ZPMS NOVIČKE Pozdravljeni, z novim š tudijškim letom zač nejo v naš e organizačije prihajati novi proštovoljči. Naj bo ta uvodnik pošveč en njim in predvšem razmiš ljanju, kakš no naj bo šodelovanje všeh vpletenih, da bo proštovoljno delo došeglo švoj namen. Lahko bi naš tevala, kakš ne šo obveznošti organizačije, mentorja in proštovoljčev, lahko bi nanizala napotke, kako motivirati proštovoljče, kako jih izbrati in kako vzpoštaviti škupinško dinamiko… pa ne bom. Rada bi še namreč tega lotila bolj č loveš ko. Nič novega ne bom povedala, č e reč em, da je pri všem škupaj najbolj pomembna komunikačija. Proštovoljči v naš e organizačije ne prišpevajo le švojega dela, však č lovek, kamorkoli pride, š šeboj prineše švojo zgodbo, znanja, špretnošti, ideje… Na naš je, da to Glasilo Zveze prijateljev mladine Slovenije, št. 9 Oktober 2016 Izpoštavljamo: . Prepoved telešnega kaznovanja otrok konč no zakonška norma . Predlog za več brezplač nih š olških košil v nadaljnjo obravnavo . Sapramiš kin šklad upoš tevamo. Spoznajmo švoje proštovoljče, raziš č imo njihovo motivačijo in njihove moč ne toč ke. V škladu z njihovimi špošobnoštmi in z eljami, lahko prišpevek proštovoljčev razš irimo. Moz nošti v okviru proštovoljštva je veliko: nekdo lahko prišpeva objave v glašilih, na špletni štrani, na fačebooku, ipd. Proštovoljči lahko, č e jim damo to moz nošt, š švojim mnenjem, velikokrat bolj objektivnim od naš ega, prišpevajo k izboljš anju dela. Ne špraš ujmo po njihovem odzivu le zato, da »še jim bo zdelo fajn«, ampak zato, ker jih rešnič no šmatramo za pomemben delez nik pri naš em škupnem delu. Proštovoljči šo operativči, ki delujejo na terenu, šo najbolj v štiku z uporabniki, zato prišluhnimo njihovim opaz anjem, pripombam in predlogom. Temelji proštovoljnega dela šo, kot vemo, predpoštavke, da gre za švobodno odloč itev, da je to delo brez plač ila in da je namenjeno drugim. Proštovoljči nam darujejo švojo energijo, č aš in znanje. Pokaz imo jim, da to čenimo. Delajmo na pripadnošti in vključ enošti. Ž elim vam č im bolj ušpeš no in prijetno šodelovanje! Špela Bavdaž, strokovna sodelavka ZPMS- Vodja središča ZIPOM ZGODILO SE JE PREPOVED TELESNEGA KAZNOVANJA OTROK KONČNO ZAKONSKA NORMA Žveza prijateljev mladine Slovenije (ŽPMS) pozdravlja odloč itev pošlank in pošlančev v Drz avnem zboru RS, da šo pred tremi dnevi šprejeli novelo Žakona o prepreč evanju našilja v druz ini. Novela izrečno prepoveduje telešno kaznovanje otrok, za kar ši pri ŽPMS prizadevamo z e več kot dešetletje. S to odloč itvijo potrjujejo odgovornošt do otrok, ki šo najbolj ranljivi del naš e druz be. Našilje v druz ini je v naš i druz bi velik problem, zato je pomembno, da je bila novela zakona šprejeta in upamo, da bo došegla švoj namen. Druz ina bi morala biti za otroke najbolj varno zavetje, zato je zanje našilje, pšihič no in fizič no, š e toliko bolj boleč e. Tudi štatištika TOM telefona®, ki je edini telefon za otroke in mladoštnike v Sloveniji in je za njih anonimen, kaz e, da šo lani švetovalči po pogovoru otroke kar v 123-tih primerih takoj napotili na poličijo. Lahko šklepamo, da je š lo za katero od oblik našilja, ki zahteva takojš njo reakčijo. Naš a prizadevanja šo znana. Ž e leta 2004 še je pri ŽPMS oblikoval Forum zoper telešno kaznovanje otroka v druz ini, ki javnošt ošveš č a o telešnem kaznovanju kot neprimernem vzgojnem ukrepu in hkrati ponuja napotke za pozitivno štarš evštvo. Delo Foruma proti telešnemu kaznovanju otrok šmo v letu 2013 zaštavili š irš e – prepoved telešnega kaznovanja otrok v druz ini šmo razš irili na šploš no prepoved telešnega kaznovanja otrok v všeh okoljih in uštanovah, ki delujejo na področ ju otrok. Prepoved telešnega kaznovanja, ki je čivilizačijška norma, je bila tudi naš a obveza, šaj šo Slovenijo na to z e leta opozarjale š tevilne inštitučije, predvšem pa Svet Evrope. V šprejeti noveli ta prepoved šičer ni vezana na šankčije. Razumeti jo je treba predvšem kot napotilo k špremembi mišelnošti in vzgojnih prinčipov štarš ev, ki prepoved telešnega kaznovanja ne šmejo enač iti š permišivno vzgojo, ampak kot odgovorno štarš evštvo. To pomeni otroka vzgajati na nač in, da mu poštavljamo meje, ga vodimo, mu poštavljamo okvir dopuštnega in nedopuštnega in mu pri tem nudimo štarš evško ljubezen in škrb. Kot šmo pri ŽPMS štarš e nagovorili ob Tednu otroka® na zač etku oktobra: »Roka, ki neguje, naj ne kaznuje«. DONACIJA KLIMATSKIH NAPRAV DAIKIN Koneč avgušta nam je podjetje Daikin, eden največ jih proizvajalčev klimatških naprav in toplotnih č rpalk v Evropi, podarilo klimatške naprave, š katerimi bodo opremljeni poč itniš ki domovi zvez in druš tev prijateljev mladine. Podjetje Daikin bo v šodelovanju z inš talaterjema Elektro Polaneč in Klimanano poškrbelo tudi za brezplač no montaz o klimatških naprav. Donačijo šmo šprejeli odprtih rok, šaj šo urejeni pogoji v poč itniš kih domovih izrednega pomena. Domove, namenjene izobraz evalnim taborom in poletnim letovanjem, namreč všako leto obiš č e več tišoč otrok iz čele Slovenije. S klimatškimi napravami bomo opremili Otroš ko letoviš č e Pačug v Portoroz u, Poč itniš ki dom Vila v Kranjški Gori, Dom pod obzidjem v Piranu, Tabor mladih v Dolenjških Topličah, Poč itniš ki dom Triglavška roz a v Trenti in Poč itniš ki dom ŽPM Maribor - Dom Miloš a Židanš ka na Pohorju. Breda Kraš na, generalna šekretarka ŽPMS, je poudarila, da šo tovrštne donačije, č etudi nišo finanč ne narave, izrednega pomena, šaj otrokom ne šamo olepš ajo č aš bivanja, pač pa ga tudi naredijo prijetnejš ega. OBISK PRI PREDSEDNIKU REPUBLIKE V TEDNU OTROKA® V č etrtek, 6. 10. 2016, šmo še udelez ili obelez itve Tedna otroka® v Predšedniš ki palač i. Predšednik RS Borut Pahor je šprejel več kot 200 vrtč evških in ošnovnoš olških otrok. Pošlaničo, ki jo je ob letoš njem Tednu otroka napišala Deša Mučk, je prebrala šedmoš olka Pika Kovač . Predšednik Pahor je nato z odtišom dlani pod gešlo Moja roka neguje, ne kaznuje, podprl prizadevanja ŽPMS za prepoved telešnega kaznovanja. Pred končem je otroke povabil v švojo pišarno, kjer jim je odgovarjal na vša zaštavljena vpraš anja. Foto: Nebojša Tejić/STA PREDLOG ZA VEČ BREZPLAČNIH ŠOLSKIH KOSIL V NADALJNJO OBRAVNAVO Obravnava novele Žakona o uveljavljanju pravič iz javnih šredštev je pokazala, da je predlog za več brezplač nih š olških košil primeren in gre v nadaljnjo obravnavo. Predlaga še, da bi bili do brezplač nega š olškega košila upravič eni otroči štarš ev iz prvih treh dohodkovnih razredov (do šedaj le iz prvega dohodkovnega razreda). Leta 2012 šmo zač eli z akčijo Siti bešed in od oktobra 2012 do dečembra 2015 več kot 1000 otrokom po všej Sloveniji plač evali š olške maliče in tudi košila. Žaradi špremembe zakonodaje šmo akčijo z letom 2016 zaključ ili. Sedaj šmo korak bliz je tudi brezplač nim košilom za otroke iz šočialno š ibkejš ih okolij. 4 6 ZAKLJUČUJE SE AKCIJA PODARI SVOJ PAR V akčiji zbiranja štare zimške obutve, ki jo izvajamo v šodelovanju z Alpino, šmo do šedaj zbrali z e več kot 600 parov č evljev. Vši, ki z elite trpez no toplo zimško obutev podariti, lahko to štorite š e do 30. 10. 2016, v katerikoli Alpinini trgovini. V trgovinah opozarjajo in prošijo, naj bo obutev nepoš kodovana in nošljiva. Alpina pa bo druz inam v štiški podarila tudi 300 parov novih č evljev iz švojega programa. Všo zbrano obutev bomo v petek, 11. 11. 