259. štev. V Ljubljani, nedelja 21. decembra 1919. jj jet0 Velja v Ljubljani in po poiti: ««lo leto . . K 120*» fot leta , . . 60>~ *etrt leta . , » 80--e» »eter. . „ 10*— ftffi inozemstvo: selo lete . mi leta . leW leta . » raeeee . K 140*-„ 70- »f tt 12*— m 1 I & ",' njM I V^R Na pismene naročb« brez poSIlJatre denarja »e se moremo ozirati Naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici. “W g0~ 3**. Oglasi se računajo p; nadzorstvo nad Dalmacijo se mora poveriti admiralu Millu. Luka mora biti svobodna, rešiti je treba tuli valutno vprašanje. (Reka je polna nežlgosanih In nekoiekovanih kronskih bankovcev, ki jih ne priznava ne Italija ne Jugoslavija) Med časom ko se je Oiuratti mudil v Rimu, je vlada po generalu Badogliu predložila D’Annunziju sledeče pogoje: Vlada priznava upravi- Ivan Albreht: Slutnje. V Ljubljani 1919. — Natisnila in založila Zvezna tiskarna. To je naslov pesniški zbirki enega izmed mlajših slovenskih pesnikov, ki je značileri zpnj> zakaj osnovni ton večine teh pesmi Je resignacija temna slutnja — smitl. jaz revež, v žalosti spočet, bolnik sanjav, napol objet od smrti.1* poje v uvodni pesmi, in čitatelju se zasmili sentimentalni pesnik, k! še tako mlad že čuti, da je „obsojen, preklet". Ranjenim srcem, ki s pesnikom enako Čutijo, bo ugajala bolna lirika, ki sicer Hi vseskozi do dna občutena, a najde časih pristen umetniški iirar. Takšna pesem je n. pr. naslednja: Čakam in vem: Fride ura in potlej nobena več zame: trudnega večen mir tiho objame, mati v naročje otroka si vzame, da ga zakrije sovražnim očem. Sanjal sem: Dobra bila si z menoj, zemljica, mati ljubeča — in ni me strah tvojih skrivnosti . . . Čakam in vem: V sebi Se nosiš radosti, hraniS življenja razkošne kal!, ki nisi odkrila jih mojim očem. Zdrava, kraljica, devica In mati, dala sl luči medlečim očem dala moči si tem mojim rokam, bodi v ljubezni mi zvesta, zemlja, kipeča nevesta! Daj da ne čakam, ne prosim zaman! žarek soloca, le žarek mi daj. da vreden bom tvoje ljubavl, kadar odidem v tvoj tisti raj sam — le tl in solnce z menoj In tvoje ljubezni večni pokoj... To je fino občutena In resnična pesem kakor niso vse v zbirki in nam priče, ds ima I/an Albreht nežno pesniško dušo, ki odgovarja lahnim, eteričnim jekom neznanega sveta- „Že danes slutim: Prideš kakor dih nago vsi ja sn rt v sklepni pesmi, fn Citate!) se mar* zsvzetl nad iem tihim In prisrčnim tonom, v katerem nirbihu, temveč neka Intimna gorkota: ,,z ljubavjo tl hitim nasproti in vsaka moja želja čaka te na poti, tl bistvo tajnosti, skrivnost skrivnosti/' Pač prevladujmo v zbirki grenke, neznane slutnje, ali ta napev ni edin. So časi, ko se tudi Albreht udari po bolnih prsih In zakliče: „Hej, v svet le v svet, kot v vetru svet saj čuti, da je mlad In da še ni iz-p»i svojega keliha: ,,Čakaj, življenje, postojl Trpko sl, mrzlo in trdo — vendar še rad bi s teboj.'1 še je v njem dosti mladeniškega, zdravih, neizrabljenih sil, ki iščejo razmahi In Izžlvefja. 2na biti tudi fin-tovskf, šegav tn vesel, seveda na svoj diskreten načfn. Takšen je v gazelicah, n, pr.: „Ej, Igral sem se s plameni — a preveč, že pogledi so ognjeni — res preveč?" Lepa, poljska štlmunga je v pesmi na str. 51: Tiho, tiho solncc čaka, z ognjem je nebo oblito, z zlatim ognj m misel moja, s čistim zlatom v polju žito ... In potem konec, prisrčen mlad In prešeren: Čiri, čiri v žitu se oglaša muren — ne za dva. za tri, za štiri da razkošja si nabrala, ne za dva - za Štiri, štiri! Zato je knjiga vredna Cit »n ja In priznanja. — ________________C. Golar. čenost svobodnega mesta Reke. Pripravljena je tudi pomagati do rednih življenjskih razmer. Mestu se preskrbi potrebni kred t polom nekega Italijanskega denarnega zavoda. Da ostane integriteta Reke zajamčena, bo vlada podpirala ustanovitev lokalne milice. D'A*!nu?i?.io je predloge odklonil, vsled česar ga je general Badogilo orosil, naj stavi svojo protipredtege. D'Aon«nzlo je to storil In zahteval: Vlada te mora obvezali, da ne odobri druge rešitve rešlcega vprašanji kakor aneksionistično rešitev. Priznati mora mestu pravico do ustanovitve lastne milice, zavzeti se mora za rešitev valutnega vprašanja in najeti posojilo, ki bo Reki omogočilo vzpo-siavo dobrega gospodarskega življenja. Se predno je vlada proučila te predloge, je sestavil In predložil D* Annunzio nov načrt: Vlada se mora zavezati, da bo reševala reško vprašanje v mejah, ki ji bodo dopuščale stalno vojaško nadzorstvo zasedenega področja, katero ji je bilo priznano ob premhju. Tostran otokov Krka la Raba bo vzdrževala vojaške sile, ki s« bodo lahko uprle morebitnim napadom od strani Jugoslovanov. Uprava Dalmacije se mora prepustiti admiralu Millu. Topot ni l‘ali}a odgovorila več D’ Annunziju, temveč se je obrnila na predsednika rež.'rega narodnega sveta. V pismu Je vlada izjavila, da se * D’ Annunzijtm ne more več pogajati. Zato se Je narodni svet sestal in razpravljal o vladinem pismu, v katerem je bilo med drugim rečeno da misli Italija opustiti zahteve glede že!ezn'ce in otokov, ki zapirajo reške zalive, vsled te točke so aneksijonisti Narodnega sveta nasprotovali vladi in sklenili, da se skrb za Reko še nadalje prepuati D’Annunzlju. Tako se je zgodilo, da D' Annunzio še danes ni odšel z Reke, temveč še vedno čaka ne ladji, da mu bo zopet mogoče nadaljevati pustolovščine v Jadranu. Reka in Zadar. D’ Annunzio se umakne v Zadar. Ldu. Split, 19. dec. Kakor dalmatinski Obavijesni ured doinava iz dobrega vira, bo D’ Annunzio te dni prisiljen zapustil Reko. Ker se zaradi sovražnega razpoloženja prebivalstva ne more vrniti takoj v Italijo, se bo s svojimi četami umaknil v Zadar ter odtod polagoma razpuščal svoje čete. Paradu in komedija tudi v Zadru. Ldu. Split, 