M KRONIKA
44
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1996
Metoda Kokole
Zgodnjebaročni skladatelj, izdelovalec orgel in
organist Isaac Posch v nadvojvodini Koroški in
Vojvodini Kranjski
Kljub skopim podatkom lahko o Isaacu Poschu
{Posh, Poschius, Possius, ? - 1622/23)1 zanesljivo
govorimo kot o enem izmed najpomembnejših
srednjeevropskih zgodnjebaročnih skladateljev, ki
so bili neposredno povezani z današnjim sloven-
skim ozemljem. O njegovem rodu ne vemo niče-
sar zanesljivega, priimek Posch pa je bil pogost ta-
ko na Kranjskem kot tudi na Koroškem, Štajer-
skem in drugod.
V Ljubljani najdemo Fosche že v 15. stoletju, v
Begunjah, oziroma na gradu Kamen pri Begunjah,
pa že kaldh dvesto let prej. Mestne listine omenjajo
Melchiorja Poscha, ki je leta 1449 zabeležen kot
meščan, 1462 kot mestni sodnik in štiri leta pozneje
kot mestni svetnik.^ Melchior Posch se je kasneje
očitno preselil v Spittal ob Dravi, kjer še danes stoji
njegov nagrobni spomenik iz leta 1480.^ Sodeč po
podobnosti grba na na^obniku z grboma nad vrati
hiše med nekdanjima Spitalsko in Ribjo ulico v Lju-
bljani, ki jo je leta 1527 dal pozidati veletrgovec in
mestni župan Volbenk Posch ( Wolfgang Posch ali
Bosch),'^ sta bila oba istega rodu. O ljubljanski tr-
1 Prim. K. Geiringer, Isaac Posch, Studien zur Musik-
wissenschaft 17, 1930, 53-76; H. J. Moser, Die Musik im
frülievangelisclien Österreicli, Kassel 1954, 80-81; H.
Federhofer, Beiträge zur altern Musikgeschichte Kärn-
tens, CarìntJiia I 145, Celovec 1955, 339-404; isti. Un-
bekannte Dokumente zur Lebensgeschichte von Isaac
Posch, Acta musicologica 34, 1962, 78-83; D. Cvetko,
Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem I, Ljub-
ljana 1958, 219-229; J. Höfler, Glasbena umetnost pozne
renesanse in baroka na Slovenskem, Ljubljana 1978, 50-
56; D. Pokorn, Obraz glasbenega baroka na Slovenskem:
Izak Poš, v: Obdobje baroka v slovenskem jeziku, knji-
ževnosti in kulturi 9, Ljubljana 1989, 465-474 in M. Ko-
kole, Isaac Posch in njegova instrumentalna dela; s po-
sebnim ozirom na variacijske suite za instrumentalni
sestav zbirke Musicalische Ehrenfreudt (1618), Magi-
strsko delo na Filozofski fakulteti, Ljubljana 1995, ms..
Prim. B. Otorepec, Ljubljanski meščani v srednjem
veku, Ljubljana 1955, ms.
I   Prim. Cvetko, n. d., 1958, 221.
4 Prim. Höfler, n. d., 1978, 51; Otorepec, n. d., 1955, in V.
Fabjančič, Volbenk Polž, ljubljanski veliki trgovec, de-
narstvenik in župan v začetku 16. stoletja. Kronika slo-
venskih mest 6, 1939, 7-14, 97-99, 131-134. Glej tudi
ZALj, God. 1/3-12.
govski družini Posch je v Zgodovinskem arhivu
mesta Ljubljane ohranjenih veliko dokumentov, ki
pa žal sežejo le do zadnjega desetletja 16. stoletja.
Volbenkova vnuka sta leta 1571 prosila za plemiški
naslov "Begunjska", ki jima je bil tudi dodeljen.^
Vsaj eden od njiju je prestopil v protestantsko vero,
saj je leta 1579 izjavil, da hoče ostati zvest augs-
burški veroizpovedi.^
Ker se konec stoletja za to vejo Poschev izgubi
vsaka arhivska sled, bi bilo teoretično možno, da je
bil Isaac potomec enega zadnjih znanih članov,
Ivana (Hans) ali Jerneja {Bartholome), Volbenkovih
vnukov in sinov Janeza Krstnika Poscha ter Vido-
ve hčere Barbare Khisl,'' ki sta se verjetno, kot
veliko prepričanih protestantskih plemičev, odselila
na Koroško ali celo kam dlje in to prav v času, ko
se je moral roditi Isaac, tudi sam več kot verjetno
protestantske veroizpovedi.^ V zvezi s tem je zani-
miva tudi zakonska zveza dveh Poschev s pripad-
nicama znane družine protestantskih glasbenih
mecenov Khislov, ki so v marsičem krojili glasbeno
podobo kranjske prestolnice v 16. stoletju.^
Fosche zasledimo tudi kasneje v zvezi z akti
deželnih stanov, ki jih hrani Arhiv Slovenije, ven-
Dokument hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu; Notra-
njeavstrijska privilegijska knjiga 1571-1578; fol. 20v-21.
^    Prim. J. Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, Celje
1992, 748.
Prim, rodovnik v Arhivu Slovenije; Kom. fevd. 10 (6st.
126-145).
Mnenja o Poschevi veroizpovedi so deljena, čeprav se
večina sodobnih muzikologov nagiba k temu, da je bil
protestant. Tako Geiringer [n. d., 1930, 56) zagovarja te-
zo, da je bil katolik, kar je Federhofer [n. d., 1955, 400-
402), ki je imel na voljo med drugim tudi že več skla-
dateljevih biografskih podatkov, ovrgel in v svojem pri-
spevku trdi, da je bil protestant. Kasneje se s tem res-
neje ni nihče več ukvarjal, vendar ga lahko na podlagi
znanih prijateljev (Magister Joannes Willkofer iz Re-
gensburga), tiskarjev (vsi trije so bili protestanti), in
posvetil (protestantskim koroškim in kranjskim dežel-
nim stanovom ter Melchiorju Putzu mlajšemu) in ne
nazadnje samega značaja njegovih skladb Poscha skoraj
zagotovo štejemo med pripadnike reformirane vere.
^ Prim, rodovnik v članku Fabjančič, n. d., 1939, 8 in D.
Pokorn, Baroni Khisli in njihovo mecenstvo, v: Gra-
fenauerjev zbornik, Ljubljana 1996, 447-459.
10
1996
KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Naslovnica skladateljeve instrumentalne zbirke
Musicalische Tafelfreudt (1621).
dar teh verjetno ne bi mogli povezovati s skla-
dateljem. V spisih iz let 1635 in 1636 zasledimo
Gabriela Wolfa ter med 1602 in 1606 Ivana Franca
{Hans Franz), ki je bil poveljnik arkebuzarjev v
BCarlovcu.lO Zanimivo je, da se je le-ta v nekem
pismu leta 1606 podpisal kot Ivan Franc iz Begunj,
iz česar bi se dalo sklepati, da je bil sin enega
izmed zgoraj omenjenih poplemenitenih Posc-
hev.ll Sicer pa bodo na vprašanje, če je morda
zares obstajala zveza med ljubljansko družino in
skladateljem, lahko dokončno odgovorile šele pri-
hodnje raziskave.