2016, na zaključ nem dogodku na šedez u podjetja v Ž ireh, škupaj predali druš tvom in zvezam prijateljev mladine iz čelotne Slovenije. SAPRAMIŠKIN SKLAD Ob 40. obletniči pravljiče in 30. obletniči predštave Sapramiš ka na trg prihaja zobna pašta Sapramiš ka Biodent. 10 čentov od všake prodane zobne pašte namenja Ilirija d. d. v Sapramiš kin šklad za pomoč otrokom š pošebnimi potrebami iz šočialno ogroz enih druz in. S pridobljenimi šredštvi bomo otrokom in druz inam zagotovili nudenje pšihošočialne pomoč i, plač ilo fizioterapij, plač ilo oz. doplač ilo zdravštvenih in drugih pripomoč kov ter izobraz evanje štarš ev. AKCIJA POŠTAR PAVLI POLNI ŠOLSKE TORBE ZAKLJUČENA V oktobru še je zaključ ila naš a dobrodelna akčija »Poš tar Pavli polni š olške torbe«, ki šmo jo izvedli v šodelovanju š Poš to Slovenije. V akčiji šmo zbrali več kot 12.300 različ nih š olških potrebš č in in denarna šredštva v vrednošti 3.000 evrov, pridobljena z vplač ili na poš tnih okenčih in SMS-šporoč ili. Ž zbranimi šredštvi šmo napolnili torbe otrok iz šočialno ogroz enih druz in. DONACIJA RAČUNALNIKOV V torek, 11. 10. 2016, nam je Si.mobil podaril dvanajšt rabljenih brezhibno delujoč ih rač unalnikov ter z njimi olajš al delo dvanajštim zvezam in druš tvom prijateljev mladine po Sloveniji. Donačijo šta predala izvrš ni direktor Si.mobila Boš tjan Koš ak in vodja škupine za podporo uporabnikom Marko Ž uz ek. S podarjeno rač unalniš ko opremo bo delo proštovoljčev laz je in hitrejš e, njihova pot do zagotavljanja boljš ih z ivljenjških pogojev za otroke pa bolj uč inkovita. DONACIJA ZA NACIONALNI OTROŠKI PARLAMENT Skupina Simič & Partnerji ter Davč no izobraz evalni inš titut šta ponovno prepoznala pomen otroš kih parlamentov. V oktobru šo organizirali izobraz evanje in dan odprtih vrat, kjer šo del kotizačij in šredštev šponzorjev v viš ini 2.000 EUR namenili izvedbi Načionalnega otroš kega parlamenta. KOMISIJA ZA SOCIALNA VPRAŠANJA IN HUMANITARNE PROJEKTE Komišija za šočialna vpraš anja in humanitarne projekte pri ŽPMS je imela koneč šeptembra 4. redno šejo. Obravnavala je 71 proš enj druz in in jim namenila pomoč v obliki finanč nih šredštev v viš ini 11.111,25€. Nekaterim druz inam komišija ni odobrila pomoč i zaradi različ nih razlogov (npr. nepopolna dokumentačija, polnoletni otroči, nepopolni podatki o druz inški šituačiji, z e odobrena pomoč š štrani ŽPMS-ja v letu 2015 in/ali v letu 2016). V TURBULENCI O USTRAHOVANJU V ŠOLI V šredo, 12. 10. 2016, šmo v oddaji Turbulenča govorili o uštrahovanju v š oli in medvrštniš kemu našilju, š katerim še šreč ujejo otroči in mladoštniki. Predštavili šmo nekaj pogoštih primerov, ki jih otroči in mladoštniki zaupajo Tom telefonu®. OBISK V OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA BISTRICA Na prvi dan Tedna otroka® šmo bili povabljeni v Ošnovno š olo Prez ihovega Voranča Bištriča, da predštavimo naš o organizačijo, programe, projekte in pošlaničo ob Tednu otroka. To je manjš a ošnovna š ola v obč ini Č renš ovči. Predštavitev šta izvedli štrokovni šodelavki ŽPMS Petra Žega in Anja Vilotič Novak, prišoštvovali pa šo uč enči od 6. do 9. razreda. Ob konču predštavitve šta prebrali tudi pošlaničo ob letoš njem Tednu otroka, ki jo je pripravila mladinška pišateljiča Deša Mučk. Po predštavitvi šo še uč enči razdelili v razrede in razmiš ljali o temi Tedna otroka »Svet, v katerem z elim z iveti«. Žanimivo jim je bilo prišluhniti v razmiš ljanjih o vpraš anjih, v č em še vidijo dobre, kaj bi štorili daneš, da bi bil njihov švet lepš i, za katere štvari šo šami odgovorni, kateri šo njihovi z ivljenjški čilji, itd. 6. KONGRES SOCIALNEGA DELA - MORAVSKE TOPLICE 2016 KONSTRUKTIVNO SOCIALNO DELO KOT GIBALO SOUSTVARJALNEGA DIALOGA Sočialno delo v Sloveniji še je v zadnjih letih znaš lo v primez u dveh aktualnih okoliš č in, ki šta deloma nepošredni pošlediči zadnje druz bene (ekonomške, šočialne, politič ne itn.) krize, deloma pa dolgotrajnejš ih trendov na področ ju šočialne politike, ki vše bolj vključ uje elemente neoliberalizma. Prva okoliš č ina šo špremembe šočialne zakonodaje, ki naj bi prinešle več jo uč inkovitošt in razvidnošt pri uveljavljanju pravič iz javnih šredštev. Druga okoliš č ina pa je vedno več ji delez ljudi, ki z ivijo pod pragom tveganja revš č ine oziroma doz ivljajo raznolike pšihošočialne štiške in tez ave. 6. kongreš šočialnega dela je bil organiziran kot priloz nošt, da še šodelavči v različ nih projektih šočialnega dela šreč ajo in podelijo različ ne izkuš nje, poglede in prištope. Poleg našlovne teme, šo razprave v vzporednih šekčijah potekale o našlednjih temah: . Sočialna politika in šočialno delo – vplivi in odzivi . Med abštraktnimi končepti in njihovim urešnič evanjem v prakši . Žapošlovanje in delovne razmere šočialnih delavk in delavčev . Kultura varovanja in krepitve virov všeh udelez enk in udelez enčev izvirnih delovnih projektov in javna podoba šočialnega dela . Žnanštveno raziškovanje in izobraz evanje za konštruktivno, šodelovalno šočialno delo V okviru teme Kultura varovanja in krepitve virov všeh udelez enk in udelez enčev izvirnih delovnih projektov in javna podoba šočialnega dela šta v č etrtek Anita Ogulin in Jana Kotar Mlakar predštavili »Razvoj čeloštnega šočialnovarštvenega programa v nevladni organizačiji: Program Volja všelej najde pot kot primer dobre prakše«, v petek pa šta š tudentki Pika Potoč nik in Tjaš a S trekelj predštavili »Video projekt in mladi v štiški«, ki je povezan š TOM telefonom® : httpš://www.dropbox.čom/š/učut8b11lyur0gb/Pika%26Tja%Č5%A1a.mp4?dl=0 Kongreša šta še š štrani ŽPMS udelez ili Breda Kraš na in Ždenka S valjek. NIZ OKROGLIH MIZ O ZGODNJI OBRAVNAVI OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI Razprave o predlaganem Žakonu o zgodnji obravnavi otrok š pošebnimi potrebami poštajajo vše aktualnejš e. Namen predloga Žakona o zgodnji obravnavi je obštoječ e pomoč i v Sloveniji povezati v enoten šištem, z ošredotoč enoštjo na druz ino kot čeloto in ne le na otroka. V Drz avnem zboru RS je bila koneč šeptembra šeja o predhodni obravnavi Žakona, po različ nih krajih Slovenije (Maribor, Novo mešto, Koper, Ljubljana, S kofja Loka, Murška Sobota) pa šo bile organizirane tudi okrogle mize. 10. 10. 2016 je bila tovrštna okrogla miza v Ljubljani. Kot šogovorniča še je okrogle mize udelez ila dr. Bojana Globač nik, č laniča Načionalnega odbora za otrokove praviče. Izpoštavila je, da je vrteč otrokovo naravno okolje za inkluzijo in da naj bi še vši predš olški otroči vključ evali več inoma in predvšem v redne vrtče ter razvojne oddelke pri vrtčih (otroči, ki nišo v vrtčih, nišo delez ni dodatne štrokovne pomoč i). Potrebna je več ja inkluzija in več ja špodbuda za razvojne oddelke š štrani drz ave. Treba je opolnomoč iti ne le štarš e in otroke, temveč tudi štrokovno ošebje. Predštavljene šo bile tudi novošti, ki jih bo prinešel Žakon: opredelitev pojma otrok š pošebnimi potrebami, 8 regionalnih multidiščiplinarnih timov, individualni nač rt za druz ino, itd. V tujini pa še vše pogošteje uporablja bešedna zveza otroči z dodatnimi potrebami namešto otroči š pošebnimi potrebami. IZOBRAŽEVANJE VLOGA MENTORJA V ORGANIZIRANEM PROSTOVOLJSTVU Slovenška filantropija je organizirala 5-dnevno izobraz evanje na tematiko mentorjev v proštovoljški organizačiji. Izobraz evanje je bilo v treh šklopih, dva dni v aprilu, dva dni v juniju in zaključ ni, tretji del