19. dec. V nedeljo so D Annunzijevi arditi v Zadru obhajali prvi mesec, odkar so se izkrcal! v Zadru. Pri proslavi je bil navzoč tudi admiral Millo, ki je pregledal le-gljonarje. Kapitan Cor .ado, namestnik majorja Oiurattija, je Imel govor na vojake, katere je opozarjal na prisego, ki so jo položili pred mesecem dni, da ne bodo na noben način zapustil! Zadra in dalmatinske obale. Nato je »tatto Izpregovorll tudi admiral , Ho* ^ je slavil zasluge vojakov In u ... *voie neomajno zaupanje, da bo njihovo delo končno imelo uspeh. Anglija pristaja na VVifsonov predlog. Ldu. Haag, 19.dec. ,UaiivMail‘ poroča, da sta L!oyd George in Clemenceau sporočila v skupni noti ital. ministru za zunanje stvari, da bo vsled nepopustljivega stališča Wilsona reško vprašanje rešeno na podlagi prejšnjega ameriškega predloga s tem, da se ustvari neodvisna vmesna državi. Francija v borbi za kredit, Tečaj francoskega franka stalno pada. Za ameriški dolar je treba danes plačati nad deset frankov, zafuntšter-ung celo štirideset. Nikdar doslej ni imel frank tako majhne vrednosti; dolgovi, ki jih mora Framija plačevati inozemstvu in pretirane emisije papirnega denarja so francoski frank uvrstile med valute finančno razbitih držav. Francoska trgovina se nahaja v žalostnem stanju. Uroz je v zadnjem času znatno poskočil. Razlika v denarnem prometu med uvozom in izvozom v Franciji znaša v prvih treh četrtletjih tekočega leta Šestnajst milijard frankov. Posojilo, ki ga Franclja najema v Ameriki in Angliji ima predvsem namen, preprečiti daljno padanje vrednosti francoske valute, izvoz, ki bi bil edini sposoben izboljšati tečaj franka, je danes v Franciji na najnižji stopnji. Od vojne preorana republika bo morala čakati na gospodarsko rehabilitacijo še mnogo let. Predvsem mora Franclja obnoviti Eroduktivue sile, ki jih je osla bila vojna, iokler pa se to ne zgodi, si mora zagotoviti kredit, s katerim bo megla v inozemstvu kupovati tekoče potrebščine. Ce to izostane, nastopijo kljub Vojaški zmagi v Franciji gladna leta, kar bo za državo pomenilo pravcato gospodarsko katastrofo. Da se Francija temu z!u izogne, je sklenila nabaviti v inozemstvu čim večji kredit, ki ji bo dovolil, da od-godl plačevanje dolgov vsaj do onega časa, ko se republika za silo okrepi, t. j. dotlej, dokler ne bo mogla zopet Izvažati. Zato se francoski finančniki — In ne v zadnji vrsti Leucheur, ki je šel zato v London — trudijo, da ta kredit kjersibodi dobe, če tudi pod razmeroma neugodnimi pogoji. Amerika — gospodar sveta. Ldu. London, 19. dec. Reuterjev urad poroča: V razgovoru o zunanji politiki je Llryd George izjavil, da angleška vlada ni sprejela v stvari angleško- francosko-amerikanske pogodbo nobenih obveznosti proti Franciji. Vlada nima vzroka meniti, da Zedinjene države ne bi odobrile pariško pogodbo. L!cyd Grorge je nato govoril o Avstriji in dejal: Velika Britanija ne more sama prevzeti nalogo, zopet utrditi omajane temelje sveta. Ne vem, kaj bi sc dado storiti za Avstrijo, ako se Amerika odkrito ne udeležuje te akcije. Avstrijsko vprašanje se je pretekli teden obravnavalo na konferenci in sredstva, s katerimi bi se moglo tej državi pomagati, so se včeraj razpravljala. Ne morem izjaviti, da zadostujejo ta sredstva. Zadostovati pa tudi ne morejo, ako se Zedinjene države ne priključijo Franciji in Veliki Britaniji in ne prevzamejo svojega dela Govoreč o< zvezi narodov je Ltoyd George na- S*ašai odkritosrčnost angleške vlade ^ ede zveze, ki je neobhodno' pogrebna. Ustanovitev zveze se mora nadaljevati in zveza mora postati ne« kaj posebnega. Glede Reke je mini-Prednik izjavil, da je bil italijanski ministrski predsednik povabljen, sestati se prihodnji teden z njim, s Clemenceaujem in mogoče tudi z ameriškim zastopnikom v Parizu. Zaradi tega odklanja vsako razpravo o tem vprašanju. Družba sv. Cirila in Metoda nam je sedaj še bolj potrebna. Slovenci, spominjajte se je povsod! Naloge Francije. Ldu. Pariz, 20. dec. Deschanel je Imel danes v francoski zbornici svoj nastopni govor kot predsednik. Najprej je pozdravil zastopnike Alzacije-Lorene in nato prešel na cilje, ki jih ima Franclja odslej zasledovati. Treba je državo nanovo zgraditi, mir Izpolniti in zmago organizirati. Zunanja politika obvlada vse, vojsko, finance, način ustave in družabni red. Francija sc je vedno premalo zanimala za stvari, ki se dogajajo izven Franclje. V bodočnosti pa mora zasledovati tako politiko, ki bo vredna dosedanjih žrtev. Zveza narodov je najvažnejši čin sedaj nosil, ki mu mora naša generacija brez oklevanja pristopiti. Predvsem je sedaj treba cele vrste upravnh rcf rrm in nove socl-jalne z ikono daje. Zakon je le tedaj močan, ako je pravičen, pravičen pa je le ako je bratski. Zbornica sama naj ustvari svojemu delovanju po slovni red. Toda pisana pravilu ne morejo nadomeščati ideje, in nova ideja, novi program naj bi bil oblikovati velike združene skupine, ki bi ne poznale počasnosti in zavlačevanja, ki bi ne mlatile praznih besed in bi delale stvarno. Sam se popolnoma podreja ideji in ne želi drugega, kakor služiti državi. —- Zbornica je enoglasno »kienila, Descbanelov govor razširiti potom lepakov. Jugoslavija. Naredba glede vladinih sklepov. Ldu. Beograd, 19. dec Da bi bili člani vlade bolje obveščani o poteku raznih poslov, je ministrski svet sklenil, da se nobena važna odločba posameznih ministrstev ne sme izvršiti, dokler ne bodo prej poučeni o njej v seji vsi člani vlade. Pod tem se raz umevajo vsi posli, ki se tičejo prodaje državne lastnine, katere vrednost presega 150000 dinarjev. Vprašanje o kolonizaciji do-brovoljcev in siromakov. Ldu. Beo-g ad, 19. dec. Poverjenik za narodno gospodarstvo pri hrvatski dež. vladi je odpotoval v Zagreb potem, ko je pri