Prvi podatek o Poschevi glasbeni poti je iz leta
1618, ko je v posvetilu svoje prve zbirke Musi-
calische Ehrenfreudt, ali po naše Veselo glasbeno
slavje, koroškim deželnim stanovom zapisal, da
jim služi že četrto leto.^^ Zato lahko sklepamo, da
je v Celovcu prebival vsaj od leta 1614, delal pa je
očitno kot organist pri deželnih stanovih, saj se je
sam imenoval "der Zeit einer Hochlöblichen Land-
schaft in Kämdten bestelten Organist". Če je bil
torej Posch zaposlen pri stanovih, bi morala obsta-
jati pismena pogodba, kot jo je za zaposlitev skla-
dateljevega sodobnika Paula Peuerla v Steyrju od-
kril Kari Geiringer. To domnevo je zadnji leta 1929
v pismu posredoval Josipu Mantuaniju, prvemu
slovenskemu muzikologu, ki se je sistematično
ukvarjal z našo glasbeno preteklostjo.^^ Možno bi
seveda bilo tudi, da je skladatelj deloval kot neke
vrste svobodni umetnik pod okriljem stanov. To
hipotezo podpira podatek, da je veliko potoval, in
bil odsoten tudi daljša obdobja,!^ j^gj. redna
služba morda ne omogočala.
V začetku leta 1618 se je Isaac Posch poročil z
Marijo, rojeno Stružnik (Sfru^ nig), iz ugledne ce-
lovške meščanske družine.^^ V dokumentu iz leta
1617 izvemo tudi to, da se je njena mati Velleità
pred poroko s Tomažem (Thornann), članom ce-
lovškega mestnega sveta, pisala Senični (Sännizni).
V 16. in 17. stoletju poznamo Stružnike tudi v
Sloveniji. Ena veja se je nastanila na Jezerskem. V
letih 1601 in 1602 srečamo v Ljubljani celo Tomaža
Stružnika (Strussniger)}^ Po priimku sodeč je bila
Isaacova soproga slovenskega rodu, na podlagi
česar je prav tako mogoče sklepati o skladateljevih
morebitnih koreninah tostran Alp. Ker se je skla-
datelj poročil s celovško meščanko, je s tem dobil
pravico, da zaprosi za sprejem v meščanstvo.^''
Med leti 1617 in 1622 se je Isaac Posch večkrat
dokumentirano mudil na Kranjskem. Med majem
1617 in februarjem 1618 je popravil nekaj glasbil
(orgle in regal v škofijski cerkvi, pozitiv v njenih
zgornjih kapelah, pozitiv v Novi Štifti, klavi-
čembalo in majhen star regal, verjetno iz dvorca.
10 Prim. AS Stan. I št. 455, fol. 1271-1274.
11 Prim. AS Stan. I št. 455, fol. 1327. Hipotezo o povezavi
med Peschi in Khisli ne nazadnje podpira tudi doku-
ment, v katerem Ivan Jakob Ktiisel leta 1602 Ivanu
Francu Poschu pošilja 500 renskih guldnov.
Prim. I. Posch, Musicalische Elirenfreudt, Regensburg
1618. Iz posvetila koroškim deželnim stanovom: "An die
Wolgebornen Herrn einer Landschafft dess Ertz-
herzogtumbs Khärnten ... Weiln aber / Ewer Gnad. Ge-
streng und Herrl. gegen der Music und deroselben Ver-
wan/ten gnädig / affectionirt und geneigtes gemüth /
ich ihn meinen bey E. Gnad. / und Herrl. in die vier
Jahrlang / gehorsamblich zugebrachten diensten / (unter
deren Patroconio ich auch meistentheils dieses Stück
Componiert,) genugsam / gespürt und erfahren: ..."
1^ Prim. Arhiv Slovenije, Priv. A. XXXIII - Mantuani, fase. 1
(korespondenca - pismo Karla Geiringerja, 6. oktobra
1928).
1^ To potrjuje tudi dokument v Celovškem deželnem ar-
hivu, ki navaja, da so skladateljevi soprogi zaradi odsot-
nosti leta 1621 oprostili neke davčne nepravilnosti. Prim.
AP 1621, fase. 53, fol. 153.
1^ Prim. Federhofer, n. d., 1955, 400.
1" ZALj, Zapisniki mestnega sveta za leti 1601 in 1602,
God. 1/18. Thornann se omenja v zvezi s petimi prav-
dami.
1' Nurnberški tiskar in založnik je, na primer, po poroki z
domačinko dobil meščanske pravice. Prim. Th. Wohn-
haas, Wagenmann, v: Die Musile in Geschicììte und
Gegenwart 14, 1968, 68, in A. Svetina, Pogoji za sprejem
v meščanstvo in pravni položaj ljubljanskih meščanov
od 16. do 18. stoletja, v: Iz starejše gospodarske in druž-
bene zgodovine Ljubljane, Razprave 2, Ljubljana 1971,
155-166.
11
KRONIKA
44
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1990
ter orgelski rog^^) v Gornjem Gradu, štajerski re-
zidenci ljubljanskega škofa Tomaža Hrena (1560-
1630; škof od leta 1597), takrat vodilne osebnosti
slovenske protireformadje, ter v bližnji cerkvi v
Novi Štifti.l^ Mojster je tja oatno prišel prvič, saj
je orgle popravil "tako rekoč za vajo".^'^ Na izstav-
ljenem računu se je 11. februarja 1618 podpisal kot
"Orgelmacher und Organist E: E: Landschafft in
Kärnten". Opombe in podpis na računih so doslej
edini znani skladateljevi avtografi. Kako je bilo
možno, da je Hren za popravilo orgel zaposlil pro-
testanta,2i ni povsem jasno. Verjetno zato, ker
graditeljev orgel takrat na Kranjskem oatno ni bi-
lo, Benečana Vincenza Collono, ki je za njegove
orgle skrbel prej, pa morda tudi zaradi beneške
vojne (1616-1618) ni mogel poklicati. Sicer pa so
katoliki pri najemanju takšnih in drugačnih umet-
nikov radi zatisnili oči pred njihovo versko pri-
padnostjo. Tudi protestant Peneri je postavil nove
orgle za katoliškega opata,^^ pj-^y ^ako je doku-
mentirano, da je škof Hren najemal tudi protes-
tantske slikarje.23 Do dela je, kakor si že bodi, pri-
šel Isaac Posch, ki je očitno na poti skozi Ljubljano
1. januarja 1618 tam datiral svojo prvo instru-
mentalno zbirko Musicalische Ehrenhreudt in jo po
slu poslal v regensburško tiskamo.^'^
Na Kranjskem ponovno srečamo Poscha leta
1621, ko je postavil orgle pri frančiškanih v Ljub-
ljani,25 spomladi prihodnjega leta pa je uspešno
popravil orgle v stari stolnici, kar je razvidJno iz
zapisnika kapiteljskih sej z dne 1. junija 1622.^
Tudi trije novo odkriti zapiski v Arhivu Slovenije
potrjujejo skladateljevo prisotnost v kranjski pre-
stolnici leta 1621. V zapisnikih deželnih stanov za
Kranjsko je na dveh mestih z datumom 11. februar
1621 zabeleženo, da je Isaac Posch, organist na
Koroškem za posvetilo nekaj not od stanov prejel
30 tolarjev po sedemdeset krajcarjev.^^ Prvi zapis se
očitno nanaša na odlok stanov, drugi pa je potrdilo
o izplačilu, ki nam posredno pove, da so skladatelju
vsoto izplačali še isti dan. Nadalje je zanimivo tudi
to, da v odloku note imenuje "gesangbücher", kar je
izraz za vokalno glasbo. Da zares ni šlo za
instrumentalno zbirko Musicalische Tafelireudt, ki
jo je prav tako leta 1621 posvetil kranjskim sta-
novom, potrjuje tretji zapisek, ki je dekret o
posvetitvi motetov.^ To po vsej verjetnosti po-
meni, da je Posch vsaj del svojih duhovnih kon-
certov napisal že leta 1621 ozirma celo prej.
