URADNI VESTNIK
OBČINE IVANČNA GORICA
Št. 1/00 Ivančna Gorica, 29.2.2000 Leto 6
Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99), 13. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS št. 80/94, 45/97, 56/98 in 1/99) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/99) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 10. seji dne 25.02.2000 sprejel
ODLOK
O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE IVANČNA GORICA ZA LETO 1999
1. člen
Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 1999.
I
S= 2. člen
>   •' Zaključni račun proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 1999 izkazuje: ju 5 A. Bilanca prihodkov in odhodkov:
l>/f-^\!-    Prinodki 1.120.418.042,19 tolarjev
»-'vSO)1'    Odhodki 983.801.815,56 tolarjev
(S         III.   Presežek prihodkov nad odhodki 136.616.226,63 tolarjev _ - j B. Račun finančnih terjatev in naložb:
c' '."j     IV.  Prejeta vračila danih posojil in prodaja kapital.deležev 9.906.992,40 tolarjev
T,; V.   Povečanje kapitalskih deležev in naložb 97.880.461,60 tolarjev
m     VI.  Prejeta minus dana posojila in spremembe kapitalskih deležev -87.973.469,20 tolarjev C. Račun financiranja:
VIII. Zadolževanje 0,00 tolarjev
IX. Odplačila domačega dolga 30.093.753,20 tolarjev
X. Neto zadolževanje -30.093.753,20 tolarjev
XI. Povečanje sredstev na računih 18.549.004,23 tolarjev
Pregled realizacije prihodkov in odhodkov je zajet v bilanci prihodkov in odhodkov, računu finančnih terjatev in naložb in računu financiranja, ki so sestavni del zaključnega računa. Rezerve proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 1999 izkazujejo:
prihodke v višini 4.500.000,00 tolarjev
odhodke v višini 0,00 tolarjev
presežek prihodkov nad odhodki v višini 4.500.000,00 tolarjev
3. člen
Razlika med presežkom prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, primanjkljajem v računu finančnih terjatev in naložb ter primanjkljajem v računu financiranja, ugotovljena v prejšnjem členu, povečuje sredstva na računih proračuna.
Presežek prihodkov nad odhodki rezerv, ugotovljen v prejšnjem členu, povečuje sredstva rezerv proračuna Občine Ivančna Gorica.
4. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica.
Številka: 41401-0006/00 Datum: 25.02.2000
ŽUPAN
Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof., I.r.
Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ( Uradni list SRS št. 18/84, 37/85; 29/86 in Uradni list RS 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97 ) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica ( Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/99 ) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 10. redni seji, dne 25.02.2000 sprejel
- merila in pogoje za komunalno in energetsko urejanje ter urejanje sistemov zvez,
- merila in pogoje za varovanje okolja,
- merila in pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine.
ODLOK
o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC 1/2 -Leskovec in II/2 - Met na j
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za PPC 1/2 - Leskovec in II/2 - Metnaj, ki jih je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod številko naloge 4395 v septembru 1994, dopolnil in uskladil v decembru 1998.
2.člen
Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu z usmeritvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica ( Uradni vestnik občine Ivančna Gorica, št. 5/98 in 7/99 ) in vsebujejo;
v tekstualnem delu:
- besedilo odloka,
- posebne strokovne podlage za PPC 1/2 - Leskovec in II/2 - Metnaj,
- pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij, v grafičnem delu:
- izsek iz dolgoročnega plana občine Ivančna Gorica za obdobje 1986-2000 na načrtu PKN v merilu 1:5000,
- prikaz meril in pogojev za posege znotraj območij urejanja na združeni topografski in katastrski karti v merilu 1:2500.
3. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo:
- merila in pogoje za vrste posegov v prostor,
- merila in pogoje za oblikovanje posegov v prostor,
- merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč,
- merila in pogoje za prometno urejanje,
4. člen
Krajinska ocena po tem odloku je sestavni del urbanističnega mnenja ali lokacijske dokumentacije za posege, ki imajo vpliv na krajinske značilnosti prostora. Pripravi jo strokovna služba upravnega organa ali za to področje pooblaščena organizacija.