pristojnih ministrstvih posredoval glede rešitve vprašanja o kolonizaciji dobrovoljcev in siromašnih poljedelcev iz preobl|udenih krajev. V Zagrebu se osnuje direkcija za agrarno reformo. Ldu Beograd, 19. dec. Ministrstvo za agrarno reformo je odredilo, d* se v Zagrebu osnuje direkcija za agrarno reformo, ki naj bi reševala vsa vprašanja agrarne reforme na Hrvatsfcem. Notimnje efektnih kron in deviz. Ldu. Beograd, 19. dec. Z ozirom na sklep glavnega odbora beograjske borze in odobritev ministrstva za trgovino se bodo pričele notiratl z 20 t. m. na borzi efektne krone Cehoslo-vaške In Avstrije kakor tudi devize na na Prago, Dunaj in Berlin. Imenovanje glavnega nadzornika v finančnem ministrstvu. Ldu. Beograd, 19. dec. Za generalnega in spektorja v finančnem ministrstvu je Imenovan dr. Slokar. Stalna podpora ravnatelju splitskega muzeja. Ldu. Beograd, 19 dec. Vlada je odredila, da se v znak priznanja podeli letnih 10 000 kron donu Franu Buliču, ravnatelju aiheološkega muzeja v Splitu. zadrski odposlanci ▼ Rimu. Ldu. Split, 19- dec. Dr. Machiedo in prisednik deželnega odbora dalmatinskega dr. Uroš Desnica sta bila pozvana iz Zadra v Rim. Razna poročita. Laški socljalisti proti Imperl-jalistlčnlm nasiljem. Ldu. Split, 19. dec. Italijansko nacionalistično časopisje je iz gotovih razlogov zamolčalo govor socljalističnega poslanca Lazzarija. Pač pa se je razvedelo za ta govor Iz drugih listov. Govor vzbuja veliko senzacijo, ker navala konkretne primere brezštevilnih in brezprlmernih nasllstev, ki Jih Izvršujejo italijanske oblasti v zssedenem ozemlju proti jugoslovanskemu prebivalstvu. Užaljeni Madžari. Ldu. Budimpešta, 19. dec. Pismo Clemenceauja na avetrijskega državnega kanclerja dr. Rennerja, kjer francoski ministrski predsednik označuje kot nei spremenljivi sklep mirovne konference, da se nemška zapadna Ogrska v zrnislu saintgermainske mirovne pogodbe odstopi Avstriji, je v vsej madžarski javnosti vzbudile neprijetno presenečenje. Vse madžarsko časopisje soglasno protestira proti temu, da se razpolaga z deli Madžarske, ne da bi se vprašalo prebivalstvo o njegovih željah. Angleži še vedno proti bolj-Sevikom. Ldu. London, 19. dec. Razpravljajoč o ruskem vprašanju je izjavil Ll< yd Geojge, da je angleška vlada pred'agal.4, naj se pošije ruikim armadam, ki se bojujejo proti boijšs-vlkom, podpora v znesku 15 milijonov funtov šteriingov. Francija In Itaifja nasprotujeta nameri, da bi se te armade podpirale Še nadalje. Z« zločine nemških vojakov pristojna nemška sodišča. Ldu. Pariz, 20 dec. Baron von Lersner je v četrtek izročil vrhovnemu svetu dne 13 decembra sprejeti nemški zakon, po katerem so za zločine in prestopke, ki so jih zagrešili nemški vojaki med vojno, pristojna nemška sodišča. Zavezniški diplomatski krogi menijo, da se glasom mirovne pogodbe morajo zločinci navzlic temu zakonu brezpogojno izročiti. Vojna razdejanja v Franciji. Ldu. Pariz, 19. dec. Kakor poročajo Usti, bodo znašali stroški za obnovitev pokrajin, ki so bile opustnšene vsled vojne ob nemško-francoski fronti, 130 milijard frankov. Atentat na Irskega podkralja. Ldu. London, 19. decembra. V Dublinu je bii včeraj izvršen na podkralja Irske lorda Frencha atentat. Oddano je bilo več strelov, ki pa niso zadeli podkralja. Meja med Galicijo In Bukovino. Ldu. Lyon, 19. dec. Vrhovni zavezniški svet je definitivno določil mejo med Galicijo in Bukovino ter obvestil o tem vlade interesiranih držav. Trije komunisti obsojeni na smrt Ldu. Budimpešta, 2d dec. Danes so bili obsojeni na smrt na vešalih trije pomagači bivšega ljudskega poverjenika Samuelija In sicer Arpad Kohn-Kcrikes, Ludvik Kovacs in Karel Sturz. Opustošenje »Dunajskega fesa". Ldu. Dunaj, 19 dec. »Deutsche« Volks- blatt« javlja, da je dunajsko prebivalstvo dosedaj posekalo v okolici Dunaj 150 ha gozda in sicer do golega. Ljudje hodijo v gručah iz mesti, da sl preskrbe kurivo. Beležke.- Revolver v protlrevolverskem „Napreju“* Socialistični „Naprej" s posebnim veseljem udriha po „revbl-verskf žurnallstiki", ki se je baje razpasla v listih, ki ne pripadajo njegovi stranki. ,,N*prej" je vsekakor v prvi vrsti poklican, da bere levite r e vol verskemu časopisju, saj je brezdvomno najdostojnejši Ust na celem svetu. Le poglejte, koliko vzhičenih, nadvse dostojnih in idealnih izrazov, je nakopičil samo v poldrugem stolpiču včerajšnje številke I Evo: histerični list, kadaverični „Slov. Narod", trebuh naphanih rodoljubov, iimonadarski čian-kar, stara liberalna lajna, histerično natolcevanje, »Večerna sova", zadnja brca, rodoljubna verižniška štacuna, liberalno - klerikalni hlevi, histerično zaletavanje, slovenski nacionalistični podleži, slovensko revolversko časopisje, domišljavi mogotci, razkrinkani agenti-provokaterji, barabske metode, kreature slov. nacijonatistov, impertl-nenten način provociranja rabuke, pravi lopovi, špljoni in provokaterji, pretepači in idealni propagatorji itd. itd. Sakiavafi* „M9oslav(fo" PO vsak gostilnah, kavarnah in brivnicah! Pridobivali« novih naročnikovi Pera Stojanovič. Odlični srbski skladatelj Perl I Stojanovič poseti te dni Ljubljano. I Želi se seznaniti s slovenskim koli- I certnim občinstvom in slovenskimi glasbemkl. Pera Stojanovič se je rodit teta 1877 v Budimpešti. Dovrši Je konservatorij v Budapešti v violini, potem pi še dunajski konservatorij v kompoziciji. Na Dunaju je bil sošolec našega Lajovica. Za svoje nrvo veliko J delo »Violinski koncert v D molu" jfi | dobit prvo avstrijsko državno nagrado 1 za kompozicijo In dve premiji društva i »Bethovea*1 v Bonu. Svojo konično »Bengalski tiger" Je dirig'ral Stojanovič v peštanjski operi s sijajnim uspehom. Na Dunaju je često koncertiral v komornih koncerth, kjer je izvajat klasične skladbe