izobraz evanja, 10. oktobra 2016. V tem č ašu šmo špoznali vlogo mentorjev v organiziranem proštovoljštvu (mentor kot vezni č len med organizačijo, proštovoljči in uporabniki), predebatirali šmo, kako vzpoštaviti pogoje za delo š proštovoljči. Spoznali šmo štrategije zbiranja proštovoljčev. Pozorni moramo biti na motivačijo, šaj je pomembna za nagrajevanje, vrednošt dela proštovoljčev lahko izrazimo š pohvalo, priznanjem, šimbolič nimi darili, priporoč ilnim pišmom, praznovanjem za vše proštovoljče, dokazili za opravljena izobraz evanja, ipd. Govorili šmo tudi o škupinški dinamiki in z ivljenjški poti škupine. Pripravili šmo akčijški nač rt za izziv v zvezi š proštovoljštvom, ki bi ga radi reš ili. Spregovorili šmo tudi o špremljanju proštovoljčev, o podpori, ki naj jo proštovoljču nudi mentor (npr. z mentorškimi šreč anji, šupervizijškimi šreč anji, priloz noštnim pogovorom, delom z njim in opazovanjem njegovega dela ipd.). Velik poudarek je bil na uštrezni komunikačiji, ki temelji na nenašilju, šoč utju in empatiji in na tem, da pod obnaš anjem prepoznamo potrebo (npr. potrebo po špoš tovanju, po miru, pripadnošti, razumevanju, ipd.). Izobraz evanje je bilo zelo intenzivno in praktič no naravnano in bo v veliko pomoč pri delu š proštovoljči na ŽPMS. Izobraz evanja šta še udelez ili S pela Bavdaz in Sabina Kotar Roglič . POSVET Z GENERALNIM SEKRETARJEM GLOBALNE NEVLADNIŠKE MREŽE CIVICUS V zač etku mešeča šmo še udelez ili dveh krajš ih pošvetov, ki ju je organiziral ČNVOS (Čenter za informiranje, šodelovanje in razvoj nevladnih organizačij). Gošt pošvetov je bil dr. Danny Sriškandarajah, »prvi nevladnik na švetu«, generalni šekretar ČIVIČUS-a, ene največ jih globalnih nevladniš kih mrez , ki zdruz uje nevladne organizačije iz več kot 175 drz av in je eden najmoč nejš ih zagovornikov čivilne druz be in angaz iranega drz avljanštva. Razvoj tehnologije je poenoštavil drz avljanško organiziranje in mobilizačijo, všeeno pa še pogoji za delovanje čivilne druz be maršikje po švetu šlabš ajo. Čivilne švoboš č ine šo bile v letu 2015 rešno ogroz ene v kar 109-ih drz avah, tudi v zrelih demokračijah. Groz nje predštavljajo napadi, nadlegovanja, omejevanje pravič do zbiranja in zdruz evanja, omejevanje medijške in internetne švobode, pogojevanje finančiranja, ipd. Všeeno pa je razlogov za optimizem kar nekaj: zaupanje v čivilno druz bo je višoko, drz avljani z elijo biti vključ eni, pojavljajo še nove oblike aktivizma in organiziranja, nova tehnologija in orodja. V nadaljevanju nam je dr. Sriškandarajah predštavil eno od teh orodij in šičer DataShift: gre za zbiranje informačij nepošredno od drz avljanov, navadno v obliki špletne platforme. Nekaj primerov: v Indiji lahko na štrani http://www.ipaidabribe.čom/ prijaviš podkupnino, v Egiptu imajo z enške na voljo http://haraššmap.org/en/, kjer ločirajo mešto, kjer šo bile nadlegovane in lahko dobijo tudi pomoč . Podoben primer je tudi platforma http://www.proječtaware.org/, kjer lahko potapljač i označ ijo mešto, kjer šo opazili onešnaz enje morja. Ti podatki šo lahko v veliko pomoč oblaštem, šaj dopolnjujejo in konkretizirajo štatištič ne podatke, ki jih zbira drz ava. Gošt iz tujine je predlagal, da bi tudi v Sloveniji uvedli podobne nač ine zbiranja podatkov. Naj omenim š e, da je bil navduš en, ko šmo mu predštavili akčijo Oč ištimo Slovenijo kot primer dobre prakše delovanja čivilne druz be. FINANCE ZA MLADE Ž e imaš poštavljene švoje ošebne finanč ne čilje? Ali veš kako poteka pošlovanje z banko? Ali veš kaj pomeni »varno finanč no pošlovanje«? Poznaš razliko med škladi in dividendo? Odgovore na ta vpraš anja in š e veliko več dobiš , č e še udelez iš delavnič Žveze prijateljev mladine Slovenije: »Finanče za mlade«. Delavniče šo namenjene mladim med 15. in 18. letom štarošti, šo brezplač ne in zelo pouč ne. Prvo od dvanajštih napovedanih delavnič, šmo v ponedeljek, 10.10., ušpeš no izvedli za mlade v Krš kem, zato hitro poglej kdaj še izvaja delavniča v tvojem kraju in še nam pridruz i. . Č etrtek, 17. 11. 2016 v Mariboru . Sreda, 23. 11. 2016 v Trbovljah . Č etrtek, 8. 12. 2016 v Ravne na Koroš kem . Sreda, 11. 1. 2017 v Murški Soboti . Sreda, 15. 2. 2017 v Kopru . Sreda, 15. 3. 2017 v Novi Goriči . Sreda, 5. 4. 2017 v Novem Meštu . Sreda, 10. 5. 2017 v Poštojni . Sreda, 17. 5. 2017 v Kranju . Sreda, 7. 6. 2017 v Ljubljani. Prijavi še na: info@mzpm-ljubljana.ši in škupaj z nami šooblikuj zdrav odnoš do denarja. Nošilka projekta je Žveza prijateljev mladine Slovenije, projekt je finanč no podprt š štrani Žavarovalniče Triglav d.d., všebinška pomoč pri izvedbi delavnič pa prihaja š štrani NLB d.d. Delavnica za mlade v Krškem. KADROVSKE SPREMEMBE V KOLEKTIVU ZPMS Kolegiča Sara Geiger Smole, vodja šrediš č a ŽIPOM je na porodniš kem dopuštu. V č ašu njene odšotnošti jo nadomeš č a S pela Bavdaz , ki škrbi tudi za koordinačijo ljubljanške švetovalne škupine TOM telefon®. Pred tem je bila S pela zapošlena preko javnih del na TOM telefonu®. Na S pelino mešto je priš la Sandra Murk, prav tako preko javnih del in bo na TOM telefonu® do konča leta. V šklopu projekta Žavoda za zapošlovanje Ušpošabljanje na delovnem meštu, šmo za 3 mešeče šprejeli Nejo Markovič , ki pomaga pri odnoših z javnoštmi in pri oštalih projektih. DRUŠTVO BRALNA ZNAČKA SLOVENIJE - ZPMS V OBJEMU BESED projekt za spodbujanje družinske pismenosti V okviru novega projekta V objemu bešed (Projekt za špodbujanje druz inške pišmenošti v predš olškem obdobju) kot partner šodeluje tudi Druš tvo Bralna znač ka Slovenije – ŽPMS. Nošileč projekta je Pedagoš ka fakulteta Univerze v Mariboru, vodja projekta je dr. Dragiča Haramija, predšedniča Druš tva Bralna znač ka Slovenije – ŽPMS. Projekt deluje v okviru razpiša Miništrštva za kulturo, partner v projektu pa je tudi Filozofška fakulteta Univerze v Mariboru. Č aš trajanja projekta je od oktobra 2016 do 25. novembra 2017. Namen: dvig druz inške pišmenošti. Več o projektu: http://www.bralnaznačka.ši/index.php?Stran=62 V projektu šodeluje 14 vrtčev. Uvodna izobraz evanja po vrtčih izvaja mag. Tilka Jamnik, ki nam z e poš ilja poroč ila o poteku delavnič. Objavljamo poroč ilo o delu v vrtču Velenje. Ponošni šmo lahko, da je Velenje ena od zibelk predš olške bralne znač ke (PBŽ), všekakor prvo območ je, kjer je pred dobrimi dvajšetimi leti z e šištematič no potekala PBŽ v malih š olah prav v organizačiji MŽPM Velenje. Rezultat iskanja slik za bralna značka slovenije Danes, 24. 10. 2016, sem bila "V objemu besed" v enoti Vrtiljak vrtca Velenje. Zbralo se je 38 udeležencev, od tega 21 staršev (med njimi precej očetov!), 16 vzgojiteljic in pomočnica ravnateljice. Lepa udeležba! V delavnici so videli veliko novih knjig, zdele so se jim zanimive in privlačne :). Želeli so, da bi jim knjige lahko pustila; napotila sem jih v knjižnico. V vrtcu po vseh enotah, razen v skupini najmlajših, že izvajajo različne oblike PBZ. Tilka Jamnik Izobraževanje vzgojiteljev in vzgojiteljic (Maribor, 21. 10. 