Ocena vplivov na okolje po tem odloku se pridobi pred izdajo lokacijskega dovoljenja in je sestavni del lokacijske dokumentacije. Izdela jo strokovna služba upravnega organa ali za to področje pooblaščena organizacija.
Nadomestna gradnja po tem odloku je gradnja, ki se dovoli deloma ali v celoti na istih temeljih, pri čemer se nadomesti obstoječi objekt v celoti oziroma na funkcionalnem zemljišču ali vsaj z eno stranico na robu funkcionalnega zemljišča objekta, ki se nadomešča. Stari objekt se ruši, v primeru, da se nadomesti le del obstoječega objekta se le-ta poruši ali obnovi skladno z novogradnjo.
Pomožni objekti po tem odloku so objekti navedeni v Odloku o pomožnih objektih, napravah in drugih posegih v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje ( Uradni vestnik občine Ivančna Gorica, št. 5/97 in 6/99 ).
Dopolnilna gradnja je novogradnja objekta ali naprave v strnjeno zazidanem območju naselja na stavbnem zemljišču, na katerem je mogoče zgraditi le posamičen objekt (ULSRS,št.18/84).
Rekonstrukcija objektov je izvedba tistih del,
- s katerimi se spreminjajo konstrukcijski elementi naprave, napeljave ali oprema,
- izvajajo druga dela, ki lahko vplivajo:
- na varnost objekta oziroma njegovih delov,
- na spremembo onesnaževanja zraka, vode, na
spremembo jakosti hrupa,
- izvedba del, s katerimi se menjajo pogoji, ob katerih
je na podlagi gradbenega dovoljenja zgrajen objekt, ki se rekonstruira ( UL SRS, št.34/84 ).
Za rekonstrukcijo se ne štejejo dela na elektroenergetskih, vodnogospodarskih in komunalnih napravah železniškega, cestnega in PTT prometa, če so ta dela v posebnih predpisih določena kot vzdrževalna dela ( Zakon o graditvi objektov).
Tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah so dela, s katerimi se omogoča njihova normalna uporaba tako, da se ne spreminjajo:
- zunanjost,
- zmogljivost,
- velikost ali
- namembnost obstoječih objektov,
in se z njimi ne posega v konstrukcijske elemente objekta ali naprave ( UL SRS, št 27/85 ).
Adaptacije s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov so dela oziroma posegi na obstoječih objektih tako:
- da se ne spremeni vertikalni in horizontalni gabarit objekta in njegov izgled,
- da se ne posega v konstrukcijske elemente objekta,
- da adaptacija objekta ne zahteva novih komunalnih in drugih priključkov ali takega povečanja zmogljivosti teh priključkov, za kar bi bila potrebna soglasja pristojnih komunalnih in drugih organizacij,
- da se ne spreminja osnovne namembnosti objekta ( UL SRS,št.27/85 ).
5. člen
Prostorski ureditveni pogoji za PPC 1/2 - Leskovec in II/2
- Metnaj določajo merila in pogoje za posege v prostor v ureditvenih območjih naselij s krajevnimi imeni:
PPC 1/2 - Leskovec:
- Vrh pri Višnji Gori
- Kamno Brdo
- Sela pri Višnji Gori
- Leskovec
- Gorenje Brezovo
- Velika Dobrava
PPC II/2 - Metnaj:
- Dobrava pri Stični
- Pristava nad Stično
- Mala Goričica
- Poljane pri Stični
- Debeče
- Planina
- Obolno
- Metnaj
- Mekinje nad Stično ter za območja:
- zemljišč VIII. kategorije - razpršena gradnja,
- kmetijskih zemljišč I. in II. območja ter
- gozdnih površin.
