33. številka. V Trstu, v sredo 25. aprila 1888. L * Tečaj XIII. „EDINOST" l ' izhaja dvakrut na teden, v*nko «rado jin^" BOboto ob 1. uri popoludne. * „Edinost" stane: za TBe leto gl. fi.-; izven Avst. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; , „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 B Posamirno Številko Be dobivajo v pro- dajal ni cah tobaka v Trstu po 5» nov., v Gorici in v Ajdovščini po A nov. Na naročile brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST V«i^opi»i «e poiiljajo uredniitvu v ulici Torrnnto it. 12. \'H«ko pismo mora biti frrtjikovano, ker nefrankovana »o ne cpre- jiimnjo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi in oznanila se račune po T nov. vsticu v petitu ; za naslove r debelimi črkunii ne plačuje prostor, kolikor bi g« obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. »o račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in insoratn pre- jema upravništvo v ulici Torrente 12. Odprto reklamacije »o pronto poštnino. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V «dino«ti J« moff«, Italijan je vzel v najem vso inteligenco na Primorskem!! Prod nami leži stenografični zapisnik državnega zbora seje z dne 20. aprila t. 1., v katere j jo najprej odbijal poslanec Bor- čič sumničenje od vseh slovanskih po- slancev, ki so bili podpisali čestitko vla- diki Stros8maryerju, da v tej poslanici ni bila ni edna beseda o politiki in da je tako sumničenje mala fides ali neved- nost itd. Poslanec L u e g o r je trdil v svojem govoru med ostalim, da kolikor so tiče na- rodov, hujskajo se drug proti drugemu in 7 vso pravico da jo omenjal in grajal njega predgovorni/i, da se posebno proti H r- Tatom v oficijoznih listih piše na najnesramnejši način in ekscelenca g. minister notranjih poslov bode vedel, da so Slovenci in Hrvatje na jugu države pod- pora avstrijskemu patrijotizmu nasproti i t a 1 i j a n i s s i m o m (Glasno odobravanje na desnici) in če kdo pozna razmero tako dobro kakor on, tedaj mo- ra so enkrat ponoviti, da ao tam doli v Trstu Slovenci podpora proti italij a n i s s i m o ra. Pozneje ho oglasi tržaški poslanec g. Luzzatto ter pravi, da si hoče isprositi samo nekoliko besed, da odgovori v svojem in v imenu svojih italijanskih tovarišev na zatožbe poslanca dr, Luegerja. Tudi v imenu svojih somišljenikov italijansko na- rodnosti moru odločno postaviti so po robu proti takim zatožbam, ki ao brez vsake podlago, (Oho! g. poslanec!) Uže lani je imel priliko protiviti se takšnemu sumničenju; vidi se, da jo napel zdaj dr. Luegcr isto struno in da hoče neopravi- čeno zatožiti v s o večino Primor- skega, ki jo italijanska (oho! na de- snici). Dozvoljavam Bi znova trditi, da so mi Italijani, ki smo v volikej večini na avstrijskem Primorskem, (P?) no dajemo ni od slovenske ni od hrvatske strani po- učevati ob avstrijskem patrijotizmu (F?), Velika večina Primorskega, prebivalstvo mesta Trsta je italijanske narodnosti. (Ugo- varjanje na desnici) in je baš tako av- strijskega mišljenja kakor vse narodnosti na Primorskem in vso stranko to visoke zbornice. Na vsak način mora misliti, da govornik ni bil dobro poučen o razmerah PODLISTEK. Pratika našega ljudstva. Mi naobraženi Evropejci delimo leto na dvanajst mesecev, in vsak mesec na 30 ali 31 dnij. Različno dneve imenujemo so suhoparnimi številkami in dolgočasnimi la- tinskimi imeni mesecev. Veliko bolj po- etičen in lepši pa je koledar našega pre- prostega ljudstva. Ono so malo zmeni za mesece, in brez pratike ali koledarja bi no vedelo, kdaj so kakšen mesec začne ali jenja; nasprotno pa imajo naši pre- prosti, v sredi liožje prirode in kršćan- skoga mišljenja živoči seljaki celo vrsto praznikov