Leta 1621 je pod naslovom Musicalische Talel-
Ifeudt ali Veseli glasbeni banket v Nümbergu dal
natisniti drugi del svojih "odarum convivalium"
("pirovanjskih od").^^ Isaac Posch je očitno umrl
proti koncu leta 1622, vsekakor pa pred binkoštmi
1623, ko je njegovo zbirko duhovnih koncertov
Harmonia concertans postumno izdala njegova
vdova. Ta v uvodu med drugim toži, da je ostala
sama z nepreskrbljenim otrokom, verjetno hčer-
ko,^'' zaradi česar upravičeno sklepamo, da je skla-
datelj umrl nepričakovano in v mladih letih. To
dokazuje tudi njegov namen, da izda še tretji del
instrumentalnih skladb za "muziciranje" ob mizi.^1
Glede Poschevega življenjepisa nam je znan še
podatek, da je 28. septembra 1622 njegova žena v
Celovcu prodala rog.^^ Na podlagi tega doku-
menta je Kari Geiringer domneval, da je bil skla-
datelj takrat že mrtev, vendar je prav tako mogo-
če, da je bil le odsoten, njegova soproga pa v
denarnih težavah. Sicer pa so koroški deželni sta-
novi Mariji Posch še leta 1624 odobrili štiri tolarje
in šest guldnov, ker jim je podarila nekaj skladb
("Partes musicales").'^^ Marija Posch je po arhivskih
Za opis orgelskega roga glej E. Škulj, Orgle v ljubljanski
stolnici, Ljubljana 1989, 10-12.
1" Prim. Federhofer, n. d., 1962, 78-83. Dokumente iz gor-
njegrajskih arhivov, ki jih je Federhofer odkril v Grad-
cu, sedaj hranijo v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani.
Splošno za umetniško delovanje škofa Hrena glej tudi
A. Lavrič, X^oga ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v
slovenski likovni umetnosti I in II, v: Dela 32, SAZU,
Ljubljana 1988.
20 Prim. Federhofer, n. d, 1962, 79.
^ Prim, opombo št. 8.
f? Prim. Federhofer, n. d., 1962, 82.
23 Prim. Lavrič, n. d., 1988.
^ Prim. Federhofer, n. d., 1962, 81.
Prim, zapis v frančiškanski rokopisni kroniki patra Mau-
ra Fajdige na strani 301: "Anno 1748 opera P. Sigis-
mundi Skerpin factum fuit novum Organum a Fre.
Josepho Jessenco laico professo ordinis minorum huius
provinciae alumno Ar.?.lerio, et organista nam Organum
anno 1621 D. Isaac Posh organista factum reparari non
potuit." Prvi je ta podatek objavil Rafko Fabiani v
članku Orgle v ljubljanskih cerkvah. Kronika slovenskih
7i7esf2, 1935, 164.
2^ Prim. Höfler, n. d., 1978, 51; NŠALj, kap. seje, 1. junij
1622 "Organum per Isaac et restauratum" in E. Skulj,
Orgle V ljubljanski stolnici, Ljubljana 1989, 10.
27 Arhiv Slovenije, Stan. I, št. 888, fol. 364v: "Exp. Isakhen
Posch Organisten in Khärnden, wegen ihr dedication 30
taller zu 70 K" in Stan. 1, št. 888, fol. 464: "Verrer /
Isaakh Poschen Organisten in Kherenden dedication
etlicher gesanbücher" in na naslednji strani še (fol.
464V) "Schluß / wegen der dedicierte gesangbücher den
Organisten dreysig taller zu 70 K".
2^ Arhiv Slovenije, Registraturs Protokol, Stan. I, št. 860, fol.
128: "Decreta / Isaakhen Posch per dedicierte Mutetten".
2^ I. Posch, Musicalische Tafelfreudt Das ist: Allerley neuer
Paduanen und Gagliarden mit 5. desgleichen Intraden
und Couranten mit 4. Stimmen, Nürnberg 1621.
"^^ V latinskem posvetilu zbirke Melchiorju Putzu pravi, da
je ostala sama "cum pupillo", kar pomeni dečkom,
drugič pa "cum pupilla pauperrima", kar pomeni z ubo-
go deklico. Ker se drugič v ženskem spolu pojavljata
tako samostalnik kot pridevnik, sklepam, da je šlo pri
prvi obliki za tiskovno napako, saj stoji na koncu moško
obrazilo -o namesto ženskega -a.
Prim, uvod v Musicahsche Tafelfreudt (1621): "... werde
ich auch den dritten Theil dergleichen Compositionen
an Tag zu geben verursacht werden."
''2 Geiringer, n. d., 1930, 56. Dokument se hrani v ko-
roškem Deželnem arhivu v Celovcu, Mst. 55., fol. 119.
Prim, izvirnik v celovškem Deželnem arhivu: Stand. A.
Hs. - Registraturbuch 1624, fase. 278, fol. 6.
12
44
3 KRONIKA
1996
časopis za slovensko krajevno zgodovino
virih sodeč v Celovcu prebivala še leta 1635.■'^
Z življenjem in delom skladatelja, organista in
izdelovalca orgel, Isaaca Poscha sta se resneje
ukvarjala dva avstrijska muzikologa. Kari Geiringer
in HeUmut Federhofer, omenjali pa so ga tudi dru-
gi pomembni muzikologi z začetka tega stoletja,
na primer Eitner, Norlind, Nef, Netti, Riemann in
drugi. Doslej najizčrpnejša študija o skladateljevem
življenju in delu izpod peresa Karla Geiringerja je
izšla leta 1930.^^ Isaaca Poscha je štel za enega
najpomembnejših skladateljev z začetka 17. sto-
letja.^^ Pri orisu njegove življenjske poti se je opi-
ral predvsem na uvode v glasbene zbirke in le de-
loma na takrat še pomanjkljivo gradivo iz Dežel-
nega arhiva v Celovcu.^' Kari Geiringer je leta
1930 Poscheva glasbena dela tudi natančneje anali-
tično opredelil in ocenil. Leto pred tem je objavil
tudi transkripcijo Poscheve zbirke Musicalische
Tafelfreudt v zbirki Denkmäler der Tonkunst in
Österreich 70 (Dunaj, 1929), in med leti 1968 in
1972, V Series of Early Music 1, 4 in 6 (Santa
Barbara), še zbirko Harmonia concertans
Leta 1955 je skladateljevo biografijo z novimi
podatki dopolnil Hellmut Federhofer, ki očitno
še ni vedel za podatek o Poschevem delu v
Ljubljani leta 1621, katerega je sicer že dvajset let
prej objavil Rafko Fabiani.^^ Federhofer je Poschev
življenjepis obogatil z novimi podatki iz celov-
škega Deželnega arhiva. Tako navaja zapisnik ce-
lovškega mestnega sveta z dne 12. decembra 1617,
ki posredno potrjuje, da se je skladatelj naslednje
leto poročil z Marijo Strussnig."^" Nadalje je po-
memben tudi reverz, ki ga je 3. aprila 1618 pod-
pisala Marija v imenu svojega moža, ki je bil služ-
beno odsoten.*! Zapis dokazuje, da je Isaac Posch
veliko potoval na Kranjsko in morda tudi drugam.
Sicer pa to, da je moral kot organist in izdelovalec
orgel veliko potovati, za tisti čas ni bilo nič nena-
Grb Vojvodine Kranjske in posvetilo kranjskim
deželnim stanovom.
vadnega.^2 Naj omenim še navedbe z dne 24. de-
cembra 1622, ko se Maria še ni imenovala "vdova",
in 31. marca 1623, ko se je tako sama označila.*^
To pomeni, da je skladatelj umrl med tema dvema
datumoma. Sledi še nekaj manj pomembnih po-
^'^ I. Posch, Harmonia concertans. Id est: Cantiones sacrae
(quas Concertus Itali vocant) L 11 III & IV. Voc, tam
vivae Voci, quam Organo caeterisq. Instrumentis mu-
sicis accomodatae. Norimbergae (1623). Uvodno posve-
tilo je napisala Poscheva vdova Marija za binkošti 1623,
delo pa je posvetila "Melciorju Putzu iz Kirchhaimegka,
svetniku njegovega visočanstva g. Ferdinanda II."
