih se ljudje pravzaprav odločajo, kaj hočejo izkusiti, in katerim se prepustijo z vero, da bodo njihove meje spoštovane in da bo vse, kar se bo dogajalo, narejeno za njihov užitek. Preveč je tega, česar nimamo v resničnem življenju - nimamo pravic, možnosti, ljubeče prijaznosti, sprejetja, užitka, pozornosti.
Živeti v človeškem telesu pomeni soočati se z neregulirano in nepravično bolečino ter trpljenjem. Vsi sodelujemo v sistemu, ki to agonijo povečuje. Celo takrat, ko se veselimo naših osnovnih potreb, ko jemo ali spimo v topli postelji, uživamo te privilegije na hrbtih
ljudi, ki so lačni in ki v mrazu spijo na umazanih ulicah. Moji sužnji lahko vsaj snamejo verige.
Nočem se odreči besedici »queer«, ker še vedno plaši ljudi, kot so srednjeslojni gejevski lastniki stanovanj v Castru, ki so omahovali ob načrtih odprtja zavetišča za brezdomno queer mladino v njihovi lepi soseski. Uporabljam jo, kajti vedno, ko jo izgovorim, dobim neprijeten udarec spominov na to, kako prostaško sem bil zmerjan ali pretepen. Zdi se mi, da upam, če jo bom izgovoril z zadostno mero samozavesti in brezskrbnosti, bodo ti spomini izgubili moč, da me vedno znova prizadenejo in terorizirajo. Čeljusti asimilacije se zapirajo okrog besedice queer, niso pa je še mogle zdrobiti v prah.
Mislim, da bi morali prevzeti nazaj tudi besedico »frik«. Frik je nekdo, ki je nenavaden, v katerega se bulji, ki vznemirja in s svojo drugačnostjo kaže, kaj vse je narobe s statusom quo. Ko se prikaže frik, se svet nemudoma razdeli v trdoglavce ter enkratne in samotne posameznike. Obstajajo tisti, ki ne morejo skriti svojih sramotnih ali vznemirljivih lastnosti, in oni drugi, sicer očitno normalni ljudje, ki jih ljubijo. Pokrov izgnanstva pade tudi nanje, ker so jih pogledi in srca pregovorili v zvestobo ljudem, ki so izločeni. Friki so zabavljači, burkeži, satiriki, umetniki. Tako zelo so lepi, da to lahko vzdrži le malo ljudi. Tako zelo so inteligentni, da vsi drugi pobesnijo.
Če torej nočete biti trdoglavci, se morate pridružiti cirkusu. Boginja ve, da si želim, da bi lahko pobegnil v katerega.
Prevedla Nataša Velikonja
Prispevek je preveden iz zbornika »That's Revolting! Queer Strategies for Resisting Assimilation«, ki ga je uredila Mattilda aka Matt Bernstein Sycamore, izšel pa je leta 2004 pri založbi Soft Skull Press.