in svoje kompozicije. Stojanovičev drugi konceil za violino te izvajal iz rokopisa Kubelik Jan v Pragi z orkestrom. Uipeh je bil sijajen. Župan dr. Gross je izročil skladatelju lovorov venec mestnega zastooa praškega s svečanim nagovorom. Od tega časa živi Stojanovič v intimnem prijateljstvu s Kubelikotn. Izvršil Je veliko simfonično delo za orkester »Junačka smrt". Ta se bo iz rokopisa v tekoči sezoni prvikrat izvajala. Dosedanji največji splošni uspeh je dosegel srbski skladatelj s svojo komično opero »Dragana na krovu". Ta se je igrala na dunajskem Karlovem gledališču pod naslovom „Lfeb-chen am Dach" dvestokrat in na bu-dapeštansri narodni operi šestdesetkrat z velikim uspehom. Izvaja se ta opera v mnogih mestih, med drugimi v Gradcu, Pragi, Achenu, Varšavi, Bukarešta, Hamburgu, Dortmundu, Bremenu in sedaj se bo vprizorila tudi francoskih in agleških odrih. Druga opera Stojanovičeva »Proletnja čar" (njen predmet je Ijubav Duca de Relchsstadt, sina Napoleonovega) se bo vprizorila na dunajskem Raimun-dovem gledališču še tekom tekoče sezone. Prav je, da slovensko koncertno občinstvo in vsi slovenski glasbeni krogi pos »etijo največjo pozornost Stojanovičevemu koncertu v Ljubljani. Dnevne vesti. d Pomagajte vojnim vjetu!-kom. Za naše vojne vjetnike vlada veliko zanimanja, a tudi opravičeno ogorčenje, da se ravno jugoslovanski vjetnlki, to so Hrvati in Slovenci še vedno nahajajo v laškem vjetništvu, medtem, ko so bili Nerad, Madžari in Cehi že davno izpuščeni. Vse intere-sovane države so storile tozadevno svojo dolžnost po svojih odposlancih, ki so obiskali vjetniška taborišča in osebno intervenirali, da so bili njihovi vjetnlki izpuščeni na svobodo, dočim se za oprostitev vjetnikov od naše vlade ni dovolj storilo in jih imajo torej na vesti merodajni čfni-telji. — Ti reveži trpe 8e vedno v suženjskih sponah in nikogar ni, da bi se zanje zavzel, kakor se nikdo ne spomni onih zapuščenih grobov, ki so poraščeni s travo. — A grob je mrtev, vjetnlki pa so ljudje in živim je treba oomsgatf. In to takoj. dn 80 letnica msgra. Toma Zupana. Danes praznuje na Okroglem msgr. Tomo Zupan svojo 80 letnico. Velezaslužnemu želimo še mnogo let! dn Poštno In brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani naznanja, da se je pri poštnem uradu Bled 2 otvo-rila dne 6. t. m. telefonska centrala z Sivno govorilnico v vodu »Jesenice-oh. Bistrica" za krajevni in medkrajevni telefonski promet. dn Umrla je ga. Ida Baševa, soproga g. notarja Lovra Baša. Pokojnica je bila iz znane narodne obi-teljl Mhaliakove v Celju. N. v m. p. dn Umrl je v petek zvečer v Mokronogu g. Jakob Mejak, duhovnik begunec tz Jelšan v Istri. Star je bit 31 let, vesel in dober človek. Pred komaj dobrim mesecem mu je umrl mlajši brat Josip. N. v m. p. dn Otvoritev telefonskih central pri poštnih uradih Kopališče Bela in Jzersko. Pel poštnih uradih Kopališče Bela In jezersko se je Gtvoriia 9. t.m. g telefonska central* z javno govorilnico krajevni in medkrajevni tektonski promet. d Potujočemu občinstvu na potu v Beograd »it Sarajevo prav toplo priporočam kolodvorsko restavracijo v Bos. Brodu. Treba sc je namo na takarju ali kuharju priporočiti, pa dobil ccio omleto. In nič več ne slane, kakor 40 K, res, ne več kakor Štiil deset kron. In čs gospodar ne rabi Črnila, ga lahko dobi tudi gost, če hoče kaj pisati. A zopet ssmo za bakli?, ker ima restavrator, milijonar, samo en črnilnik. Ta-ro vsaj mi je »strjeval nilaktr. Na pc3tsji, kjer morajo potniki, med njimi zelo mnogo tujcev, čakati vfasih po cele dneve, bi železniška uprava že lahko odpra vila take Škandale. d Uslužbenci Irt uradniki po nekaterih uradih se pritožujejo, da so nekateri visoki gospodje, novopečeni Jugoslovani, psč pustili v Avstriji svoje službe, r.e pa tudi svojih razvad, ostankov policijsko-blrckraiič.ne pokojne Avstrije. S podrejenim osobjera I ravnajo prepirljivo in osorno, das!- j »avno je to ravno ob prevratu, ko ni bilo nobenega teh milostnih šefov, pokazalo, kako sposobno je za svojo službo. To osobje tudi z nevoljo opa-»uje, kako nekateri Izmed višjih gospodov kar skačejo po lestvicah navzgor, dočiin se-domačini zapostavljajo. d Železniška nesreča. V petek zjutraj je povozil vlak med postejsma Šraarje-Ssp Irt Grosupljem kmeta Štiha z Dobrepolja in par konj. En konj je bil mrtev, dočfm je on obležal neia-vesten. Viak je vzel ponesrečenca s seboj In ga prepeljal na Grosuplje, od koder so ga poslali v bolnico v Ljubljano. Govori se, da je nesreči kriv nepazljivi čuvaj. d Poziv. Vse vdove in sirote onih zdravirikov, lekarnarjev In nižjih sanitetnih uslužbencev, katerih roditelji so v zadni vojni pal! ali tur,tli na kaki nalezljivi bolezni, naj čim-prej« naznanijo »Zdravstvenemu odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani« svoje ime in bivališče in pa vzrok smrti moža, oziroma očeta, ako htlektujejo na podporo v smislu pia vil objavljenih v »Službenih novinah * dne 18. novembra 1919 žt. Ul, stran 2«. d Izgubila se Je denarnica dne 18. t. m. zvečer ob 93 4, uri v restavraciji »Novi svet«. Osebe, ki so bile tedaj navzoče, so dobro znane. Pojten najditelj naj vrne denarnico proti nagradi plačilni natakarici v restavraciji »Novi svet«. Narodni svet za neodre-šeno ozemlje. Danes se ustanovi okrajni odbor Narodnega sveta za neodrešeno domovino za Ljubljano In okolico. Upati ja torej, da dobimo v kratkem Narodni svet, kajti če bi rekli, da je ta inštitucija potrebna, bi ne povedali skoro nič. Begunsko vprašanje, ki je danes med najbolj perečimi, se ne da rešili samo vsled tega, ker bazira le na stari vojni podlagi, in se na dosedanji način tudi ne bo dalo re-iiti. Tu je trebainštance, ki pozna begunce In njih razmere, če hočemo, da se to vprašanje