35 Prim. Geiringer, n. d., 1930, 57-66.
36 Prim. Arhiv Slovenije, Priv. A. XXXIII - Mantuani, fase,
1, pismo Karla Geiringerja, 6. oktober 1928.
3' Prim. Geiringer, n. d., 1930. Geiringer je poznal le na-
slednje podatke iz protokolov koroških deželnih stanov:
citat iz leta 1635, da so stanovi Mariji za usluge pokoj-
nega moža naklonili 20 tolarjev (Geiringerjev članek: str.
56, op. 17), opombo 19. marca 1521, da je Isaac Posch za
svoje note prejel 20 goldinarjev (str. 56, op. 18) in zapis
28. septembra 1621, da je Marija za prodani rog dobila
200 goldinarjev, (str. 56, op. 19).
3° Prim. Federhofer, n. d., 1955, 339-404.
39 Prim. Fabiani, n. d, 1935, 164.
40 Prim. Federhofer, n. d., 1955, 402, op. 133.
41 Prim. Federhofer, n. d., 1955, 400, op. 122.
4^ Prim. L. Šaban, Orgulje slovenskih graditelja u Hrvat-
skoj, v: Rad JAZU 385, Zagreb 1980, 5.
43 Prim. Federhofer, n. d., 1955, 402, op. 134.
13
23 KRONIKA
44
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1996
datkov iz let 1622 do 1625.44 Račune iz gornje- ;
grajskega arhiva, ki govorijo o skladateljevem delu ;
za škofa Tomaža Hrena, je Federhofer objavil leta \
1962.45
Na Slovenskem se je z Isaacom Poschem prvi i
ukvarjal Josip Mantuani, ki je v zvezi s tem v letih j
1928 in 1929 izmenjal nekaj pisem s Karlom Gei-
ringerjem.46 Mantuanijeve trditve o Poschu47 so
sicer v marsičem netočne in celo napačne, vendar
so njegovi spisi pomembni zato, ker je na Poscha,
kot na del slovenske glasbene dediščine, vsaj opo-
zoril.48 Radics ga, na primer, v Frau Musica in
Krain leta 1877 ne omenja. Za Mantuanijem je
Dragotin Cvetko v Zgodovini glasbene umetnosti
na Slovenskem Poschu namenil precej prostora in j
med drugim po Fabianiju prvič v muzikološki lite-
raturi objavil podatek o Poschevem delu za ljub-
ljanske frančiškane leta 1621. Novi arhivski poda-
tek o Poschu je nato leta 1978 priobčil Janez Höf-
ler, ki je odkril beležko v ljubljanskem škofijskem
arhivu, da je Posch leta 1622 popravljal orgle tudi
v ljubljanski stolnid.49 Krajši sintetični prikaz skla-
dateljevega življenja in dela je leta 1989 v zborniku '
referatov izdal Danilo Pokom.^o O skladateljevem :
delu v zvezi z orglami je istega leta na kratko pisal i
tudi Edo Skulj.5l Novi arhivski podatki^^ se skia- ;
dajo z doslej znanimi dejstvi o Poschevem živ-
ljenju. Vse dosedanje gradivo torej potrjuje, da je ,
Isaac Posch od maja 1617 do pomladi 1622 deloval
tudi na Kranjskem in spodnjem Štajerskem (Gornji
Grad in Nova Štifta).
Ohranili so se štirje Poschevi glasbeni tiski. Prvi
zbirki vsebujeta instrumentalne skladbe, ki so pri- ;
meme za izvajanje na plemiških pojedinah in svat- |
bah, tretja je vokalna, zadnja pa je skupni ponatis i
prvih dveh. Skladateljevo prvo zbirko Musicalische \
Ehrenlreudt je leta 1618 v Regensburgu natisnil j
tiskar Matthias Mylius.53 Zanimivo je, da je skia- |
datelj uvodno posvetilo datiral v Ljubljani na no-
vega leta dan 1618, naslovil pa ga je na koroške
deželne stanove, ki so natis očitno tudi denarno
podprli. Zbirko sestavljajo štiri ballete in petnajst
trojic, gagliarda (oziroma v zadnjih treh primerih
couranta) - nemški ples {-Tanz) - poples {-Pro-
portio). Kot avtor sam opozarja v uvodu, so ballete
namenjene za razvedrilo ob mizah blagorodne
gospode, medtem ko so trojice plesov, ki jim sle-
dijo, primerne tudi za ples po jedi.
Poschevi plesi so urejeni v suite treh stavkov, ki
so med seboj deloma povezani z variacijskim
principom. Uvrščamo jih med ansambelske suite, ki
so v avstrijsko-nemškem prostoru cvetele v letih od
1609 do 1618. Zbirka je glasbeno-zgodovinsko še
posebno pomembna in zanimiva zato, ker sodi med
najmlajše primere notnih tiskov, ki omenjajo tudi
dejanski ples. Avtor v uvodu namreč opozarja, da
so predvsem poplesi primerni za najboljše plesalce,
kar je zaradi koreografskih značilnosti lahko razu-
meti. Poples je bil podoben gagliardam, za katere je
znano, da so bile zelo hitre, z veliko poskoki, skoki,
obrati in podobnim, torej primerne le za najboljše
gibke mlade plesalce. Velikokrat se je zgodilo, da je
akrobatski del izvajal le plesalec, plesalka pa je
samo gledala.54 Sčasoma to tako rekoč ni bü več
ples v pravem pomenu, saj se je spremenil v
priložnost za razkazovanje akrobatskih spretnosti.55
Po očitnem uspehu prve zbirke, se je Posch
odločil za izdajo drugega dela instrumentalnih ple-
sov, ki ga je naslovil Musicalishe Tafelireud^^ in
ga je leta 1621 v Nümbergu natisnil Abraham
Wagenmann, poleg Kauffmanna in Halbmeyerja
eden najbolj aktivnih mestnih tiskarjev in založ-
nikov.57 Vsak glasovni zvezek vsebuje tudi posve-
tilno pismo, ki je za zgodovino glasbene umetnosti
na Slovenskem še posebno zanimivo, saj je Isaac
44 Prim. Federhofer, n. d., 1955, 403, op. 136 in 137.
45 Prim. Federhofer, n. d., 1962.
46 Prm. Arhiv Slovenije, Priv. A. XXXIII - Mantuani, fase. 1,
3 pisma Karla Geiringerja.
Prim. J. Mantuani, Razvoj slovenske glasbe, Cerkveni
glasbenik 57, 1934, 99.
4° Bolj točni so njegovi zapiski, ki so pod naslovom Gra-
divo za zgodovino glasbe ohranjeni v Rokopisni zbirki
NUK, inv. št. 6/58. Verjetno so nastali že po izidu
Geiringerjevega članka leta 1930. Zanimiva je tudi
opomba v Mantuanijevem seznamu odposlanih pisem,
kjer piše, da Geiringerju odgovarja, da "o Posehu ni
dobiti niti črtiee v naših arhivih" (NUK - Rokopisna
zbirka, 6/58).
4y Prim. Höfler, n. d., 1978, 51, op. 41.
50 Prim. Pokorn, n. d, 1989, 465-474.
51 Prim. Škulj, n. d., 1989, 10.
52 Prim, opombe št. 27, 28 in 33.
53 To je latinizirana oblika imena Matthäus Müller. Slednji
je bil v letih od 1608 do 1626 eden vidnejših prote-
stantskih tiskarjev v Regensburgu. Prim. A. Seharnagl,
Regensburg, v: Die Musik in Geschicttte und Gegenwart
11, 1963, stp. 118 in J. Benzing, Die Buchdrucker des 16.
und 17. Jahrhunderts im deutschen Sprachgebiet, v:
Beiträge zum Buch- und Bibliothekswesses 12, ur. W.