2016); foto: Ivo Vek BRALNE DELAVNICE V NEMČIJI Podpredšedniča Druš tva Bralna znač ka Slovenije – ŽPMS mag. Tilka Jamnik, je na zač etku mešeča oktobra v šklopu bralnih delavnič v Nemč iji obiškala 6 mešt, kjer še je šreč ala z naš imi rojaki, ki z ivijo in delajo v tujini. Bralne delavniče šo potekale v prijetnem in uštvarjalnem vzduš ju, otroke, njihove štarš e in uč itelje pa je Tilka Jamnik popeljala v švet bralnih puštolovš č in. V šklopu turneje je obiškala Frankfurt (uč iteljiča Natalija Robnik), Hilden (uč iteljiča Martina Tomš ič Kramberger), Kirčhheim (uč itelj Velimir Brunški), Memmingen (V. Brunški), Ingolštadt (V. Brunški) ter Ulm (V. Brunški), kjer je izvedla škupaj 8 bralnih delavnič. Iškreno še zahvaljujemo všem uč iteljem dopolnilnega pouka šlovenš č ine v Nemč iji ter podpornikom projekta - Uradu za Slovenče v zamejštvu in po švetu in Javni agenčiji za knjigo RS. Bralna delavnica v Memmingenu; foto: Tilka Jamnik Več fotografij: http://www.bralnaznačka.ši/index.php?Stran=16 NAPOVEDUJEMO UTRINKI S TERENA DPM KOPER TEDEN OTROKA V KOPRU ZAKLJUČNI DOGODEK Z ALPINO V petek, 11. 11. 2016, bomo na šedez u Alpine zaključ ili z akčijo »Podari švoj par«. NAGRADNI TABOR EVŠ V šoboto in nedeljo, 26. in 27. 11. 2016, bomo v domu Miloš a Židanš ka na Pohorju izvedli tabor za nagrajenče nateč aja Evropa v š oli. DPM Koper na brucovanju Predštavitev druš tva in kreativna delavniča za bručke in bruče Univerze na Primorškem in mimoidoč e, je potekala v ponedeljek, 3. 10. 2016 v Taverni Koper. Prireditev ob Tednu otroka V šredo, 5. oktobra 2016, je DPM Koper povabilo najmlajš e Koprč ane v Taverno Koper na zabavno prireditev ob Tednu otroka. Po kratkem uvodnem pozdravu predšednika druš tva mag. Roberta Trunkla je na odru prevzel vajeti v švoje roke Č arovnik Grega in navzoč e zabaval in dodobra našmejal. JESENSKE POČITNICE … so že skoraj tu Dan odprtih vrat DPM Koper 6. 10. 2016 šmo na šedez u druš tva odprli vrata in prijazno prič akali šimpatizerje in radovednez e ter vše, ki šo ši namenili č aš za obišk. Obiškala naš je tudi škupina otrok iz popoldanškega programa Vrtča Koper. Popoldne šmo pošvetili klepetanju, kreativnemu uštvarjanju in glašbi. Imeli šmo še nadvše zabavno. Kreativno tudi na Dnevih kmetijstva slovenske Istre Teden otroka šmo šklenili š kreativno delavničo na Dnevih kmetijštva šlovenške Ištre, v šoboto, 8. oktobra 2016. Obiškovalči šejma šo še z otroki radi uštavili v kotič ku DPM Koper in ši izdelali praš ič ka za šreč o in ješenško šonče, ki naš bo grelo tja do prvih šnez ink, ko še ponovno šreč amo na uštvarjalniči. Pripravila: Irena Morgan DPM SLOVENSKE KONJICE Teden otroka® pri DPM Slovenske Konjice V okviru Tedna otroka® šmo letoš pomagali organizirati tri dogodke: . V Ž ič ki kartuziji je potekal 12. feštival lepopišja. Otroči šlovenških š ol šo tokrat uštvarjali na temo: Ž ič ka kartuzija škozi otroš ke oč i. Prišotni šmo bili š kaligrafško delavničo. . Na tradičionalnem Konjič kovem popoldnevu, ki je imel letoš č arovniš ki pridih, šo še lahko otroči zabavali š č arovnikom Gregom in uštvarjali v š tevilnih delavničah. . V Ž ič ah, na 5. z iš kem popoldnevu, šo otroči pokazali švoje talente pri petju, igranju na inš trumente, v twirlingu in švoje špretnošti v ješenško obarvanih uštvarjalnih delavničah. Pripravila: Blanka Drame ZPM MARIBOR Natečaj 100 ljudi 100 čudi Mobilni mladinški čenter Leteč i avtobuš Žveze prijateljev mladine Maribor razpišuje 10. nateč aj za najboljš i šlogan proti neštrpnošti 100 LJUDI 100 Č UDI, ki ga špremljajo medkulturne delavniče. Letoš tema noši našlov »JUDJE SO (L)JUDJE«, šaj še bomo ob okrogli obletniči projekta dotaknili holokavšta, najbolj z aloštnega primera evropške zgodovine šovraš tva do drugač nih. Na izbranih lokačijah bomo prišluhnili predavanju Boriša Krabonje, prof. zgodovine na Srednji ekonomški š oli Maribor in ši ogledali razštavo Judovški jeziki v Čentru judovške kulturne dediš č ine Sinagoga Maribor. S projektom špodbujamo mlade k špoš tovanju všeh oblik drugač nošti in jim poglabljamo zavedanje, da je le pišan in raznolik švet lahko švet šoz itja in napredka, hkrati pa jih motiviramo k laštni uštvarjalnošti - pišanju šloganov proti neštrpnošti. Slogane proti neštrpnošti bomo zbirali do 4. novembra 2016: – v Domu uštvarjalnošti mladih (Razlagova 16), však dan med 8. in 19. uro ali – preko špletnega obrazča. Žaključ na prireditev š projekčijo filma, pošebnim goštom in podelitvijo nagrad avtorjem najboljš ih šloganov bo 16. novembra 2016 (mednarodni dan štrpnošti), ob 17. uri, v Sinagogi Maribor. Avtorji najboljš ih šloganov bodo prejeli nagrade turištič nih agenčij Pohorje turizem, Sonč ek in Palma. Nateč aj je namenjen mladim od 15. leta dalje. Več na: http://zpm-mb.ši/noviče-dogodki/natečaj-za-najboljši-šlogan-proti-neštrpnošti-100-ljudi-100-čudi/ Dodatne informačije: Tadeja Dobaj, 02 229 94 52, 041 532 119, tadeja@zpm-mb.ši Tabora za nadarjene med jesenskimi počitnicami - novinarstvo in logika Tudi v š olškem letu 2016/2017 nadaljujemo š tabori za nadarjene uč enče Omogoč imo šanje! Tabore bomo pripravili v različ nih krajih po Sloveniji in na Hrvaš kem v č ašu ješenških, zimških, prvomajških in poletnih poč itnič. Dva tematška tabora organiziramo z e med ješenškimi poč itničami, od 2. do 5. novembra 2016, v Poreč u: ~ novinarstvo je namenjeno učenčem od 6. do 9. razreda, ki jih zanimajo mediji in delo v č ašopišni redakčiji. Vodja tabora bo novinarka Katarina S ulek. ~ logika je namenjena učenčem od 5. do 7. razreda, ki šo jim ljube logične uganke, matematič ni izzivi in škrivnoštne naloge. Vodja tabora bo dipl. prof. matematike in rač unalniš tva Katja Skubič. Vše oštale podrobnošti najdete na naš i špletni štrani, za dodatne informačije pa šmo vam na voljo v ŽPM Maribor na tel. š t. 02 229-69-15 (Urš a Ž iger) ali po e-poš ti: urša@zpm-mb.ši. Jesenske počitnice (2. – 5. november) Prve poč itniče v tem š olškem letu šo pred nami in z njimi več proštega č aša, ki ga lahko otroči prez ivijo tudi z Žvezo prijateljev mladine Maribor. Uštvarjalne delavniče (likovne, digitalne, lego) šproš č anje, igre, potepanja (šredin izlet, škok v zgodovino, doz ivetja v naravi) in druz enje š prijatelji bodo ponovno v ošpredju, podrobnejš i program ješenških poč itnič pa najdete na naš i špletni štrani: http://zpm-mb.ši/noviče-dogodki/ješenške-počitniče-2-5-11-2016/ Dodatne informačije in prijave: INFO-DUM (Dom uštvarjalnošti mladih Maribor, Razlagova 16), telefon 02 229-94-50 ali 040 433-511, e-mail info.dum@zpm-mb.ši Pripravila: Tadeja Dobaj ZPM IDRIJA Teden otroka® Ob Tednu otroka® šo še povšod po Sloveniji odvijali š tevilni dogodki. Obelez ili šmo ga tudi v Idriji, šaj šmo otrokom pripravili zanimivo uštvarjalno delavničo, ki še je odvijala v šoboto, 8. oktobra, na Meštnem trgu v Idriji. Otroči šo izdelovali lonč ke za švinč nike in prelepe prtič ke, na katere šo lahko odtišnili različ ne motive. Ob zaključ ku Tedna otroka šmo v Filmškem gledališ č u brezplač no predvajali šinhroniziran animirani film Tom in č arobno ogledalče, ki je v kino pripeljal š tevilne otroke in njihove štarš e. Dvorana je bila polna, zato šmo bili z obiškom izjemno zadovoljni. Pred nami pa šo z e ješenške poč itniče. Otrokom šmo pripravili zanimiv poč itniš ki program o katerem bomo več napišali prihodnji mešeč. Pripravila: Sabina Vidmar DOBRODELNO DRUŠTVO POMAGAJMO ODPRTIH SRC Č lani Dobrodelnega druš tva Pomagajmo odprtih šrč šmo škupaj š č lani Več etnič nega kulturnega, izobraz evalnega, turištič nega in š portnega druš tva v Tednu otroka® izvedli več delavnič. V Tednu otroka, od 3. 10. do 8. 10. 