sploh reli enkrat racijonaino. In V to je poklican samo Narodni •vet za neodrešeno domovino, ki bo obstojal Iz ljudi, ki res poznajo to vprašanje. Moral bo ločiti, kdo naj gre domov In kdo naj ostane tukaj, moral bo skulati, da pojem begunca sčasoma sploh izgine In da postanejo begunci enakovredni državljani. Do tistih časov bo moral biti zigovornik beguncov pred raznimi oblastmi. In še nekaj, kar je še bolj važno. Prilil bodo trenotki, ko bo moral natopiti proti tujini kot zastopnik ' zatiranega naroda, ki bo prisiljen — molčati! Težke so naloge, ki čakajo Narodni svet, vendar če bo razumel cel narod p.onhn to inštitucije, s e morajo dati Iz vrš H! tudi te naloge l J Z univerze, Tekom tega meječa #e bo izselilo fz deželsege dforca Poverjeništvo za socijalno skibrtvo, tako, da bo z novim letom s tem! prostori razpolagal uniVenitetnl svet^ Za ureditev laboratorija v deželni bolnici je določena, večja svota. V zsdevi Imenovanja profesorjev na ljubljanski univerzi odide v Beograd član pr 1. t. m. po: 118—137 K na teden; od 1. dec. 1.1. naprej pa jim plačuje po: 168—20i’60 K. Pomožni delaje! so dobivali do 1. t. m. na teden po: 79—112 K. Vsak delavec mora plačevati od svojega zaslužka še bolniški blagajni za vsako osebo svoje famillje po 1 K na teden in povrh še članarino svoji strokovni organizaciji. Koliko potem preostane delavcu in njegovi familiji, sl Jahko vsakdo izračuna. Celo Pollak-ovo čevljarno je vodil še v lem letu neki domačin. Ako jo je zamogel voditi do tedaj on, bi jo zamogel menda še tudi zanaprej In dvomimo, da je bila neobhodna potreba klicat! Prusa Manz-a semkaj, kateremu sta sledila potem še dva drug* Nemca. Zvedene! so mnenja, da bi se dalo dcblii pač tudi v Jugoslaviji dovolj ..vsestransko izurjenih strokovnjakov" za izdelovanje čevljev. Briga podjetja — ne pa uredništva — je, da sl pridobi take strokovnjake. Pač pa piipomnlmo resnici na ljubo, da izdeluje tvrdka Pollak čevlje, kjer daje zraven notranjih podplatov jz usnja povili še take iz papirja. Naš Članek v štev. 258 z dne 20 t. m. ..Škandalozne razmere v Pollakovi tovarni" popravljamo toraj v toliko, da ni res, da bi izdelovala ta tvrdka čevlje v katerih so notranji podplati iz papirja, kt so prevlečeni s tanko plastjo ampak daje tvrdka Pollak zraven notranjih podplatov iz usnja še tudi take iz papirja. Ob enem pa opozarjamo vlado, da preurejuie tvrdka Pollak svojo tovarno usnja v Ljubljani v tovarno za izdelovanje čevljev. V Jugoslaviji imamo bore malo tovarn 2* Izdelovanje usnja. Ako se nam še te odstrani, bodemo na eni strani od inozemstva še bolj odvisni, na drugi strani pa bodemo morali usnje ie neprimerno dražje plačevati, kot danes! izpred porote. Tatinska družba. Pred poroto so se zagovarjali včeraj popoldne Peter Gosar, Jože Rotar In Vinko Weber, vsi trije oženjeni, očetje po več otrok, ker so 5. sept. 1.1. ukradli Mariji Cop, posestnici v Žirovnici, konja vrednega 6000 kron, ter Ivanu Matiču, posestniku isio-tam, voz vreden 1300 kron. Po dovršeni tatvini so te odpeljalj z vozom in konjem v Kranjsko goro, kjer so voz pustili kraj ceste, konja pa potem prodali za »000 kron nekemu kmetu na Koroško. Pii zaslišanju so obdolženci svojo tatvino priznali, obenem pa skušali zvaliti glavno krivdo drug na drugega. Poleg te tatvine cČ ta obtožnica Petru Gosarju, da je 18. avgusta 1.1. hotel v tujem lovskem revirju streljati divje koze ter da je nosil puško brez orožnega lista. Kot olajševalno sredstvo se navaja pri vseh, da so škodo povzročeno po tatvini poravnali In pri Oo3arju šc posebej, dav drugem slučaju ni resnično ustrelil nobene koze ter tako ni n) napravil nlkakšne škode. Obtoženca Gosar in tfeber sta bila že večkrat predkaznovana, Oosar zlasti radi tepeža, pri katerem je že enkrat nekeg>t precej občutljivo, butnil „s flaško" po glavi, dočfm Je bil Rotar še nekaznovan. Porotniki so na vprašanja krivd® pri Gosarju In Rotsrju odgovorili so glasnn „ds", pri Webru pa z 11 „da", 1 „ne". Obsojeni so bili Gosar na 14 mesecev, Rotar nx I leto in Weber na 14 mesecev težke ječe. Zagovornik Rotarja in Webra je prijavit ničnost no pritožbo. Laški tatovi. Popoldne so se zagovarjali pred poroto štirje Italijani, Peter Terrecaal, Giido Deiucchia, Bernardo de Sabo in Avg. Albertini radi t&tvine usnja pri Pollaku v Ljubljani. Obtoženci so priznali svoje dejanje. Razprava se je vršila večinoma v slovenskem jeziku, pomagal pa je kot tolmač paznik, kadar se obtoženci niso mogli slovenski izraziti. Eden izmed obtožencev je prosil, da bi ga ne iztkali Iz države, ker je italijanski dezerter. Porotniki so krivdo vseh šiitih potrdili s soglasnim „4*” nakar so bili obsojeni Terracant in Deiucchia vsak na 1 leto, de Sabo in Albertini vsak na 5 mecccev težke ječe. Narodno gledališče v Ljubljani. Tretja predstav« za uradništvo v dramskem gledališču sc vrši v soboto, dne 27 L m. Igrafa se bode »Protekcija«, tgrokaz iz življenja višjega uradništva, poln satire in ironije, sedanjemu času zelo primeren. Vstopnice za polovično ceno «e dobe do dneva predstave v pisarni »Društva zasebnega -uradništva«, Gosposvetska (Marije Terezije) cesta 12/lf od 9—1 in od 5—7 ure. Kdor uradništva re-fl-ktuje na vstopnice, naj se člropreie zglasi, ker je povpraševanje po njih vtliko. t 1. , Pokrajinske vesti. b Iz Kočevja. Počttkom t. I. je, bil odbor tukajšnje okrajne bolniške blagajne razpuščen ter imenovati cd vlade komisar, ki je vottil blagajno do 1. julija t. 1. dokler se niso po deželi nekatere Okrajne bolniške blagajne razpustile Irt so namesto njih ostale le nekake .Poslovalnice*. Tako tudi v Kočevju. Vodja poslovalnice pa-Je nemškutar in hud Internacijo-nalec. V uradu govori z dodeljeno mu uradnico le nemško, ter prireja v pisarni tajne sestanke, pri