Bauhuis, Wiesbaden 1963, 363-364.
54 Prim. C. Sachs, World History of the Dance, New York
1963, 1. poglavje.
55 Prim. M. Wood, Some Historical Dances; Their Manner
0/ Performance and Their Place in the Social Life of the
Time, London 1952, 93.
56 Edini primer v celoti ohranjene zbirke hrani Glasbeni
oddelek Državne in univerzitetne knjižnice v Ham-
burgu, zbirko brez drugega sopranskega glasu ima Uni-
verzitetna knjižnica v Uppsaü in prvi sopranski glas
hranijo v Spodnjesaški deželni knjižnici v Hannovru.
Prim. RISM - Einzeldrücke vor 1800 7 (A/I/7), ur. K.
Schlager, Kassel-Basel-Tours-London 1978, 18-19.
5^^ Abraham Wagenmann je deloval kot tiskar in založnik
v Nümbergu med leti 1593 in 1632. Prim. J, Benzing, n.
d., 1963, 341; Th. Wohnhas, Nürnberger Gesang-buch-
drucker und Verleger im 17. Jahrhundert, v: Festschrift
Bruno Stäblein zum 70. Geburtstag, Kassel 1967, 314-
315; isti, n. d., 1968, 68 in isti. Die Endter in Nürnberg
als Musikdrucker und Musikverleger; Eine Übersicht, v:
Quellestudien zum Musik, ur. K. Dorfmüller, Frankfurt
1972, 197.
14
I99Ö
23 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Posch zbirko posvetil plemenitim Kranjcem, pre-
latom, gospodom in vitezom, ki "glasbo ne le
spoštujejo, temveč jo tudi s posebno milostjo po-
spešujejo". PosvetQo je na eni strani dokaz, da so
to vrsto glasbe po domovih izvajali tudi kranjski
plemiči in cerkveni gospodje, po drugi pa je bil
tak uvod stereotipna formula, s katero se je skla-
datelj mecenom zahvalil za denarno podporo.
Poscha so morali torej kranjski deželni stanovi
dobro poznati in ga ceniti. V uvodu izvemo tudi
to, da so se take plesne skladbe izvajale pri mizi. V
tem primeru se zaradi zapletene glasbene struk-
ture skoraj gotovo niso tudi plesale. Uvodu sledi
nagovor, namenjen bralcu oziroma izvajalcu. Tu
govori o glasbenih posebnostih in novostih skladb,
o čemer več v nadaljevanju. Kot je bilo v tistem
času v navadi, je tudi v tej zbirki objavljena po-
svetilna pesem, ki jo je za Poscha tokrat napisal
podrektor protestantske gimnazije v Regensburgu
Johannes Willkofer, ki skladatelja imenuje svojega
najboljšega, oz. najslajšega prijatelja ("Amicum
suum mellitis.").^^
Posch, ki se je v prejšnji zbirki pokazal kot
mojster suite, se je tokrat omejil na starejšo tradi-
cijo združevanja dveh kontrastnih plesov, prvega
počasnega v dvodobni meri in drugega hitrega v
tridobni meri. Zbirka vsebuje devet parov pet-
glasnih paduan s sledečimi gagliardami in dvanajst
parov štiriglasnih intrad s courantami. Njegovi
petglasni stavki so, tako po svoji gradnji kot tudi
po povezovanju v pare in izrazito neplesnemu
značaju, blizu anglo-nemškemu stilu prejšnjega de-
setletja. Kažejo razvit zgodnjebaročni stavek in
precejšnjo mero stilizacije plesnih stavkov. Take
stavke je skladatelj sam označil kot one, "die ihr
sonderliche gravitet haben wollen". Izraz gravitas
tu V smislu zgodnjebaročnega idioma pomeni
kompozicijsko težino, se pravi izdelanost glasbene
strukture. Briljantnost Poschevega instrumental-
nega stavka odločno kaže na jug, dočim sama ob-
lika izvira iz starejše severnjaške tradicije.
Podobno so oblikovani tudi skladateljevi štiri-
glasni pari intrada-couranta, ki pa so nekoliko la-
hkotnejši in hitrejši, "... was Krischer ... gebrauchen
sich auch einer geschwinden Mensur". Posebno
mesto nedvomno zavzema par XI, ki ga je avtor
značilno naslovil Ludit Author Chromatice, s čimer
je nakazal nenavadnost intrade in courante. Taki
primeri so bili celo v tedanji italijanski glasbi še
redki in Poschu gre vsekakor prvenstvo v južno-
nemškem prostoru.
Zbirka vsebuje še nekatere druge novosti, na
katere se je zdelo celo avtorju v navoduih po-
trebno opozoriti izvajalce - da naj pri nekaterih
padunah in gagHardah dobro pazijo na črki P.
(pian) in F. (forte), kajti pri P. gre za "tiho
zadržanost", pri F. pa "krepko in živahno gibanje
strun". Nato pa nadaljuje: "in ker je med njimi
nekaj skladb, ki bi se lahko sprva zdele nekoliko
tuje in nenavadne, bi rad, tretjič, opozoril bralca,
ki se spozna na glasbo, naj se ne pusti prestrašiti,
temveč naj si jih z vztrajno vajo prisvoji, potem pa
bo zlahka začutil, kako so mišljene." Posch je bE v
nemško-govorečem prostoru nedvomno eden
prvih, ki so dinamiko predpisovali in to povrhu še
z modernima okrajšavama. Podobne oznake v
instrumentalni glasbi pred Poschem najdemo le pri
nekaterih italijanskih mojstrih.
Poscheva tretja zbirka Harmonia concertarla'^
je vokalna in skladatelj jo je nameraval posvetiti
"istim blagohotnim in nadvse darežljivim koroškim
in kranjskim mecenom". Ker ga je smrt očitno pre-
hitela, se je njegova vdova odločila, da se v uvo-
du, datiranem ob binkoštih 1623, pokloni Mel-
chiorju Putzu iz Kirchhaimbegka, svetniku njego-
vega visočanstva g. Ferdinanda II. Zbirko Har-
monia concertans je natisnil in založil Simon Halb-
meyer^O ^ Nümbergu leta 1623 in vsebuje zgodnje
primere latinskih duhovnih koncertov, oziroma
monodičnih motetov za različne skupine glasov in
spremljavo continua. Po Halbmeierjevih katalogih
sodeč, so delo ponatisnili še leta 1624,^^ za kar pa
ni drugih dokazov ali ohranjenih tiskov. Ker
Poscha lahko s precejšno gotovostjo štejemo med
protestante - nikjer namreč ni zabeleženo, da bi bU
kakor koH neposredno povezan s katoliško cerkvijo
na Kranjskem ali Koroškem, kjer se je kljub
prepovedi v začetku 17. stoletja še posebno med
co
To prijateljevanje, pa tudi skladateljev prvi tisk kažeta,
da je Posch vzdrževal stike s tem mestom. Menim, da bi
bilo treba te zveze še preučiti, saj nenazadnje ne bi bilo
nemogoče, da bi bil skladatelj študent te gimnazije, kjer
zasledimo tudi njegovega slavnega sodobnika Valentina
Haussmanna. Joannes Willkofer, ki je v tisku napačno
napisan kot Wilcouer, leta 1584 študiral v Wittenbergu,
leta 1607 je postal Magister in 1609 Laurea Poetica. Od
1609 do 1622 je bil podrektor protestantske Gymnasium
Poeticum v Regensburgu. Glede podrektorja Joannesa
Willkoferja glej tudi Federhofer, n. d., 1955, 401 in
Höfler, n. d, 1978, 56.
Edini popolni izvod se nahaja v Frankfurtu, posamezne
glasovne zvezke pa hranijo knjižnice na Dunaju, v
Dresdnu, Saalfeldu, Londonu, Wroclawu in Uppsali.