6. člen
Osnovna načela za urejanje naselij so:
- varovanje kvalitetnih kmetijskih zemljišč,
- ohranjanje krajinskih značilnosti,
- varovanje naravne in kulturne dediščine,
- varovanje rezervatov komunalne infrastrukture in zajetij pitne vode,
- pozidava prostih površin znotraj meja strnjenega naselja,
- skladnost oblikovanja novogradenj s kvalitetno regionalno arhitekturo,
- prednostno izvajanje rekonstrukcij in revitalizacij obstoječih objektov.
II. SKUPNA MERILA IN POGOJI
7. člen
Skupna merila veljajo za vsa ureditvena območja naselij, razen če v posebnih merilih in pogojih ni določeno drugače.
1. MERILA IN POGOJI ZA VRSTE POSEGOV V PROSTOR
1.1 Območja urejanja, namenjena poselitvi 8. člen
V območjih namenjenih poselitvi so dovoljeni naslednji posegi:
- novogradnje, dopolnilna in nadomestna gradnja stanovanjskih objektov, nadzidave in prizidave
obstoječih stanovanjskih objektov,
- gradnja objektov osnovne preskrbe,
- gradnja objektov storitvene dejavnosti,
- gradnja objektov za potrebe zdravstva, šolstva in otroškega varstva, kulture,
- gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in društev,
- gradnja objektov za drobno gospodarstvo. Objekti za drobno gospodarstvo naj se ne gradijo v vaseh, če skupna površina ( staro in novo ) presega 500 m2,
- gradnja gospodarskih objektov in hlevov. Gospodarski objekti in hlevi naj se ne gradijo v vaseh, če skupna površina ( staro in novo ) presega 1000m2,
- gradnja počitniških objektov v območjih za počitniške hiše,
- postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš in kmetij,
- postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij,
- postavitev začasnih objektov za prireditve,
- rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, rušitve in nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela in nujne funkcionalne dopolnitve,
- spremembe namembnosti v obstoječih objektih, v kolikor ne povzročajo motenj v okolju, velikost funkcionalnega zemljišča pa ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost,
- urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi,
- gradnja komunalnih objektov in naprav ter objektov in naprav za promet in zveze,
- gradnja objektov za šport in rekreacijo,
- gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe.
1.2 Zemljišča VIII. kategorije - razpršena gradnja 9. člen
Na površinah VIII. kategorije, ki so določene z dolgoročnim planom občine Ivančna Gorica, se izjemoma dovolijo posegi navedeni v 9. in 12. alineji 8. člena tega odloka, kadar gre za funkcionalne dopolnitve ali zgostitve območij. Pogoj za vse posege je, da so bili obstoječi objekti zgrajeni z ustreznim upravnim dovoljenjem. Sprememba namembnosti počitniških objektov v stanovanjske ni možna.
Izjemoma je v sklopu površin VIII. kategorije možna ureditev storitvene ali obrtne dejavnosti, pri čemer je potrebno ohraniti ali ponovno vzpostaviti poselitveno identiteto samine in hkrati ne sme predstavljati bistvenega tveganja za onesnaževanje okolja.
Za posamične objekte, ki ne spadajo v površine VIII. kategorije, so pa evidentirani v dolgoročnem planu, je potrebno za vsak poseg zagotoviti strokovno mnenje in komisijski ogled, na katerem sodelujejo poleg predstavnika upravnega organa pristojnega za urejanje prostora in prizadete krajevne skupnosti tudi predstavnik strokovne organizacije, ki je izdelala prostorski dokument.
1.3 Površine, ki niso namenjene poselitvi Območja kmetijskih zemljišč:
10.člen
Posegi na območjih kmetijskih zemljišč morajo ohranjati značilnosti kulturno krajinskega vzorca, tako da upoštevajo:
- naravne in antropogene elemente prostora ( kulturne terase, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike podpiranja terena in ograjevanje prostora ),
- morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin, strukturo vegetacije, strukturo vodotokov ),
- značilne krajinske in mikroambientalne poglede,
- ekološko pestrost prostora, in da ne porušijo ekološko ravnovesje prostora.