in znamenitejšili svetnikov v glavi in po njih delijo leto v različne dobe. Naši koledarji govorijo o štirih letnih časih, in sicer so po njih začenja vigred ali pomlad 20. marcija, poletje 21. junija, jesen 22. septembra, in zima 21. decem- bra. Tudi naš kmet pozna to štiri letno čase, vender pa se njegova štetev ne ujema podpolno s koledarjem, in mu tudi po- polnem ne zadostuje. Znano je namreč, da se pod našim podnebjem zima začenja mnogo poprej, nego 21. decembra. Sicer moramo pa po našem vremenu tudi letno čase razdeliti, in sicer imamo zgodnjo suho in poznejšo mokro vigred ali pomlad; vroče, hudourno, in pozno, lepo poletje; zgodnjo, lepo in gorko, potem hladno in in s tem se poslanec Luzzatto tolaži, vz- lasti pa, ker ne smatra Luegerja kakor govornika nemške stranke. Naposled pa vstane poslanec g. dr, V i t e z i č in osmeši s& statističnimi po- datki Luzzatta, da Italijani niso v veČini na Primorskem. G. dr. Vi tezi ć je go- voril po priliki tako-lo: Poslanec mesta Trsta Luzzatto se je izrazil, da so pri- morski Italijani zvesti Avstrijci in da v tem obziru ne zaostajejo za nobeno na- rodnostijo avstrijsko države. Tako ispoved čujem z radostijo. Gospod poslanec je omenil neccga go- vora, ki se jo govoril lani mej budgetno debato na tej (desnej) strani in izvestno je razumel moj govor, v katerem sem re- kel med ostalim, da na Primorskem živi irredenta;to trditev si je baš it- redentska stranka krivo razlagala, kakor da bi bil jaz trdil, da so vsi Italijani na Pri- morskem „irredentisti", čemur pa moram znova odločno oporekati. V Istri so irre- dentisti, a so tudi zvesti avstrijski Italijani. (Dobro! dobro! na desnici). Drugo zadevo moram popraviti. G. poslanec Luzzatto je dva- ali trikrat po- udarjal v svojem govoru, da so Italijani na Primorskem v večini v primeri se Slovenci. Mislim, da mi no ostaje druzoga, nego da naveden številke poslednjega stističnega izkaza in sicer, da ne bode moj govor predolg, nečem navesti številk vsako posamično treh Primorsko sestavlja- jočih dežel, temveč za vse Primorsko vkupe. Tu kaže, da živi na Primorskem 320.856 Slovanov (Slovencev in Hrvatov) in samo276.605 Italijanov. (Čujte! čujte! na desnici). Zatorej je po poslednjem ljud- skem štetji 44.251 Slovanov več nego Italijanov. (Živo odobravanje). Poslanec Uurgstallor v zadregi od- govarja, in priznava na to, da Italijani niso po številu v večini, pač pa po svojih 1 a s tn o stih (qualitativno) |glasno ugovarjanje na desnici], oni sestavljajo inteligenco na Primorskem in zastopništvo inteligence je tudi v njih rokah. (Živo ugo- varjanje na desnici). Srčno se zahvaljujemo v imenu vseh primorskih Slovanov „banskemu lordu" na lepem poklonu! Zdaj vsaj vemo, kam se nam jo zateči v sili in potrebi n. pr. ako lepo, slednjič mrzlo in megleno jesen; stanovitno mrzlo in poznejše čestokrat toplejšo, nestanovitno zimo. Naš kmet te čase dobro razločuje in jih imenuje po svetnikih in godovih, ki padajo v dobe, kedar se vreme in letni časi menjajo. Tako imamo prav za prav d o vet letnih časov in sicer: I. S u h a v i g r o d ali pomlad od godu Marij nega oznanjenja (25. marcija) do sv. Jurija (24. aprila). Značaj: suhi vetrovi in gorkojše solnce o jasnih dnevih topijo sneg in sušijo prst; priroda oživi, živali in razni mrčosi so vzbujajo iz zim- skega spanja, tiče selivke vračajo se zopet k nam, rastline jamejo zeleneti. („Marije oznanjenje je lastovk povrnenje.") II. Mokra vigred od sv, Jurija (24. aprila) do kresa (sv. Janez 24. junija) zatorej ravno dva meseca. Značaj: pogosto deževje; nestanovitno vreme; hladni pa ne premrzli dnevi; vsa priroda so razvija in razrasta v polnem cvetu, zemlja rodi svoj sad. III. Vroče, hudourno poletje od kresa (24. junija) do Velike Gospojnico (vel. Šmarna, 15. avgusta), tedaj sedem tednov. Značaj: vročina; pogoste pa kratke nevihte; žito je dozorelo. IV. Pozno in lopo p o 1 e t j o ali čas „med mašami" od Veliko do Malo Gospojnico (od 15. avgusta do 8, septem- bra), zatorej le tri tedne. Značaj: huda vročina je ponehala, nevihte so užo redke; lepi, prijetni dnevi; dozoreli so uže tudi bi nam bilo neobhodno treba statističnih podatkov o primorskem prebivalstvu! 