Prim. RISM - Einzeldrücke vor 1800 7 (A/1/7), ur. K.
Schlager. Kassel (1978), str. 18-19. Glede te zbirke prim.
Geiringer, n. d., 1930, 66-75; Höfler, n. d., 1978, 53-56 in
A. Kirwan-Mott, The Small-Scale Sacred Concertato in
the Early 17th Century \, Cambridge, Mass. 1981, 178-
183.
Tudi Halbmeyer oz. Halbmaier je bil protestantski ti-
skar. Glasbeni tiski v njegovem opusu niso v ospredju,
saj jih je med 299 enotami le 17. V Nürnbergu je delo-
val med 1609 (sprva pri G. L. Fuhrmannu in od 1519
samostojno) in 1632. Prim. Benzing, n. d., 1963, 342; L.
Sporhan in Th. Wohnhaas, Simon Halbmaier (1587-
1632), Buchdrucker in Nürnberg, v: Archiv für Ge-
schichte des Buchwesens 6, 1965, stp. 899-936; Th.
Wohnhaas, n. d., 1967, 310; in isti, n. d., 1968, stp, 68.
^1 Prim. L. Sporhan in Th. Wohnhaas, n. d., 1965, stp. 928.
15
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1996
plemstvom uporno držala reformirana vera^^ - la-
hko upravičeno sklepamo, da so bili njegovi la-
tinski koncerti namenjeni reformiranemu bogo-
služju, morda predvsem v zasebnih plemiških kro-
gih na Koroškem in Kranjskem. Večina besedil je
iz stare zaveze, predvsem iz psalmov. Številne
predloge niti niso izrecno liturgične; več jih je
prevzetih iz Visoke pesmi. Pri Poschu povsem po-
grešamo Marijine in svetniške tekste.
Že v naslovu se skladatelj sklicuje na italijanske
vzore, saj je svoje skladbe opisal kot "SVETE
PESMI (kakršne ITALIJANI imenujejo KON-
CERTE)", v uvodu bralcu omenja, da so bile
skladbe Lodovica Grossija da Viadana (ok. 1560-
1627) glavna pobuda in vzor za njegove koncerte.
Naš skladatelj je očitno odlično poznal novi
italijanski concertato stil. Bil je tudi eden izmed
prvih protestantskih skladateljev zgodnje mono-
dične glasbe, ki je v svojo zbirko dvainštiridesetih
koncertov vključil kar dvanajst solističnih motetov.
Poschevi koncerti so napisani za en do štiri gla-
sove in oštevilčeni bas {Partituro), ki se izvaja na
orglah in včasih še z neobveznim basovskim goda-
lom. Pri petih motetih so nekateri glasovi izrecno
namenjeni določenim označenim glasbilom, kome-
tom, violonom ali pozavnam. Ostali pevski glasovi
pa so seveda lahko podvojeni ali pa nadomeščeni
z ustreznimi glasbili.
Leta 1626 sta sredi vojne vihre (tridesetletna
vojna 1618-1648) v skupni izdaji izšH obe Poschevi
instrumentalni zbirki. Pod naslovom Musicalische
Ehm- und Tafelfreudt ju je v Nümbergu natisnil
in založil Abraham Wagenmann,^^ ki je že leta
1621 tiskal zbirko Musicalische Tafelfreudt Morda
se je založnik prav zaradi tega, in pa seveda pov-
praševanja po tovrstni glasbi, odločil za skupni po-
natis.
Danilo Pokom v članku Obraz iz glasbenega
baroka na Slovenskem: Izak Po^'^ omenja še en
osemglasni motet, ki ga pripisuje Poschu. Gre za
motet Quem vidistìs pastores, ki ga v razdelku
Cantus Cartacei omenja biventaiium Librorum
Musicalium Ecclesiae Cathedralis Labacensis (1620).
Navedba se glasi: "(deest) Quem vidistìs pastores
Isaac Possa a 8\^^ Poschevo avtorstvo tega moteta
je na podlagi več podrobnosti nekoliko dvomljivo.
Prvič je pisava priimka napačna, kar je sicer tudi
pri navedbi dela Musicalische Tafelfreudt, zato to
niti ne bi bilo moteče, če v seznamu ne bi bilo kar
pet navedb del graškega skladatelja Georga Pos-
sa,66 ki je vedno, in pravilno(!), naveden kot Poss.
Drugič pa nam doslej ni znan podatek, da bi Isaac
Posch skladal tudi motete za kar osem glasov, saj
je vendar v svoji zbirki Harmonia concertans želel
posnemati italijansko prakso, kjer je bilo v modi
čim manj glasov, po možnosti en sam s conti-
nuom. Po dmgi strani pa je znano, da je Georg
Poss pisal maše in motete za osem glasov. Glede
na značaj znanih del Georga Possa bi torej tudi ta
motet, ki je očitno že v času nastanka Inventarja
manjkal, sodil v njegov opus. Veliko pravopisnih
napak v seznamu muzikalij pa bi morda opra-
vičevalo tudi zamenjavo imena Isaac za Georg.
Avtorstvo moteta Quem vidistìs pastores sicer
lahko pripišemo enemu ali dmgemu, opusov le-
teh pa tako ali tako neznani notni zapis seveda ne
more nič spremeniti.
Poscheva dela so bila tako cenjena, da so jih
tudi pozneje vključevali v večje zbirke. Tako ga v
zbirki, ki jo je v letih 1637 in 1638 izdal Collegium
musicum v Nordhausu, zasledimo ob tako zve-
nečih imenih kot sta Lodovico Viadana in Jacopo
Finetti.67 Iz uvoda v zbirko lahko jasno razberemo,
da so občudovali predvsem Poschevo skladateljsko
tehniko, ki jo je pokazal v duhovnih koncertih.
Sicer pa so posamezne skladbe iz njegovih zbirk
tudi v nekaterih antologijah, kot so Amoenitatum
musicalium Hortulus (Leipzig, 1622), Delidae sa-
crae musicae (Ingolstadt, 1626) in Fasciculus Pri-
mus... ter Fasciculus Secundus Geistlicher wolk-
lingender Concerten (Goslar, 1637 in 1638), kjer so
Poschevi moteti natisnjeni ob delih Schütza,
Scheidta, Scheina in Michaela Praetoriusa.^^ Za
Poscheva dela, še posebno njegove duhovne kon-
certe, lahko upravičeno trdimo, da so odličen pri-
mer spleta nemških in italijanskih glasbenih ele-
mentov, tako značilnih za slovensko področje, ki je
bilo že od nekdaj enakovredno vključeno v stilno
podobo Srednje Evrope.
Geiringerjevo predpostavko, da je bil Posch organist v
katoliški cerkvi sv. Egidija v Celovcu, je Federhofer že
leta 1953 ovrgel kot nemogočo, saj je kot organist tam
dokumentiran Melchior Suttor. Prim. H. Federhofer, Die
Musikpflege an der Klagenfurter Stadtpfarrkirsche St.
Egyd im 17. und 18. Jahrhundert, Carinthia 1143, 1953,
432-433 in isti, n. d., 1955, 393. Prim. tudi H. Rumpier,
Sozialer Wandel und Gegenreformation in IQagenfurt,
v; Katoliška prenova in protireformacija v notranje-
avstrijskih deželah 1564-1628, ur. W. Drobesch, Celovec
1994, 573-587.
Do danes se ni ohranil niti en celoten izvod tega dela.
En izvod basovega glasu hrani Glasbena zbirka Avstrij-
ske narodne knjižnice na Dunaju pod signature MS
5830, po en izvod drugega sopranskega in altovskega
glasu pa ima Glasbena knjižnica mesta Leipzig. Prim.
tudi RISM - Einzeldrücke vor 1800 7 (A/I/7), ur. K.