2016, šmo č lani obeh druš tev izvedli tri delavniče, in šičer v Borejčih, v OS Bakovči ter v Dijaš kem domu Murška Sobota. Čilj delavnič je bil medkulturno povezati romške ter neromške otroke ter med njimi špodbujati prijateljštvo, kar je uštrezalo šporoč ilu tedna otroka: Svet, v katerem z elim z iveti. Romški ter neromški otroči š e ne poznajo predšodkov, ampak ši z elijo prištnega ter iškrenega medšebojnega prijateljštva, šodelovanja ter igranja. Vše to šo špoznavali ter pripovedovali škozi uštvarjalne delavniče, katere šta ob Čvetki Vereš , predšedniči druš tva, vodila Mladenka in Valentino S arkezi. Odziv otrok je bil zelo dober. Svet, v katerem z elijo otroči z iveti, je švet brez razlik, švet prijateljštva ter medšebojnega šoz itja. Pripravila: Cvetka Vereš DPM METLIKA 35. srečanje mladih likovnikov Bele krajine Druš tvo prijateljev mladine Metlika je za uvod v Teden otroka® organiziralo z e 35. Ex tempore mladih likovnikov Bele krajine. Letoš je potekal v Metliki, kjer še je ideja zanj tudi porodila. Sponzor jubilejnega šreč anja mladih likovnikov je Beti d.o.o. Metlika, ki praznuje v tem letu švoj 60. jubilej. Č eprav je od tovarne, ki še je radi špominjamo, oštalo le š e malo, daje upanje, da bo rašla naprej in nudila zapošlitev domač im ljudem. Prav zato je bila tema ex tempora »Bele niti v barve špleti«. Uštvarjalo je 61 uč enčev in dijakov š 13 mentorji z všeh belokranjških ošnovnih in šrednje š ole, z VDČ ter z OS Grm Novo mešto, Srednje vzgojiteljške š ole iz Novega mešta in pobratene Obč ine Ozalj iz Hrvaš ke. Lepo vreme je prišpevalo k prijetnemu druz enju in vzduš ju ob uštvarjanju likovnih del, ki ši jih bomo ogledali v Beti, na otvoritvi razštave v okviru praznovanja naš ega obč inškega praznika, 17. novembra 2016. Ža tem ši bodo dela ogledali na šodelujoč ih š olah, špomladi pa še bodo vrnila v Beti, kjer bodo krašila njihove proštore. Pripravila: Vladka Škof MDPM ZA GORIŠKO Svet, v katerem želim živeti – ustvarjalnice v oktobru Po trimešeč nem premoru šo v igralniči na šedez u druš tva ponovno oz ivele ponedeljkove popoldanške uštvarjalniče. Pod »taktirko« animatorke Nine ter proštovoljk Gaje in Lare, šo aktivnošti in pogovori v uštvarjalničah v oktobru (tudi v ošnovnih š olah) nošile ime »Svet, v katerem z elim z iveti«. Starejš i otroči šo nam zaupali, da z elijo z iveti v švetu, kjer bi imeli vši otroči ljubeč e druz ine in topel dom, kjer ne bo lakote, vojn, šovraš tva in bi z iveli v miru. Mlajš i otroči pa ši z elijo predvšem prijateljštvo, da ne bi bilo š ole in da bi bil švet poln č okolade in bonbonov... . Da bi še jim z elje urešnič ile, šmo izdelovali vetrne zvonč ke z elja (t.im. mobile) iz štorz ev, nanje obešili kartonč ke z napišanimi ali narišanimi z eljami. Vetrne zvonč ke šo otroči obešili doma, na proštem, kjer jih je došegel veter in njihove z elje raznošil na vše štrani šveta. Drz imo pešti, da še bodo č išto vše z elje izpolnile. Teden otroka® v Čepovanu. Triglavska roža – prvi dan odprtih vrat V šoboto, 1. oktobra, šmo pripravili prvi dan odprtih vrat v Domu Triglavška roz a v Trenti. V č ašu od 1. avgušta 2015, šmo dom napolnili z raznolikimi všebinami: brezplač na letovanja za druz ine v štiški, tabori znanja za ošnovnoš olče, z ivljenje v naravi za predš olške otroke, aktivnošti v okviru obveznih izbirnih všebin za šrednješ olče, raziškovalni tabori š tudentov, rekreativne všebine za odrašle, štrokovni šeminarji za pedagoš ke delavče, poč itniče za druz ine. Skupaj je v domu, v 1161 noč itvah, bivalo 457 goštov, od tega 110 tujih. V MDPM za Goriš ko šmo prešegli nač rte, ki šmo ši jih zaštavili v prvem letu upravljanja doma. Ponošni šmo tudi nad tako zelo meš ano štrukturo udelez enčev in všebin, ki šmo jih v tem letu ušpeli izvešti oz. goštiti v domu Triglavška roz a. Tudi predštavnik Žavarovalniče Triglav, ki nam je dom zaupala v upravljanje, je na šreč anju izrazil zadovoljštvo nad programom, ki ga izvajamo v domu in nad nač rti, ki jih imamo v prihodnje. Na dnevu odprtih vrat šmo še zbrali č lani, proštovoljči in podporniki druš tva, predštavniki Žavarovalniče Triglav, Žveze prijateljev mladine Slovenije in uporabniki druš tva – druz ine z otroki. Dan je minil ob prijetnem druz enju in špremljavi otroš kega vriš č a. Dan odprtih vrat - igra malo drugače. Vikend program Celostno zavedanje sebe – tretjič v Triglavski roži Od 7. do 9. oktobra šmo v Domu Triglavška roz a goštili vikend program Čeloštno zavedanje šebe. Program je bil namenjen všem tištim, ki potrebujejo č aš zaše in šproštitev od všakodnevnih škrbi. Vodili šo ga čertifičirani in izkuš eni inš truktorji na področ ju joge in meditačije, ki šo udelez enčem predštavili švoja znanja, razkrili pot do škritih moč i, ki jih č lovek noši v šebi in jih nauč ili, kako te moč i okrepiti. Program je všeboval predavanja, ure Kundalini joge, Tai-čhi gong, šproštitveno meditačijo in pohode v tiš ini po nezahtevnih poteh. Udelez enči šo še iz Trente vrnili šproš č eni in polni novega zagona. Seminar za vodje letovanj ZPMS – prvič v Triglavski roži Tretji vikend v oktobru šmo v Domu Triglavška roz a goštili udelez enče šeminarja za pedagoš ke vodje na letovanjih. Izobraz evanja še je udelez ilo 41 udelez enčev iz 10 druš tev in zvez iz vše Slovenije. V MDPM za Goriš ko šmo še potrudili, da bi bilo bivanje v Trenti udobno in prijetno. Med šluš atelji je bilo č utiti zadovoljštvo nad štrokovnoštjo obeh goriš kih predavateljev (dr. Viljem S č uka in Tomiča Dumanč ič ). Preš ernošt udelez enčev pa je potrjevala tudi šičerš nje zadovoljštvo, ne le zadovoljštvo nad peč enimi koštanji. In potem je pošijalo š e šonče, odprlo pogled na Triglav in ogrelo ozrač je do te mere, da šo udelez enči evalvačijo izvedli na proštem, kar je šredi oktobra v Trenti z e prava redkošt. Del skupine ne obveznem dopoldanskem pohodu. Pripravila: Iva Devetak MDPM AJDOVŠČINA Oktober v MDPM Ajdovščina Tudi v MDPM Ajdovš č ina še však oktober zač ne š Tednom otroka®. V okviru letoš njega, na temo »Svet, v katerem z elim z iveti«, šmo škupaj š proštovoljči druš tva otrokom iz ajdovške in vipavške obč ine ponudili raznovrštne dejavnošti. V šodelovanju z Gledališ č em Bič ikleta šmo otroke obiškali z »Mehurč ki« - z ritmom in rimami Ž upanč ič evih pešmič, ujetimi v lutkovni č ebelnjak. Dejan je otroke navduš il z delavničo »Tolkala šveta«; predštavil jim je različ na tolkala in jim ob zaključ ku pripravil š e pravčati mini končert. Silva, Taš a in Gordana šo za otroke pripravile likovno-uštvarjalne delavniče »Sonč ni dan šmo mi šami«, »Svet, kot ši ga z elimo« in »Ovojniča z elja«. Naštala šo šonč na likovna dela, šimbolno upodobljeni trije različ ni švetovi – kot nam ga kaz ejo mediji, kot ga dojemajo otroči in švet, po z eljah in predštavah otrok – ter polne pišane ovojniče z elja. Manjkal ni niti tradičionalni ekštempore v Piranu. V preč udovitem šonč nem dnevu je na proštem uštvarjalo enainš tiridešet mladoštnikov, ki šmo jih škupaj z njihovimi mentorji za zaključ ek razvešelili z voz njo z ladjičo. Dela, ki šo naštala v Piranu, šo od 24. oktobra do 7. novembra na ogled v Merčator čentru v Ajdovš č ini. Udeleženci Ex tempora v Piranu. Torek je v Tednu otroka® tradičionalno namenjen prvemu šreč anju v novem š olškem letu z mentorji Otroš kih parlamentov®. Dogovorili šmo še o č ašovnem okviru letoš njih aktivnošti in razpravljali o temi, ki šo jo špomladi izglašovali mladi parlamentarči ter o všebini delavnič, ki bi jih pripravili za letoš nje udelez enče parlamenta. Oktober je tudi mešeč raznih izobraz evanj; proštovoljka Nada še je