katerih smo videli najzagrlzenejše Kočevce. Agitira tudi pridno za internacionalo in sovraži vse, kar ni njegovega mišljenja. V to svrho Ima vsa sredstva na razpolago. Ce nista zadosti dva uradnika, dobi še tretjega tako, da se lahko eden izključno le agitaciji poveti, ker dela ni niti za enega. Sedaj nam je jasno, zakaj so prispevki zvišani. Komisar je opravljal jedoake posle za mesečnih 300 K, dočim je sedaj režijskih stroškov gotovo 5 krat toliko. Obrtnik In ubogi delavec, za katera se sccljalni demokratje navidezno toliko pogajajo, bosta že plačala. Nerazumljivo nam je samo, kako prida obrtnik, ki slučajno ni socialdemokrat, do tegs, da plačuje socialistične agitacije. p Strajk nemških otrok n« Jesenicah. Na Jesenicah imamo dve šolski poslopji: nemško in slovensko. Ker pa je naše vojaštvo prebivalo v neidravrm stanovanju, jim je občina odbazala prostor nemške šole, a nemško šolo premestila v slovensko šolo. To pa je v živo zadelo naše nadute Nemce, ki uživajo več rešpekta od strani naših oblasti, kot pa pravi Jugoslovani. — V dokaz nezadovoljsrva ni bilo ne nemških učiteljic (Wurzbaeh in Falle) niti otrok v šole. AH bodo štrajk nadaljeval!, še ne vemo, al! upamo, d* bo Jugoslavija vsled tega še vedno živela, Jeseničani pričakujemo, da bo naša vlada enkrat vendar energično stopila Nemcem na glavo. Ali imajo naši otreci v Celovcu v slovenskem jeziku pouk? Na Jesenicah pa Ima 60 otrok (čujte!) 4 razrede, med tem ko je v vsakem slovenskem razredu natlačenih 60—100 otrok. p Mariborski .finančni uradi imajo uradne ure zelo neenakomerno auiM *i »jvuoaiATIJA' one «1. aeseot&ia 101» «8 jt«> urejene. Ravnateljstvo In csrlnsraa uradujeta od 8,—14. ure, davčni urad od 8.—12. tri 1/2 I4* do V217. ure, okrajna davčna oblaat pa c d 3,—12. tn 13,—16. ure. In vendar so vsi uradi v Istem poslopju, ki se kuri za vse samo do 11. ure, tako da morajo urad' niki, ki imajo popoldne službo, pošteno zmrzovati in so izpostavljeni najliuj-šemu prehlajen ju. Naj se uvede zato ali povsod nepretrgana služba ali pa naj se uradni prostori kurijo tudi popoldne. > P Sv. Jakob v Rožu, V splošnem so razmere tukaj dobro urejene, živil in drugih potrebičin imamo dovolj, ker občinska aprovizaclja skrbno deluje. Ljudstvo je zadovoljno (n mirno, le nekaj malih izjem je, ki kriče po bivši tlačiteljic! Avstriji, ker 50 se menda prenasitili našega kruha. Tukaj se je nastalilo štacijsko poveljstvo, ki pošilja vojake po vaseh, da napravljajo pri posestnikih brez ozira na njihovo dobro ime in zavednost hišne preiskave. Ludje so Uh preiskav že do grla siti, posebno ker postopajo nekateri vojaki precej brezobzirno, kar gotovo ni ravno priporočljiva predpriprava za morebitni plebiscit. Aprovizacija, Cenejša prehrana. 1.) Krušne komisija bodo uradovale v tofek dne 23. dec. 1919 od 8. do 12. dopoldne. Izdajale se bodo izkaznice za cenejša živila strankam, ki bodo na podlagi pravilno izpolnjene vprašalne pole sprejete v cenejšo prehrano. 2.) V cenejšo prehrano bodo sprejeti: a) siromaki brez sredstev, b) delavci — nameščenci in uradniki, ki so navezani Izključno le na svojo dnevno, tedensko ali mesečno plačo oziroma mezdo. 3.) Clarii ,.Samopomoči'1 morajo priti h krušni komisiji, da dobe izkaznice za cenejšo prehrano. S seboj morajo prinesti le rodbinsko legitimacijo In knjižico ,.Samopomoči". Ce pa imajo poleg plače še privatno premoženje, morajo izpolniti vprašalno polo, katero dobe pri »Samopomoči" in jo tara tudi izpolnjeno vrnejo. 4) Železničarjem, ki dobivajo živila pri železniških aprovizacijah, sploh ni treba priti h krušnim komisijam po karte za cenejša živila, ker bodo dobivali živila pri železniških aproviza-cijah brez izkaznic. Cc pa imajo poleg plače oziroma mezde še kako premoženje, morajo izpolniti vprašalno polo, katero dobe in tudi izpolnjeno vrnejo pri železniških aprovizacijah. 5.) Kdor ne pride v torek h krušni komisiji, dobi izkaznico za cenejša živila šele za mesec februar. 6.) Vsi krušni komisarji se vabijo, da se udeleže zanesljivo seje, ki se vrši v pon-deljek 22. dec 1919 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. S seboj naj prinesejo tudi svinčnike. Prodaj« moke. Na vsak odrezek črke A sladkorne izkaznice se dobi 1 kg bele moke št. 0. Kilogram moke stane K 5'-— Ker nekateri trgovci niso prevzeli prodajo moke, oziroma se niso pravočasno zglasili, bodo prodajali moko razven na svoje izkaznice moko še na sledeče številke: v 1. okraju na štev. 3 in 8 Zirkelbach, Poljanska cesta, v H, okraju na štev. 14, 15, 16, 21 In 27 Zorc, sv. Florijana ulica, v 111, okraju na štev« 30 in 37 Skala, Emonska cesta, v 111. okraju na štev. 35 Škerjanc, Zeljarska ulica, v IV. okraju na štev. 43, 44,45 in 46 Elbert, Kongresni trg, v V. okraju na štev. 57, 58, 60 in 64 Krivec, Dunajska cesta, v VI. okraju na štev. 68 Simončič, sv. Petra cesta, v VII. okraju na štev., 81, 87 In 91 Pogačar, v Vlil. okraju na št. 98 SaraboB, Zaloška ?e8&v,Vm* oiralu štev. 97,100 ,n J0^u,p*nC15’ v ‘X. okraju na št. 115, 122 in 123 Pirnat. Na vse druge Številke se dobi moko v tistih trgovinah, kjer dobe stranke svoj sladkor. Prodaj« sladkor}«. Sladkor za december se prodaja na odrezek št. 1 sladkornih izkaznic. Kilogram sladkorja stane K 12 40. Člani ^Samopomoči" v Ljubljani naj se zglaae v torek dne 23. t. m. pri svojih krušnih komisijah z zadružnimi nakaznicami ter s krušnimi legitimaci- jami. Člani, ki imajo poleg plače Se kakšno zasebno premoženje (kakor pocestniki, obrtniki, vodje in ravnatelji podjetij in podobni), morajo izpolniti vprašamo polo, ki jo dobe v pisarni »Samopomoči". Dobav« morske sol). Odsek za prehrano naznanja: Tvrdka A. Krisper Coloniaie v Ljubljani prejme koncem tega meseca, ozir. začetkom meseca januarja, večjo