0 goriških razmerah. Pod Čavnom. Čitali smo večkrat v naših primorskih časopisih, da nam jo skrbeti za združenje z vsemi Slovenci; posebno v neke j št. lan- ske „Sočou uvodni članek preporoča slo- venskim občinam, da so dolžne z vso eneržijo podpirati Goriško, ker posebno mi goriški Sloveni smo ncopisno zatirani od manjšine italijanskih prebivalcev. Pričakoval sem spretnejšega pisatelja za daljšo razpravo o zgoraj imenovanem članku, ker ako ne bodemo narodnih tožeb razpravljali in po razsodbah se ravnali, bratili so in varovali slovanska tla, tedaj jo vse bob ob steno se samo pritoževati. Nadejemo se, da gospoda inteligenca mi ne šteje v zlo za naslednji članek, ki je lo iz preprostega kraetskega peresa. Ravno iz tega namena pisal sem nekej številki cenjeno „Soče", kako so nuin po- trebni javni shodi vseh slovenskih kolikor narodnih, toliko katoliŠko-narodnih družtev. Načrtal sem v istem članku potrebo : 1. kako jo postopati proti nam Slovencem demostrativnim italijanskim shodom; 2. kako nam je praktično pričeti delovati, da si iztrebemo tuji ple- vel iz lastnega slovenskega narečja; 3. kako bi si ustanovili Slovenci narodno jezove ob italijanskej moji n. pr. v Istri, v Trstu, v Gorici itd.; 4. kako bi si mi goriški Slo- venci nabrali svoto za imenovani goriški jez, za podobo sv. Cirila in Metoda in to bi bila zastava ali temelj nikdar nerazruš- nega narodnega jeza na Goriškem; 5. kako bi promenili večkratne malo veselice v redke velike koncerte. Na imenovani načrt se je oglasil neki gosp. dopisnik v Vašem cenjenem listu „Edinosti", da mnenje istega načrta jo dobro aH nemogoČno, ker verska družtva se no morejo utikati v narodno in politične stvari in moj namen ni bil gosp. dopisniku odgovarjati ali vsled onega uvod- nega članka v oenjenej „Soči" me veže neka dolžnost, da odgovorim sledečo : Ver- ska, katoliška družtva, kolikor častita du- hovščina so duša narodnega telesa in na- rodna družtva pa so telo katoliških druž- tev, tedaj prva je duša, drugo pa jo telo, katero je brez duše mrtvo ali prav za prav duša telesu je le začasna brez bistro- umnega truda, kakor poljedelec, ako ne zadostuje vsem terjatvam svojega poklica mora propasti in ako sosed no tekmuje so svojimi sosedi, kar odvisnost od njega terja, zopet mora propasti. Slovenci sploh imamo veliko narodnih družtev po Sloven- skem, pa le nekatera se večkrat lepo raz- veseljujejo. Mnoga katoliška družtva delajo zopet za svoj namen, načela pa imamo z večine pri narodnih in Jnarodno-katoliških družtvih ravno z istim geslom. Prosim, dragi čitatelji, kako ne bi imela katoliška družtva v shodih narodnih družtev delovati baš v isti namen, za kar delajo druga družtva? Tudi častita duhovščina ima dolž- nost v cerkvi se truditi za vero, ravno tako zvunaj cerkve ob enem za dom. Ča- stita duhovščina in visoka vlada imati ve- liko dolžnost, da duševno in materijalno podpirati narodno-verska načela, da se takoj uvede prepotrebno javno s h o d e. Zakaj pa imati duhovščina in visoka vlada Itako dolžnost? 