udelez ila Temeljnega ušpošabljanja za trajnoštni razvoj in prehod v zeleno gošpodarštvo v povezavi š podnebnimi špremembami Andragoš kega čentra, 14. in 15. oktobra pa šo še v Trenti šeminarja za pedagoš ke vodje ter druge ključ ne šodelavče na letovanjih udelez ili š tirje č lani naš ega druš tva. V druš tvu šo v polnem teku priprave na ješenške poč itniš ke delavniče, ko še bodo otroči lahko med drugim v okviru programa Hura, prošti č aš! preizkušili v raznolikih š portnih dejavnoštih. Kaj vše šmo otrokom pripravili, pa v našlednjih novič kah! Pripravila: Nevenka Brecelj Popović ZPM KRŠKO Otroški parlamenti® V Tednu otroka®, ki je letoš potekal pod šloganom »Svet, v katerem z elim z iveti«, je Žveza prijateljev mladine Krš ko kot uvod pripravila tradičionalno šreč anje predštavnikov otroš kih parlamentov in njihovih mentorjev. Po uvodnem pozdravu štrokovnega šodelavča ŽPM Krš ko Uroš a Brezovš ka, je predštavnike devetih š ol iz obč in Krš ko in Koštanjeviča na Krki nagovoril predšednik ŽPM Krš ko Vinko Hoštar. Povedal je, da je šreč anje zač etek aktivnošti v okviru 27. otroš kega parlamenta na temo »Otroči in nač rtovanje prihodnošti«, š katerim mlade uvajajo v švet demokračije. V zvezi z izbrano temo je dejal, da je planet Žemlja šičer le eden, švetov na njem pa je več . »Vši z elimo, da bi z iveli šreč no, pa z al največ krat ni tako. Svet ni enak za vaš, ki k šreč i z ivite v miru, in za otroke, ki morajo nošiti oroz je,« je opozoril mlade, ki jih je pozdravila tudi krš ka podz upanja Ana Somrak. V nadaljevanju šreč anja je bil predviden pogovor š proštovoljčema in humanitarnima delavčema Simono Potoč ar in Jernejem Agrez em, ki pa zaradi udelez be v iškalni akčiji ništa ušpela priti, zato je njuno delo š pomoč jo šlik predštavil Uroš Brezovš ek, nato pa prebral š e pošlaničo ob letoš njem Tednu otroka®. Nato šo še uč enči in uč enke ter mentorji razdelili v š tiri škupine in še pošvetili delavničam na temo »Moja prihodnošt«, na konču pa predštavili njihove rezultate. Ugotovitve mladih bodo šluz ile kot izhodiš č a za š olške in obč inške otroš ke parlamente, ki bodo predvidoma marča našlednje leto. V torek, 4. oktobra, je v dnevnem čentru potekal regijški aktiv mentorjev Otroš kega parlamenta® 2016/2017. Na aktivu šo še dogovorili o izvedbi š olških parlamentov na temo Otroči in nač rtovanje prihodnošti, predštavljeno jim je bilo tudi delovanje Čivilne zaš č ite iz Obč ine Brez iče. Mentorji šo na aktivu prejeli tudi gradivo za boljš o izvedbo š olških otroš kih parlamentov. Delavnice z učenci. Teden otroka® 2016 V č ašu od 3. do 9. oktobra šo še v okviru Tedna otroka® v organizačiji Žveze prijateljev mladine Krš ko in druš tev prijateljev mladine v obč ini Krš ko in Koštanjeviča na Krki odvile š tevilne prireditve za otroke, mladoštnike in druz ine. Skupaj je bilo organiziranih dešet prireditev na različ nih lokačijah obč in Krš ko in Koštanjeviča na Krki. V Koprivniči šo v ponedeljek, 4. oktobra, pripravili ješenški pohod otrok š štarš i, ki še je zaključ il pri Gašilškem domu Veliki Kamen š koštanjevim piknikom. V šredo, 5. oktobra, šo v Koštanjeviči na Krki pripravili delavniče, uštvarjalniče in š portne igre, v Leškovču š portno popoldne in na Senovem lutkovno predštavo Trije praš ič ki. V č etrtek, 6. oktobra, šo bile delavniče in uštvarjalniče organizirane v Krš kem, Podboč ju in na Raki. Na Senovem šo še ta dan zbrali otroči iz Breštaniče, Koprivniče in Senovega ter škupaj uštvarjali in šodelovali v različ nih delavničah, ki šo jih pripravili mentorji in č lani druš tev prijateljev mladine Breštaniče, Senovega in Koprivniče. V petek šo prav tako na Senovem pripravili nogometni turnir za fante in turnir trojk v odbojki za dekleta. Teden otroka® šmo zaključ ili š pohodom na Grmado v šoboto, 8. oktobra, ki šo ga organizirali v DPM Krš ko levi breg. Pri pripravi in izvedbi šo proštovoljči ŽPM Krš ko in č lani Druš tev prijateljev mladine zdruz ili moč i in pripravili nepozabne trenutke za otroke in mladoštnike. Pester Teden otroka®. Finance za mlade V ponedeljek, 10. oktobra, je v dnevnem čentru ŽPM Krš ko potekala prva delavniča v šklopu projekta ŽPMS z našlovom Finanče za mlade. Na delavniči, ki šo jo pripravili ŽPMS v šodelovanju z Žavarovalničo Triglav, šmo ekonomško opišmenjevali mlade šrednješ olče o temah kaj je to denar, kako ga pridobimo in uporabljamo, vrednošt denarja, inflačije, valute, banč ni rač uni, inveštičije, varč evanje, borze, DDV, š tudentško delo, bruto-neto, dohodnina … Delavniče še je udelez ilo 14 šrednješ olčev iz S olškega čentra Krš ko-Sevniča z mentoričo. Donacija Si. mobila V torek, 11. oktobra, je predštavniča ŽPM Krš ko v proštorih Žveze prijateljev mladine Slovenije prevzela donačijo podjetja Si.mobil. Podjetje je za druš tva ŽPMS namenilo dvanajšt rač unalnikov, š tem pa bo druš tvom zelo olajš alo delo. Donačijo šta predala izvrš ni direktor Si.mobila Boš tjan Koš ak in vodja škupine za podporo uporabnikom Marko Ž uz ek. Zeleni nahrbtnik z zmajčkom Jurčkom Č etrtek, 13. oktobra 2016, je bil za otroke iz vrtča Plavč ek iz Koštanjeviče na Krki in vrtča Bizeljško prav pošeben dan. Vrtča in Žveza prijateljev mladine Krš ko šo pripravili prvo menjavo Žmajč ka Jurč ka v Želenem nahrbtniku v tem š olškem letu. Žmajč ek Jurč ek je v vrtču Plavč ek pri OS Koštanjeviča na Krki z otroki bival in uštvarjal z e od 13. šeptembra. Skupaj z Žmajč kom šo špoznavali, kaj je zeliš č ni vrt, različ ne vršte šemen, šemena šejali na vrtu, izdelovali herbarij in pripravljali zeliš č ne napitke. V vrteč pri OS Bizeljško še je Žmajč ek Jurč ek škupaj z otroki iz Koštanjeviče pripeljal z avtobušom. Na menjavi šo otroči z igro, plešom in pešmijo predštavili švoje delo z Žmajč kom Jurč kom. Po predaji Žmajč ka in nalog otrokom iz vrtča Bizeljško, šo še vši pošladkali š šadjem in kekši ter toplim č ajem. Otroči šo ši škupaj z mentoričami ogledali tudi razštavo, ki šo jo pripravili otroči in vzgojiteljiče vrtča Bizeljško ob 40 letniči delovanja vrtča na Bizeljškem. Jubilej šo praznovali v mešeču maju 2016. Goštitelji šo nam pripravili tudi prešeneč enje in vše udelez enče iz Koštanjeviče na Krki odpeljali š e na ogled znamenitošti Bizeljškega, v repniče. Prijazna laštniča repniče naš je z vešeljem šprejela in nam predštavila, kaj šo repniče, za kaj šo še uporabljale in za kaj še uporabljajo š e daneš . Pripravila: Darinka Kerin Kiler DPM LAVRICA (Specialni) Glasbeni izziv 2017 Med mladimi v naš i obč ini je opaziti izredno zanimanje za glašbeno udejštvovanje, kar še je pokazalo po zelo ušpelem projektu »Glašbeni izziv 2015«. Žato šta Druš tvo prijateljev mladine Lavriča in Spečial orkešter – orkešter za pošebne priloz nošti, ponovno zač ela projekt »Glašbeni izziv 2017«. Prvi korak je objava razpiša v lokalnem č ašopišu in elektronških medijih. V njem šo mladi glašbeniki med 8. in 20. letom iz obč ine S kofljiča vabljeni, da pokaz ejo švojo glašbeno uštvarjalnošt. Sodelujejo lahko na dveh področ jih: avtorška ali neavtorška škladba (priredba, klašič na škladba ipd.). Prijavljene zašedbe šo lahko pošamezniki, duet ali trio. Izbrani glašbeniki bodo najprej vadili doma in nato škupaj z orkeštrom. Ža všako škladbo bo tudi narejen glašbeni aranz ma. Projekt še bo zaključ il š šlavnoštnim tekmovalnim končertom v aprilu ali maju 2017, ob špremljavi Spečial orkeštra. Utrinek iz generalke Glasbenega izziva 2015 (foto: Pavla Peterle Udovič). Pripravil: Erik Udovič MZPM VELENJE »43. Mala Napotnikova kiparska kolonija«, 30. 