pošlijatev morske soli preko Trsta. Ta sol se bo razdelila po vsej Sloveniji ter se bo odkarala posameznim političnim okrajem po številu prebivalstva. Dispozicijo s soljo v okraju bo imelo pristojno politično okrajno oblastvo. Trgovci, zadruge ir« drugi, naj se radi odkaziia te soli ne obračajo na odsek za prehrano, temveč na pristojno okrajno oblastvo. Deželna vlad« je zaključila sporazumno z odsekom za prehrano: Da se določijo za vsa večja komumna središča prodajne cene za meso, ki stopijo takoj v veljavo. Da se prekoračenje teh cen strogo kaznuje po obstoječih predpisih z zaporom, denarno globo In zaplembo blaga. Da se proti onim mesarjem, ki bi po teh odredbah prenehali z obratovanjem, postopa po obrtnem redu, da se jim odvzame obrtna pravica ter se jim zasežejo obratni prostori. Končno so se odredile potrebne priprave za primer, da nekateri mesarji prenehajo z obratovanjem. Zadnje vesti. VtsH Lfuhlftmskti* ioflsnst* urad*. Nakup ameriškega blag«. Ldu. Beograd, 18. dec. Pres-biro dozirava, da je minister za železnice Draškovlč dovršil v Parizu razgovore o nakupu velike množine ameriškega blaga, ki se nahaja v Franciji. Med tem blagom, katerega nakup bo za nas jako ugoden, se nahsja največ železniškega in vojaškega materijala. Ldu. Beograd, 19. dec. Jugoslov, odbor v Cfksgi je nakupil in odposlal v Beograd večje količine živeža, obleke, obutvi in drugih potrebščin, da se razdele med one, ki so v vojni največ trpeli. Ministrstvo za prehrano je poverjeno, da razdeli to blago, kakor hitro dospe. Pomožua In obnovn« akcij« vlade. Ldu. Beograd, 19. decembra. Ministrstvo za prehrano in obnoyo zemlje je odločilo, da izda v svrho pomoči za obnovo vsied vojne porušenih zgradb v vaseh v Srbiji 1,330.000 dinarjev, v svrho pomoči za prehrano v novih pokrajinah 1,080 000 dinarjev, za prehrano vojnih sirot odseku za prehrano v Sarajevu i00000 dinarjev, v Zagrebu 450.000 dinarjev, odseku za prebrano v Ljubljani 450000 din., v Splita 30o.000 dinarjev, v Podgorici 300.000 dinarjev in v Novem Sadu 250.000 dinarjev- Agrarno poverjeništvo v črnigori. Ldu. Beograd, 19. dec. Ustanovljeno je poverjeništvo za agrarno reformo v Crnlgorl. Za glavnega poverjenika je imenovan g. Stevan Sl« lentič. Naredb« o kolonizaciji podpisan«. Ldu. Beograd, 19. dec. Na zadnji seji ministrskega sveta je bila podpisana naredba o kolonizacij!. Naš zastopnik v Bukarešti. Ldu. Beograd, 19. dec. Za našega upravitelja v Bukarešti je imenovan g. Rada Lukovič, bivši poslanik v Pragi. Nove nesprejemljive zahteve entente. Ldu. Beograd, 19. decembra. Iz krogov mirovne delegacije nam poročajo o novem predlogu zaveznikov, kl ni naši državi niti malo naklonjen. Ta predlog zahteva od naše vlade, da prizna konvencije, ki so nam jib zavezniki predložili in ki se tičejo gotovih trgovskih odnošajev s sosednjimi državami. Te konvencije bi imele regulirati odnošaje med novonastalimi državami v bistvu pa služijo le Italiji. Posebej bi ,?€ imeli regulir?tl trgovski oslno&aj! med Jugoslavijo ia Italijo na Jadraau, toda na tak način, da j h rala država ne more sprejeti, ker so zanjo pogubonosni, V ostalem moramo predložene konvencije odločno odbijati že zato, ker jadralko vprašanje 8e ni rešeno. General Franclut d' E«perey v Ateunfu Ldu. Beograd, 19. dec. V Atene je došel Franchet d’ Esperty. Sprejet! so ga minintrfkl predsednik Venlzelos, ostali člani ministrstva In zastopniki vojaških In clvilnh oblasti. Podrobnosti o atentatu na Frencha Ldu. Pariz, 20. dec. O atentatu na lorda Frcncba poročajo: Napadalcev je bila ce'a četa 15 do 20 mož. Dl bi njegovemu avtomobilu zastavili pot. so postavili na sredo ceste voz. Ko je avto pTišel, so oddali celo salvo. Njegov šofer se js nastavljenemu vozu spretno ognil ?n ušel Vor, sledeč Frenchovemu avtomobilu, je bomba skoro popolnoma razdejala, šofer pa, kl je bil »ara na tem vozu, je ostal r.epoško dovan. Na tretjem vozu so b!!! vojaki, ki 30 takoj začeli streljati na napadalce. V poslanski zbornici je državni tajnik Izjavil, da so bile vržene štiri bombe proti lordu Frerchu Izza žive meje, eden od napadalcev pa da Je kar s ceste streljal; njega Je petem vojaško spremstvo na mesiu ustrelilo; napadalci Izza meje pa so ubežali. levimo tdefonska ia brsofava? poročna Jugoslaviji* Važna ministrska seja. Valutna reform*. — Svobodna trgovina odpravljena. — Rekvfziclja žita. Beograd, dne 20. decembra. Današnja seja ministrskega sveta sc Je pečala z dvema najbolj perečima gospodarskima vprašanjema: z valutnim problemom in prehranjevalno krizo. Ker se je od mnogih strani, zlasti tudi 8 strani slovenske vlade stavila zahteva naj sc v Taintneiu vprašanju zaslišijo pred definitivno rcšitvlio še zastopniki gospodarskih organizacij, le sklenil ministrski svet, da odloži definitivno rešitev za čas po novem letu. Pri razpravi o prehranjevalni krizi in draginji živežnili potrebščin so so striajali vsi Člani kabineta v tem, da pade glavna krivda na špeku- lante In verlžnlko. Da se jim ©nemogoči daljno izsesavanje, Jo ministrski svet sklenil, da zopet od-pvavl svobodno trgovino z živožom. Minister za prehrano in obnovo je dobil objeduem pooblastilo in nalogo, da odredi rekvizlefjo žita. To pa ne pri kmetih, ampak samo pri veleposestnikih, v prvi vrsti pa pri onih mnogoštevilnih, zlasti židovskih prckupcili, ki so od žetve sem nakupili in poskrili ogromno zaloge žita ln s tem v prvi vrssl povzročili pomanjkanje in draginjo. Ustreljen tihotapec. Vrhnika, 20, dec. Sinoči so ustrelili mejni stražniki pri Vrhniki tihotapca, ki je hotel spraviti čez demarkacijsko črto velike množine tobaka Drobiž. Tolstojeva udov« umrla. Listi poročajo, da je umrla Zofija Andre-jovna, vdova znanega ruskega pisatelja Leva Tolstoja. Aluminijev denar. Prvi