Schlager. Kassel (1978), str. 18-19.
64 Prim. Pokorn, n. d., 1989, 471.
65 Navedba je povzeta po Höflerjevi transkripciji, kjer ima
zaporedno številko 133. Prim. Höfler, n. d., 1978, 142.
Glede Georga Possa prim. H. Federhofer, Musikpflege
und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge
Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564-1619),
Meinz 1967, 195-198.
67 Prim. Geiringer, n. d., 1930, 57 in Cvetko, n. d, 1958,
350, op, 206.
68 Prim. K. Geiringer, Isaac Posch, v: MGG 10, 1962, stp.
1510; Höfler, n. d., 1978, 56 in Pokorn, n. d., 1989, 471.
16
i KRONIKA
1996
časopis za slovensico krajevno zgodovino
Italijanske zglede bi Posch lahko spoznal tako v
katerem izmed nemških središč instrumentalne
glasbe, na primer Nümbergu ali Regensburgu, kot
tudi na Koroškem in Kranjskem, kjer je deloval, pa
tudi Italija je bila tako rekoč pred vrati. V Ljubljani
bi, na primer, prav lahko slišal izvedbo katere
izmed zbirk Giacoma Gorzanisa (ok. 1520 - med
1575-1579), enega od pomembnih italijanskih
ustvarjalcev variacijske suite za lutnjo. Gorzanis je
kar dve zbirki posvetil članom ljubljanske mecen-
ske dmžine Khislov, zato lahko upravičeno skle-
pamo, da so njegova dela v kranjski prestolnici po-
znali in izvajali.^^ Sicer pa je tudi Posch v po-
svetilu zbirke Musicalische Tafelfreudt leta 1621
kranjskim deželnim stanovom poudaril, kako je v
tej deželi cenjena glasbena umetnost.
V mestih so že od nekdaj obstajali stalni in
priložnostni glasbeni sestavi. V Ljubljani je že sredi
15. stoletja deloval poklicni ansambel muzikov in-
štmmentalistov.^" Sicer pa so tam od leta 1544
organizirano delovali mestni piskači, katerih število
po pravilu ni smelo preseči štiri, od leta 1571
mestni goslači, ki so bili iz socialno šibkejših slojev
in so se poleg muziciranja ukvarjali še z dmgimi
poklici, igrali pa so tako na gosli kot tudi ostale
strunske inštmmente, in od 1600 še deželni tro-
bentači, ki so imeli štiri člane, tri trobentače in ene-
ga pavkista in katerih osnovna zadolžitev je bila
udeležba na vojaških pohodih; večina trobentačev
je obvladala tudi dmge inštmmente - veliko virov
17. in 18. stoletja omenja, da so igrali ob raznih
praznovanjih in slovesnostih, na primer regatah,
otvoritvah, pri obedih, ob porokah ipd.''^
Za možne izvedbe Poschevih inštmmentalnih
skladb so najbolj zanimivi piskači, ki so poleg igra-
nja na pihala, komete, različne flavte in pozavne,
gojili tudi muziciranje na godalih in dmgih glas-
bilih, celo inštmmentih s tipkami, na primer,
klavikordu.''^ Poučevali so otroke meščanov in za
svoje potrebe so jih lahko najemali tudi deželni
stanovi. Plačevalo jih je mesto, za dodatni zaslužek
pa jim je župan lahko izdal dovoljenje, da so igrali
tudi za posamezne gostilničarje, meščane in ple-
miče. Protestantski piskači so se leta 1598 za pri-
bližno dve leti umaknili v Celovec, nato pa so se-
daj katoliški piskači začeli ponovno delovati v Lju-
bljani. Celovec je kot mesto koroških deželnih sta-
nov in zadnja trdnjava protestantizma notranje-
avstrijskih dežel še globoko v 17. stoletje sprejemal
in gostil mnoge protestante, ki so pobegnili iz
dežele Kranjske in od dmgod.''^ Možno bi bilo
seveda lahko tudi to, da je prav na ta način v ko-
roško prestolnico prišel tudi skladatelj Isaac Posch.
Za izvajanje posvetne glasbe, kamor sodita tudi
obe Poschevi inštmmentalni zbirki, so bile verjetno
pomembne tudi zasebne plemiške kapele, o kate-
rih pa žal nimamo nobenih konkretnih podatkov,
čeprav lahko sklepamo, da so v 17. stoletju vsaj
Turjaški vzdrževali svoje glasbenike.'''* Vemo le, da
so tudi kranjski plemiči z mecenstvom pomagali
nekaterim skladateljem posvetne glasbe, že
omenjenemu Gorzanisu, pa Ferraboscu, Balbu,
Biancu in seveda Poschu. Glasbeniki so povečini
delali tako za cerkveno kot za posvetno gospodo.
Značilen primer je prav Isaac Posch, ki je izdelal in
popravljal orgle za ljubljanske frančiškane in škofa
Hrena, s svojimi glasbenimi deli pa je skrbel za
razvedrilo in pobožnosti posvetne gospode, ki je
predstavljala večino v deželnih stanovih.''^
Da je bilo glasbeno življenje konec 16. stoletja,
pa verjetno tudi še v prvih desetletjih 17. stoletja v
Ljubljani na višku, nam dokazujejo tudi poročila o
knjižnih in notnih fondih kranjskih plemičev. Boga-
te knjižnice so imeli Turjačani in Khisli,'^^ z glas-
Prim. Pokorn, n. d., 1996. Khislom sta posvečeni Gor-
zanisovi zbirki Intabolatura di liuto di messer lacomo
Gorzanis cieco pvgliese, habitante nella citta di Trieste...
Libro primo., Venezia 1561 (posvečena Hannsu, oz.
Janžu Khislu) in // primo libro di napolitane ariose che
si cantano et sonano in leuto., Venezia 1570 (posvečena
Georgu, oz. Juriju Khislu). Prim, tudi A. Rijavec, Glas-
beno delo na Slovenskem v obdobju protestantizma,
Ljubljana 1967, 115-117 in J. Sivec, Stilna orientacija glas-
be protestantizma na Slovenskem, Muzikološki zbornik
19, 1983, 20-21.
Podatek o piskaču Andreju iz Ljubljane, ki je kot muzik
deloval v Fanu, se ujema z zapisom v dubrovniškem
arhivu, ki potrjuje ugotovitev, da je bil sredi 15. stoletja
v Ljubljani poklicni ansambel muzikov, v katerem so
imeli pomembno vlogo piskači. Gradivo v Zgodo-
vinskem arhivu mesta Dubrovnik nam veliko pove o
prvem znanem slovenskem glasbeniku, organistu Fran-
ciscu de Pavonibus. Prim. I. Voje, Dubrovniški arhiv kot
vir za slovensko glasbeno zgodovino. Zgodovinski časo-
pis 43, 1989, 198-199.
Prim. A. Rijavec, Ljubljanski mestni muziki, Muzikološki
zbornik 2, 1966, 37-51; isti, 'Deželni trobentači na
Kranjskem, Muzikološki zbornik 3, 1967, 32-40.
''2 Prim. A. Svetina, Ljubljanski mestni piskači in ljub-
ljanski mestni godbeniki. Slovenska glasbena revija 3 in
4, 1955, 28-29. Priljubljenost vrste glasbil na Kranjskem ;
dokazujejo tudi številne likovne upodobitve, predvsem  i
srednjeveške in po daljšem časovnem premoru tudi
baročne. Na freskah so najpogosteje upodobljene dude,
različna godala, trobente, lutnje, pozavne itd. Angeli jih
ponavadi držijo v pravilnih legah, kar pomeni, da so jih  \
dejansko poznah tudi v naših krajih. Prim. P. Kuret,
Glasbeni instrumenti na srednjeveških freskah na Slo- .
venskem, Ljubljana 1973, in isti. Angeli z glasbih v Sred- I
nji vasi pri Šenčurju in v Gostečah, Muzikološki zbornik i
9, 1967, 41-46. Primer upodovitve iz 17. stoletja so tudi
glasbila, ki jih držijo angeli na Robbovem oltarju v
cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani.