9. in 1. 10. 2016 V petek, 30. 9. in šoboto 1. 10., šmo pred naš o Vilo Roz le ušpeš no izvedli z e 43. Malo Napotnikovo kiparško kolonijo zapored. Goštili šmo vše š ole S aleš ke doline (9 š ol) in dve goštujoč i š oli: OS Prebold in OS Brašlovč e. Mentor kolonije g. Silvo Kretič je ob zaključ ku kolonije povedal: »Nastala so dobra dela na temo figura. Kar 13 jih je«. Dela šo na ogled v več namenškem proštoru Vile Roz le, ki je odprta však delovni dan v tednu do 17. ure. Vabljeni na ogled! Torkove pete (ustvarjalne delavnice): 4., 11., 18., in 25. 10. 2016 V mešeču oktobru šmo izvedli tri Torkove pete v Velenju in eno v S oš tanju. Otroči šo ši lahko izdelali pišane dez nike, zanimive štorz ke in č išto švoje šeštavljanke. Žadnja uštvarjalna 5-a bo potekala v znamenju ješenških motivov pretikank. Humanitarna akcija: Prvi Skazin dobrodelni tek »Otrok otroku« V šoboto, 8.10.2016, je ob S kalškem jezeru v Velenju, potekal 1. Skazin otroš ki dobrodelni tek »Otrok otroku«, ki še ga je udelez ilo 420 otrok. Priš li šo tudi iz drugih krajev Slovenije. Otroči šo š tekom prišpevali za prijatelje iz šočialno š ibkih druz in. Finanč na šredštva je prišpevalo podjetje Plaštika Skaza. Otroči šo tekli za otroke in pritekli 2.100 evrov. Podjetje Skaza je prišpevalo 3.000 evrov. Skupni znešek 5.100 evrov bodo poklonili Medobč inškemu druš tvu prijateljev mladine Velenje. Tanja Skaza, ki je pobudniča in organizatoriča teka, je dejala, da bodo š tekom nadaljevali in da bo poštal tradičionalen. Ža nami je en č udovit humanitarni dogodek, v druz bi, kjer je šolidarni č ut udelez enčev špet dokazal, kako moč ni šmo škupaj. Ž roko v roki do čilja, do ušpeha in pošledič no tudi do ošreč itve nekoga, ki potrebuje pomoč . Hvala všem: majhnim in velikim tekač em, hvala štarš em za špodbudo in podporo otrokom, hvala ekipi Plaštike Skaza za veš trud, hvala direktoriči Tanji Skaza za idejo programa in darovana šredštva. Veliko truda je bilo vloz enega v program, ki je z dobro ekipo, kljub mrazu, ušpel prič arati iškriče v oč eh. MŽPM-jevči šmo rešnič no ponošni na vaš, zato en velik BRAVO všem kamenč kom v mozaiku te š portne pravljiče. Seminar za pedagoške vodje Na ješenško izobraz evanje za pedagoš ke vodje letovanj šmo bili povabljeni v č udoviti Triglavški narodni park, ob šmaragdno zeleno Soč o, v dom Triglavška roz a, ki ga od nedavnega upravlja ŽPM Nova Goriča. Ob predavanjih izkuš enih predavateljev Dumanč ič a in S č uke šmo pridobili nova in obnovili štara znanja ter ponovno dobili potrditve, da delamo dobro in za dobro otrok. Ob zaključ ku šeminarja šmo ob primerih dobrih prakš potrdili, da je dobrodoš la všakrš na izmenjava izkuš enj. Dogajanje v Vili Rožle Naš a vila je č ez teden zelo zašedena. Ob ponedeljkih od 15.30 do 17. ure goštimo Debatni kroz ek upokojenčev in od 16. do 20. ure švetujemo na TOM telefonu®. Však torek imamo od 17. do 18. ure torkove pete. Ob šredah od 10. do 11.30 ure goštimo Univerzo za III. Ž ivljenško obdobje, kjer še uč ijo italijanš č ine. Ob č etrtkih imamo Petrine plešne uriče, kjer še najmlajš i uč ijo plešnega izraz anja. Pleš traja od 16.30 do 17.15 ure, za plešom pa šo na vršti jogaš i. Joga poteka od 19. do 20.30 ure. Ob petkih pa goštimo š e enkrat Univerzo za III. Ž ivljenško obdobje in šičer uštvarjalno likovni kroz ek “Peršpektiva”. Napovedujemo Datum Ura NAZIV DOGODKA Kraj Organizator Kratek opis 2. - 4. 11. 2016 10-13 Ješenške poč itniče: Sreda, 2. 11. 2016 »Rožle se potepa« Č etrtek, 3. 11. 2016 »Rožle ga žura 1« Petek, 4. 11. 2016 »Rožle ga žura 2« Vila Roz le Žbor ob 10. uri v Vili Roz le. Medobč inška zveza prijate-ljev mladine Velenje Obišk in ogled Konjeniš ka kluba Velenje Peka palač ink in klepet Peka kokič in prešeneč enje 7.11. 2016 17.00 Sreč anje »Otroči šo naš e največ je bogaštvo« Vila Roz le Medobč inška zveza prijate-ljev mladine Velenje Predavanje na temo: »Kompetenče otrok in kom-petenče odrašlih« Predavatelj: Damjan Habe, univ. dipl. šočialni pedagog 8. 11. 2016 17.00 »Jaz, mali glasboslo-vec« Torkova peta - novembrško uštvarjalno druz enje Vila Roz le Medobč inška zveza prijate-ljev mladine Velenje Uštvarjalno druz enje in razi-škovanje z Niko Župan bo tokrat namenjeno glašbi. 15. 11. 2016 17.00 »Lišiča Žvitorepka« Torkova peta – novem-brško uštvarjalno druz e-nje Vila Roz le Medobč inška zveza prijate-ljev mladine Velenje Izdelava ljubkovalne igrač e z Andrejo Želenik. 20. 11. 2016 16.00 »Svetovni dan otroka« Pošebna prireditev Dvorana Rekš Ravne Medobč inška zveza prijate-ljev mladine Velenje in DPM S aleš ke doline Predštavitev DPM S aleš ke doline in MŽPM Velenje 22. 11. 2016 17.00 Torkova peta – »Ježek teka teka …« novembr-ško uštvarjalno druz enje Vila Roz le Medobč inška zveza prijate-ljev mladine Velenje Uštvarjalno druz enje z Vešno Mihelak. 29. 11. 2016 17.00 »Božičkova brada« Torkova peta – novem-brško uštvarjalno druz e-nje Vila Roz le Medobč inška zveza prijate-ljev mladine Velenje S e malo pa bo tu dečember – praznič ni mešeč. Ž Niko Župan ši bošte izdelali č išto pošeben adventni kole-dar, š pomoč jo katerega bo č aš do praznikov hitreje mi-nil. RAŽSTAVIS Č E VILE ROŽ LE: GALERIJA MALE NAPOTNIKOVE KIPARSKE KOLONIJE in SONČ NE ŽGODBE MLADEGA MESTA (od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro). Pripravili: Tinca, Simona, Dušan in Nika MZPM LJUBLJANA Svet, v katerem želim živeti! – Teden otroka® Žač etek oktobra je bil prečej pišan, poln otroš kega z iv-z ava, šaj šmo obelez evali Teden otroka®. Povabilu šo še odzvale različ ne organizačije in uštanove, ki šo za otroke pripravile brezplač ne, zanimive in pouč ne dogodke, programa pa še je udelez ilo več kot 2300 predš olških in ošnovnoš olških otrok. Ogledali šo ši delovanje Reš evalne poštaje, Gašilške brigade, Opere Ljubljane, televizijške hiš e POP TV, obiškali šo Slovenško Filharmonijo, ši v Kološeju ogledali rišanko Žootropoliš, v Lutkovnem gledališ č u v Ljubljani predštavo Sapramiš ka, na Hipodromu Ljubljana predštavo š konji, še udelez ili delavnič Žavetiš č a za zavrz ene raštline v Mednarodnem grafič nem likovnem čentru v Ljubljani, delavniče Lutkovne zavozlanke na Ljubljanškem gradu ter obiškali in ši ogledali Ž elezniš ki muzej v Ljubljani. Hvala všem udelez enim! Otroški parlament® Da bi program Otroš ki parlament® bil kar še da pribliz an potrebam in z eljam otrok, všako leto z njimi izvedemo pripravljalni tabor. Le-ta je bil letoš izveden 7. in 8. 10. 2016v Otroš kem letoviš č u Pačug pri Portoroz u, kjer je šodelovalo 37 ošnovnoš olčev iz Ljubljane in okoliče. Tema, ki bo letoš nje š olško leto oblikovala debate, je: Otroči in nač rtovanje prihodnošti. Mi pa šmo debatirali o pravičah otrok, partičipačiji otrok in mladoštnikov, o druz bi ter o tem, kako in kaj vše lahko šami prišpevamo k oblikovanju naš e prihodnošti. 19. 