denar, kl ga je dala kovati nemška republika, bo prišel kmalu v promet. Denar bo h aluminija v komadih po 50 pfenigov. Koliko je Židov. Po Statistiki je na celem svetu 15,430.000 Ž!dov, od katerih se nahaja v Palestini 100.000, na Poljskem in v Ukrajini po 3 300 000, v današnji Rusiji in Sibiriji 900.000 v Romuniji 650.000. v Nemčiji 45 000, na Ogrskem in Čehoslovaškem po 45000, v Velki Britaniji, na Irskem. In v današnji Avstriji po 300.000, na Lftavsfcera 250 000, v Jugoslaviji 200 000 in v Holandiji 116.000. Usoda poštnega golob«. Gospa SlUmka v Ncpomuku jc hotela v soboto zvečer zakuriti v peči. Pa ko je grabila pepel, je v svoje presenečenje zadela na — mrtvega goloba. Ko so živalco bolj pregledali se je dognalo, da ]e izgrebla iz pepela poštnega goloba 3 cehilofdno cevko na levi nogi Domnera se, ds je utrujeni golob, ki je preletel bogve kakšno razdaljo sedel na dimnik ter padel v dimnikovo odprtino, iz katere si ni vedel in mogel pomagati ter žalostno goglnil. Izdajatelj in odgovorni urednik.; As*«®«* 3Pe#«fc. Tiska ,Zvezna tiskarna" v Ljubljani. MALI OGLASI. Pozor! ‘2850 Proda se: PoStni voz, nov, s streho se pod ugodnimi pogoji proda. Vpraša se v gostilni Mi-Uonig Guštanj. Koroško. 16:5 Ognja In vloma varne blagajne vseh vrst in velikosti, kakor tudi blagajne za vzidati in wertheimove kasete priporoča tvrdka Franc Schvell, I. jugosl. izdeloval-nica blagajn, Maribor, Koroška cesta 31. Popravila se vrše hitro in točno. 1596 Spalne In jedilne sobe, kuhinjske oprave, postelje, spodnje in vrhne modroce, umivalnike, vsakovrstne 0-tnare, mize in stole Iz trdega In mehkega lesa, priporočata brata Sever, zaloga pohištva In tapetniška delavnica, Ljubljana, Koltzej. Vabimo na ogled! 1564 Pozor! in slaščic, Jos. Rajšter v Šoštanju. SCupi se: Čcbelni vosek, suhe sa-tlne in odpadke sveč kupuje po najvišji dnevni ceni Fr. Kopač, svečar v Ljubljani, Gosposvetska cesta 90, (Sp. Šiška). 1594 Šivalne stroje, rabljene, dobro ohranjene in stojala kupuje po najvišji ceni (fran-ko Ljubljana) Josip Peteline, Ljubljana. 1589 Službe itfiem službe kot šivilja na dom ali pa v stalno delo k šivilji. Nastop takoj. Naslov v upravnlštvu. - 1568 (stotam se sprejme tudi knjigovodjo, ki želijo v najkrajšem času dobiti različne kandite ali fondant* bonbone naj pošljejo slad" kor tvornici čokolade, bonbonov V predelavo se sprejme od najmanjše do največje množine sladkorja. Za predelavo ' se računi skrajno ugodno ceno. Izdelki so prvovrstni s prav finim aroma in okusom po želji, kakor: maline, limone, sadje, jačalice, drops, nfiedeni, mandeljni itd. Kupi se vsako množino orehov. prva moč. Prošnje naj se opremijo s spričevali. Plača po dogovoru. ,Svetna tiskarna" » Ljubljani, Stari trg lsur3u}e Mskovlr* vseh vrst, kr.-kor: časopise, Mige, broSure, ettilite, lepake, letake, vspcrede, letala, račune, kuverte In pisemski papir e firmo, vtgllke, ne-tlaviuee, računske sakUučke Ir. uac i- to stroko spadajoča de!« okusno In ceno. »»bencin vsake vrste se dobi-jb v vsaki množini najceneje pri IVAN SAVNIK, Kranj. Pevci In pevska društva — pozor! MALA PESMARICA (žepna izdaja tl X 15 cm) S:. I. Davorin Jenko: Što čutiži, Srbine tnžni? Moaki zbor I. It. fen.. 1. ii. Bas. ShEE &Ž~: =F m Sto da - tl*, du tli. j Što du - tiš, St. 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-fhraukopanks. Moški zbor. Št. 3. Anton Hajcirili: Slabo sveča je brlela. Moški zbor. Vsaka pesem stanc 1 K; 11 izv. 10 K. — Dobiva se v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg o. BAKER stari kupujem, i Rj(|ravj}(;nj oven Plačam najvišje cene Odon Koiitny, Ljubljana, Kolodvorska ul. 37. Proti kašlju, hripavosti in vratnim bolečinam poskusite siadkorill(eML ji Pripravna božična I *« in novoletna darila ■ Velika izbira vsakovrstnih doma izgotovljenih oblek po najnovejših krojih za gospode in dečke, športnih čepic, srajc, samoveznic, nogavic itd. itd. po najnižjih (konkurenčnih) cenah! Prva kranjska razpnšiljalna Schvvab & Bizjak, 2386 Ljubljana, p Dvorni trg 3. Podi Narodno kavarno. &xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx; naznanilo! P. n. trgovcem si usojam uljudno naznaniti, da sem otvoril v Ljubljani, Kongresni trg št. 6 trgovsko agenturo, komisijsko trgovino in trgovino z mešanim blagom. Pečal se bodem v prvi vrsti z vsemi v železninsko stroko spadajočimi predmeti. Drugo blago, izvzemši manufakturno, preskrboval bodem po potrebi, kolikor bodo razmere dopuščale. s *. v* .;*• FRANC TOMAŽIČ. Seno sladko, več vagonov za takojšnjo dobavo išče 2377 Miloš Regovc, Jesenice. Briljanti se kupijo za izjemno visoke cene. Ponudbe na Anončni zavod DRAGO BESELJAK Ljnbljana, Cankarjevo nabrežje 5: 2374 Puška za golobe kal. 12. se kupi. Ponudbe na 2375 Anončni zavod DRAGO BESELJAK Ljubljana, Cankarjevo nabr.5. Drva, drva in zopet dr-a I. s. popolnoma suha, žagana in sekana Vam dostavi takoj na dom SREBOTNJAK, Kolodvorska ul. 31. 2378 Sprejme - "®§ pg- vajenec biez oskrbe event. z vso oskrbo pri Jakob Babni e, vodovodni Inštalater Ljubljana Kapiteljska ulica št. 8. trame, = deske, hlode, kupi iaozetn3ka tvrdka. Ponudbe na 2376 Anončni tavod DRAGO BESELJAK Ljubljana, Cankarjevo nabr.5. Usnjati nabitki s žebljički, za moške in ženska čevlje, garuitnra po K 2 —, za otroške po K 1-ttt, se zopet dobivajo v ljubljanski zalogi tovarne „REKO “-čevljev. ==■--- . ■ Peter Kozina* Co., Ljubljana, Brif 20. Preprodajalci pepuat. Preprodajalci popust. Stroje za MRHARJE & flPRETURE in CEI1TRIFUBE dobavlja takoj FELIX BILLIG Reich enburg, Čehoslovensko. Ovčjo volno K. ?BVM 2384 j po n;\jviijjih cenah, rezan in i tesan jelov, kakor trd les, vsa-| kovrstna drva za kurjavo. , Viktor Glaser, lesni trgovec, Ruše pri Mariboru. 2042 Brzojavni naslov: „Drava