1. zato, ker narod častito duhovščino in visoko vlado duševno in materijalno vzdržuje ; 2. ker sti v tesnej zvezi z narodom kot duša z lastnim telesom | in sti kot dušni in telesni pokroviteljici in zato imati dolžnost biti narodu podpora, blažiti srce in bistriti um; čast. duhov- ščina in visoka vlada sti od naroda od- visni in zato prepušča narod častiti du- hovščini občno deželno in državno pravice le zato, da bi nam mogla biti podpora za izvršitev }$. 10. drž. osnov, postavo; 4. ako čast. duhovščina in visoka vlada ne zndo- stujeti terjatvam svojih podložnikov, opra- j vičono smem primerjati prvo in drugo po- | prejšnjemu poljedelcu, kateri ni zadostoval t vsem terjatvam svojega poklica, zato sve- | tujem čast. duhovščini in visokej vladi, naj podpirati rečena načela za uvodenjo kato- liško-narodnih shodov, v katerih bi si ustanovili mogočne slovans!-e katoliško- narodno jezove ob italijanskej meji. Mi goriški Slovenci srno na narodnem bojišči proti pohlepnim Italijanom od leta 1807. Delovali so nam naši vrli nepozabni boritelji v'o leta 1874, V teh lotih so nam priborili tabore, večkratno javno narodne shode, sijajne koncerte. Spominam so kon- certa pesnika Preširna leta 1873. pri „zla- tej zvezdi" v Gorici, ko sem sam čul iz drevesni in drugi kasnejši sadovi; ker je vroči čas potekel, kače in druge mrzlokrvne dvoživke so užo poskrijejo. Ljudstvo pa pravi, da je čas „med mašami" tako svet, da nobena kača no sme na drevo. V. Lepa, topla jesen od Ma- lega Šmarna (8. septembra) do Sm'helico (sv. Mihela 29. septembra), zatorej le tri tedne. Značaj: lepi, prijetni dnevi, vender jo dan užo precej krajši in noči hladne. Lastovke odpotujejo: „Marijo porod je lastovk odhod." VI. Hladna, deževna jesen od Smihelico (29. septembra) do vseli Sve- tih (1. novembra). Značaj: priroda jame umirati, uvelo listje pada z drevja; solnce je užo klavernejšo in otožnejšo ter ne moro več prav greti; včasih po več dnij zapored dežuje. VII. Pozna, mrzla jesen od vseh Svetih do sv. Nikolaja (6. decembra), zatorej pet tednov. Značaj: po zemlji se vlačijo goste, hladne moglo; potrebna je uže zimska obleka; živali se poskrijejo pod zemljo ali pa otrpnejo; vse življenje zarnrje. VIII. Huda, stanovitna zima od sv. Nikolaja do sv. Matija (24. febru- varja), tedaj dva meseca in dva tedna (10 do 12 tednov). Značaj: sneg in mraz, solnčni pa mrzli dnevi. Ako so zima za- kasni, pa pozneje dlje trpi, IX. P o z i m a od sv. Matijo (24. fe- bruvarja) do Marijenega oznanjenja (25. marcija) zatorej baš eden mesec. Značaj: solnce ima več moči in vremo so prevrže; ako jo bilo do zdaj mrzlo in ledeno, na- stopijo toplejši dnevi ; ako jo pa jug vla- dal še pred sv. Matijo, premaga ga zdaj zopet sever, pa lo za malo časa. Od tod pregovor: „Matija led razbija; ako ga ni, ga naredi." Pozima ali čas od sv. Matijo do Marijinega oznanjenja ima zatorej ne- gotovo vremo; zima jemlje slovo, včasih pritisne še za nekoliko tednov, pa mora slednjič vender odjenjati, včasih pa pride jug še le o sv. Matiji in potem ni več zimskega mraza. Razven teh deveterih letnih časov po- zna preprosti narod šo posebne dneve, o katerih se rado vreme prominja in ki so odločilni za več naslednjih dnij. Posebno imeniten je v tem oziru dan sv. Medarda (8, junija), ki jo važen za kmetovalce, ker jim prinaša lepo ali deževno poletje. Po- tem so „trije ledeni možje", ki prinašajo mraz, in šo več takšnih. Božič prinaša mraz, sv. Jakob vročino, Jurij in Marka pa dež. Razni svetniki napovedujejo kmetu letne čase in vreme; pa no samo to, tudi svoja opravila ravnajo poljedelci po njih. Stari kmetjo vedo za vsa opravila, kate- rega svetnika god je treba repo sejati in kdaj ajdo, in katerega svetnika dan je treba to ali drugo delo opustiti. Tak • so naši preprosti slovenski kmetje Mjliko boljši pratikarji, nego smo mi naobra- ženci, in naiu si ni treba preveč domi- šljati na svojo vednosti. F. H.