73 Prim. Rumpler, n. d, 1994, 573-587.
Prim. J. Höfler, Glasbena umetnost 16. in 17. stoletja, v:
Zgodovina Ljubljane. Prispevki za monogratijo. Ljub- i
Ijana 1984, 129.
Podobno je tudi Cecchini, ko je deloval na Hvaru v :
bližnji Hrvaški, ob redni službi stolnega organista ob- ;
časno igral tudi za hrvaškega kneza. Prim. E. Stipčevič, \
Hrvatska glasbena kultura 17. stolječa, Split 1992, 46. i
7*' Prim. P. Simoniti, H kulturnozgodovinski podobi Ljub- i
17
23 KRONIKA
časopis za slovensko krajevna zgodovino
1996
benega vidika pa je zanimiva predvsem knjižna
zapuščina rektorja ljubljanske protestantske gimna-
zije Adama Bohoriča77 Zbirko je Bohorič ponudil v
odkup, ki pa očitno leta 1590 še ni bil izpeljan. Kam
so spravili vse te skladbe, ni jasno, morda pa jih je
nekaj prišlo tudi v ljubljansko stolnico. Njen in-
ventar iz leta 1620, ki med instrumentalnimi sklad-
bami plesnega značaja navaja Odontiusa, Hagiusa,
Praetoriusa, pa Pulitija, Frescobaldija, Marenzija in
nenazadnje seveda Poscha, je namreč zgovoren
dokaz o prisotnosti takrat sodobne glasbe, tako
instrumentalne kot tudi vokalne.''^ Isaac Posch je
imel torej dovolj zgledov in možnosti za izvedbe
svojih del na Kranjskem, zato skoraj z gotovostjo
lahko trdimo, da so njegova instrumentalna in
verjetno tudi vokalna dela v 17. stoletju na da-
našnjem slovenskem ozemlju poznali in izvajali.
ZUSAMMENFASSUNG
Der frühbarocke Komponist, Orgelbauer
und Organist Isaac Posch im Erzherzog-
tum Kärnten und im Herzogtum Krain
Obwohl man von der Familie des Komponisten
Isaac Posch (7-1622 oder 1623) nichts Bestimmtes
weiß, kann er mit Sicherheit zu den frühen Schöp-
fern des slowenischen Musikerbes gezählt werden.
Vielleicht könnte man seinen Ursprung auf slo-
wenischem  Boden   suchen.   Die   erste   sichere
Angabe über den Komponisten datiert in das Jahr
1618. In der Widmung seiner ersten Sammlung
von Instrumentaltänzen Musicalische Ehrenlreudt
für die Kärntner Landstände erwähnte er, daß er
ihnen bereits das vierte Jahr diene. Daraus kann
man schlußfolgern, daß er mindestens seit 1614 in
Klagenfurt lebte und offensichtlich als Organist bei
den Landständen wirkte. Zwischen 1617 und 1622
sind mehrere Aufenthalte Isaac Poschs in Krain
dokumentiert. Zwischen Mai 1617 und Februar
1618 reparierte er einige Musikinstrumente in
Gornji Grad (Oberburg), der steirischen Residenz
des Ljubljanaer Bischofs Tomaž Hren. In Krain be-
gegnen wir Posch wieder im Jahre 1621, als er von
den Krainer Landständen ein Honorar für die
Widmung einiger Motetten erhielt und auch eine
Orgel bei den Franziskanern in Ljubljana auf-
stellte. Mit Erfolg reparierte er im Frühjahr des
darauffolgenden Jahres die Orgel in der alten
Ljubljanaer Domkirche. Im Jahre 1621 ließ er unter
dem Titel Musicalische Ta/el/feudt in Nürnberg
den zweiten Teil seiner "odarum convivalium",
instrumentaler Tanzstücke, drucken, die während
der Mahlzeit gespielt wurden. Das Werk war dies-
mal den Krainer Landständen gewidmet. Isaac
Posch starb aller Wahrscheinlichkeit nach gegen
Ende des Jahres 1622, jedenfalls vor Pfingsten
1623, wo seine Sammlung von Kirchenkonzerten
Harmonia concertans posthum von seiner Witwe
herausgegeben wurde. Der Komponist starb wahr-
scheinlich unerwartet und jung, wovon auch seine
Absicht zeugt, noch einen dritten Teil der In-
strumentalstücke zum "Musizieren" bei Tisch her-
auszugeben. Das gelang ihm nicht, wiederholt er-
schienen sind dagegen im Jahre 1626 in Nürnberg
mitten in den Kriegswirren in einer gemeinsamen
Ausgabe unter dem Titel Musicalische Ehm- und
Tafelfreudt die beiden bereits bestehenden In-
strumentalmusiksammlungen.   Die   Werke   des
Komponisten waren in Europa so sehr geschätzt,
daß sie noch später in größere Sammlungen von
Kompositionen der berühmtesten Meister aufge-
nommen wurden. Zur Darbietung der Werke von
Isaac Posch gab es in Krain genug Möglichkeiten,
deswegen kann man mit Sicherheit behaupten,
daß seine Instrumental- und wahrscheinlich auch
Vokalmusik im 17. Jahrhundert auf dem heutigen
slowenischen  Gebiet  nicht  nur bekannt  war,
sondern auch gespielt wurde.
Ijane v 16. stoletju, v: Zgodovina Ljubljane. Prispevki za
monografìjo, Ljubljana 1984, 121.
V prošnji, naslovljeni na deželne stanove, navaja, "da
ima v svojem arhivu okoli dva tisoč pesmi, deloma
tiskanih, deloma pisanih, in sicer za 8, 7, 6, 5, 4, in 3
glasove, latinske, nemške, italijanske, francoske in tudi
slovenske, ki so umetniško in ljubko sestavljene od
starih in novih, v glasbi najslavnejših komponistov in ki
se morejo uporabljati ne samo v cerkvi, temveč tudi pri
drugih imenitnih veseljih (slavjih - uporablja izraz
"Freuden", ki ga v tem smislu v svojih naslovih upo-
rablja tudi Posch) in družabnostih ... in se lahko prav
dobro izvajajo na različnih inštrumentih." Prim. P. von
Radics, Frau Musica in Krain, Ljubljana 1877, 15.
'° Prim. fotokopije inventarja v NUK - Rokopisna zbirka,
inv. št. 6/63, str. (5)v in Höfler, n. d, 1978, 131-157
(transkripcija omenjenega inventarja in seznam identi-
ficiranih del). Isaac Posch je zabeležen pod številko 142:
"Musicalische taffelfreudt. Isaac Poss cum Basso à 4."
Navedena dela so bila večidel natisnjena v prvih deset-
letjih 17. stoletja in njihovi avtorji, kot so Biagio Marini,
Francesco Turini, Gabriello Puliti, Giulio Caccini in
drugi, razločno kažejo na zgodnjebaročno usmeritev, ki
torej v Ljubljani tako rekoč ni zaostjala za Italijo. Da so
navedena glasbena dela ljubljanskega inventarja soraz-
merno zelo napredna za dežele pod avstrijsko oblastjo,
lahko ugotavljamo tudi, če primerjamo inventarje muzi-
kalij iz drugih avstrijskih mest, na primer innsbruškega,
ki navaja skoraj izključno dela italijanske vokalne
renesanse. Prim. F. Waldner, Zwei Inventarien aus dem
XVI. und XVII. Jahrhundert über hinterlassene Musik-
instrumente und Musikalien am Insbrucker Hofe,
Studien zur Musikwissenschaft 4, 1916, 133-146.
18