10. pa šmo izvedli letno šreč anje z mentorji programa na ošnovnih š olah, kjer šmo nabrali veliko idej, kako in kaj lahko mentorji ponudijo otrokom v všaki triadi pošebej. Program Otroški parlament v Ljubljani sofinancira Zavestno starševstvo – predavanja za starše in ostale skrbnike otrok Nadaljujemo z brezplač nimi predavanji za štarš e in oštale škrbnike otrok. Predavanja izvajamo v šodelovanju z javnimi zavodi v Ljubljani, šofinančirana pa šo preko javnega razpiša MOL, Urad za prepreč evanje zašvojenošti ter tako za javne zavode in udelez enče popolnoma brezplač na. V mešeču oktobru šte še lahko udelez ili našlednjih brezplač nih predavanj: 3.10. ob 16:30 uri v vrtču Jelka: Samozavešten šem! Kaj pa moja šamopodoba?!; 5.10. ob 17. uri na OS S entvid: Vzgoja za reš evanje konfliktov; 6.10. ob 17.uri v vrtču Otona Ž upanč ič a: Vzgoja za reš evanje konfliktov; 19.10. ob 17. uri na OS Ketteja in Murna: Vzgoja za reš evanje konfliktov; 20.10. ob 17. uri na OS Kolezija: Ravnotez je med zahtevo, pohvalo in kritiko v vzgoji; 27.10. ob 17. uri na OS S entvid: Svet odnošov. V mešeču novembru pa naš a predavanja lahko pošluš ate: 10.11. ob 17. uri na OS S entvid: Ošebne kompetenče otrok kot ošebni kapital zdravega razvoja pošameznika; 10.11. ob 17. uri na OS Frančeta Bevka: Ravnotez je med zahtevami, pohvalami in kritiko v vzgoji; 14.11. ob 17. uri na OS Joz eta Moš krič a: Ravnotez je med zahtevami, pohvalami in kritiko v vzgoji; 15.11. ob 17. uri na OS Livada: Moj otrok je vpleten v medvrštniš ko našilje – kaj lahko štorim jaz?; 16.11. ob 16.30 uri v vrtču Jelka: Raziškovanje notranjega šveta. »Zavedam se - delujem!« Izobraževalni program za pedagoške delavce v javnih zavodih V mešeču oktobru šmo izvedli 4 ošemurne izobraz evalne delavniče v javnih zavodih v Ljubljani, in šičer na temo: Medvrštniš ko našilje – prepoznati ga in znati pravilno reagirati! Ob teoriji je bilo bištvenega pomena izobraz evalnega čikluša poštavljanje škupne štrategije in določ anje škupnih pravil: prepoznavanje medvrštniš kega našilja in uštrezna reakčija ob tem. MEPI na Mestni ZPM Ljubljana Tudi za MEPI program je bil mešeč oktober prečej pešter, šaj šmo predštavitev MEPI programa izvedli na Srednješ olškem čentru v Krš kem, na Srednji poklični in štrokovni š oli Bez igrad v Ljubljani, v Biotehniš kem izobraz evalnem čentru v Ljubljani, vodštvu Mladih Žmajev in v Gimnaziji S entvid. Ža vključ itev v program še je odloč ilo kar 20 mladoštnikov, ki šo z e vzpoštavili prvi štik š švojim mentorjem. Program »Zavedam se – delujem!« v Ljubljani sofinancira Udeležili smo se… . 28.9.: Pošveta E-zlorabe otrok; . 14. in 15.10.: Pošveta Žagovornikov – glaš otroka; . 21.10.: EU šeminarja: Train the Trainer Event: Strokovna rašt in Profešionalni razvoj; ter 30.9. obiškali Polikliniku za zaš titu dječe grada Žagreba ter še šeznanili z njenim delovanjem. Pripravila: Tanja Povšič ZPM LJUBLJANA MOSTE - POLJE Unilever uresničuje sanje V oktobru je potekala dobrodelna akčija podjetja Unilever, ki je od všakega prodanega izdelka iz šegmenta nege, č ištilnih šredštev in uštne higiene, namenilo 10 čentov za dejavnošti otrok pod okriljem projekta Botrštvo v Sloveniji. Akčija je potekala v všeh maloprodajnih trgovinah Spar in Interšpar. Hkrati je druz ba Unilever poštala boter kar 10 otrokom iz šočialno š ibkih druz in. Dobrodelno akčijo šta podprla tudi ambašadorja Dejan Žaveč in Maja Keuč. Z roko v roki za lepši svet ŽPM Ljubljana Mošte-Polje je šklenila šodelovanje z organizačijo Planet Žemlja in še pridruz ila nateč aju Planetu Žemlja prijazna š ola/vrteč. S ole in vrtči lahko tako v tem š olškem letu izberejo program ozaveš č anja otrok in mladoštnikov o pomenu šolidarnošti, ki šmo ga poimenovali Ž roko v roki za lepš i švet. Skozi delavniče, prilagojene različ nim štaroštnim škupinam, delimo vrednote odprte in štrpne druz be ter špoš tovanja, kar pomeni tudi škrb za druz bo, v kateri z ivimo. Jesenske počitnice in počitniško varstvo V č ašu ješenških poč itnič bomo pri ŽPM Ljubljana Mošte-Polje organizirali poč itniče v Vili S umiči v Kranjški Gori za otroke iz šočialno š ibkih druz in. V Ljubljani bo v č ašu poč itnič v šredo, č etrtek in petek na OS Nove Fuz ine potekalo poč itniš ko varštvo. Otroči bodo obiškali Hiš o ekšperimentov, špoznavali ješenško naravo in škozi uštvarjalne delavniče uštvarjali ješenške motive. Obiškali pa bodo tudi Meštni muzej Ljubljana in ši ogledali interaktivno razštavo Nova doba prihaja! Predstavitev projekta Volja vselej najde pot na Konferenci socialnih delavcev Humanitarni projekt Volja všelej najde pot je bil izbran kot primer dobre prakše in predštavljen na 6. Kongrešu šočialnega dela, ki je potekal med 12. 10. in 14. 10. 2016 v Moravških topličah. Projekt Volja všelej najde pot kot vštopna toč ka humanitarnošti pri ŽPM Ljubljana Mošte-Polje poteka z e od leta 2010 in nudi čeloštno podporo in pomoč najbolj šočialno ogroz enim druz inam iz vše Slovenije. Žadnja tri leta projekt poteka ob podpori Miništrštva za delo, druz ino, šočialne zadeve in enake moz nošti. Zaključna konferenca projekta Dobro sem Od šeptembra 2015 pa vše do konča oktobra 2016 je pod okriljem ŽPM Ljubljana Mošte-Polje potekal program Dobro šem, namenjen pšihošočialni pomoč i ranljivih škupin pošameznikov po všej Sloveniji. Žnotraj programa šmo ušpošobili načionalno mrez o trenerjev, ki šo po čelotni Sloveniji izvedli delavniče za krepitev dejavnikov duš evnega zdravja. Trenerji šo š pomoč jo naš ega programa preventivnih všebin pšihošočialne pomoč i izvajali delavniče v švojem kraju. Ošredotoč ali šo še na pomoč ranljivim škupinam pošameznikov ter jih škozi delavniče opolnomoč ili, da laz je šami vplivajo na švoje duš evno zdravje in dobro poč utje, ga vzdrz ujejo in varujejo. Trenerjem še bomo zahvalili na zaključ ni konferenči projekta v č etrtek, 27.10. 2016, ker bomo predštavili tudi zaključ ne mišli projekta. Odprto pismo poslancem ob odločanju o Predlogu zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev V projektu Botrštvo v Sloveniji šmo škupaj z druš tvom Petka za našmeh in Slovenško fundačijo za UNIČEF ter ob podpori Načionalnega foruma humanitarnih organizačij Slovenije (NFHOS) in Žveze druš tev pedagoš kih delavčev Slovenije na pošlanške škupine našlovili odprto pišmo, v katerem šmo odloč evalčem predlagali vključ itev otrok iz prvih treh dohodkovnih razredov v šištem brezplač nega š olškega košila. V pišmu šmo pošlanče opozorili na razloge, zakaj je topel obrok v š oli ključ nega pomena za zdravo rašt in razvoj otrok iz šočialno ogroz enih druz in, ter zavrnili neošnovane argumente nekaterih pošlančev, ki šo še izrekli proti podpori špremembe zakona. Odprto pišmo je v čeloti objavljeno na špletni štrani www.boter.ši Pripravila: Maruša Kaučič POMEMBNI DNEVI V MESECU NOVEMBRU ŽPMS Novič ke š t. 9/2016 pripravile: Strokovne šodelavke ŽPMS: S pela Bavdaz , Iriš Furlan, Sabina Kotar Roglič , Darja Lovš in, Neja Markovič , Ždenka S valjek, Anja Vilotič Novak, Petra Žega in generalna šekretarka Breda Kraš na. Stik z nami Žveza prijateljev mladine Slovenije (ŽPMS) Mikloš ič eva 16 1000 Ljubljana Tel: 01 23 96 720 Fax: 01 23 96 722 E-poš ta: info@zpmš.ši Spletna štran: www.zpmš.ši Najdete naš tudi na: ISSN 2385-9482 1. november Dan špomina na mrtve 11. november Svetovni dan mladine 14. november Svetovni dan šladkorne bolezni 3. nedelja v novembru Svetovni dan špomina na z rtve prometnih nešreč 14. november Dan šlovenškega znakovnega jezika 16. november Mednarodni dan štrpnošti 17. november Svetovni dan izšeljenčev 18. november Evropški dan za zaš č ito otrok pred špolnim izkoriš č anjem in špolno zlorabo 20. november Svetovni dan otroka, obletniča šprejetja Konvenčije o otrokovih pravičah, rojštni dan TOM telefona® 23. november Dan Rudolfa Maištra 25. november Mednarodni dan boja proti našilju nad z en-škami