Osnova za posege na območjih kmetijskih zemljišč izven območij urejanja je krajinska ocena posega, za gospodarske dejavnosti pa dodatno ocena vpliva na okolje.
11. člen
Na kmetijskih zemljiščih I. območja so poleg primarne rabe dovoljeni posegi pod posebnimi pogoji:
- gradnja nadomestnih objektov,
- gradnja nadzemnih in podzemnih komunalnih naprav in objektov ter poljskih poti. Globina polaganja posameznih vodov mora biti taka, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po končanih delih se mora zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje,
- rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, rušitve in nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela in nujne funkcionalne dopolnitve,
- postavitev nadstrešnic ob postajališčih javnega cestnega prometa,
- melioracije, ki se lahko izvajajo le na podlagi sprejetega ureditvenega načrta,
- postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak,
- sanacije opuščenih kopov na podlagi sanacijskega načrta oziroma ureditvenega načrta,
- vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred vodami na podlagi ureditvenega načrta,
- vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejavnosti,
- postavitev naprav za potrebe študijske dejavnosti ( meritve, zbiranje podatkov, itd.),
- čiščenje strug potokov po usmeritvah pristojne vodne uprave,
- gradnja čistilnih naprav.
12. člen
Na kmetijskih zemljiščih II. območja je poleg posegov iz prejšnjega člena tega odloka dovoljena:
- ureditev ograjenih površin za konje in divjad.
13. člen
Pri gradnji objektov na kmetijskih zemljiščih je treba humus odgrniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih površin. Humusa ni dovoljeno prodajati.
Območja gozdnih površin
14. člen
t
Na območjih gozdnih zemljišč je poleg primarne rabe dovoljena:
- postavitev objektov in naprav namenjenih za gozdarsko dejavnost,
- gradnja ali postavitev objektov opredeljenih v 1., 3., 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. alineji 11. člena tega odloka,
- gradnja komunalnih naprav in objektov, gozdnih cest in ostalih transportnih poti.
Posegi v območju gozdov morajo upoštevati karakteristike kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih delov tako, da ohranjajo:
- značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru,
- ekološko ravnovesje,
- značilnosti oblikovanja gozdnega roba.
Poseganje v območja gozdov in gozdnega prostora je dovoljeno, kadar ni v nasprotju s splošnimi načeli varstva okolja in naravnih vrednot, z določili Zakona o gozdovih in kadar ne ovira opravljanja osnovne dejavnosti -gozdarstva ali katerekoli druge dejavnosti.
Za posege v gozd in gozdni prostor je potrebno dovoljenje za poseg v prostor, v skladu s predpisi o urejanju prostora, k dovoljenju pa je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove ( 21. člen Zakona o gozdovih ); poseganje v gozd in gozdni prostor je dovoljeno pod določenimi pogoji, ki jih Zavod za gozdove Slovenije - Območna enota Ljubljana opredeli v soglasju k lokaciji in h gradnji. Pred načrtovanjem posega v gozd in gozdni prostor je možno pridobiti tudi ( neobvezno ) predhodno strokovno mnenje o načrtovanem posegu oziroma o možnosti kasnejše izdaje soglasja.
V varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom so posegi dovoljeni le izjemoma; vse morebitne posege in ravnanje z gozdom je potrebno uskladiti z določili in varstvenimi režimi iz odlokov o razglasitvi teh gozdov.
Ravnanje z gozdovi v območjih, ki predstavljajo objekt ali del objekta naravne dediščine, je potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za naravno dediščino.
15. člen
Začasni objekti:
Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam je dovoljeno postaviti na prometno dostopnem zemljišču, kjer je možno organizirati parkirne površine.
Začasni objekti sezonskega turističnega značaja morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje oziroma na greznico.
Začasni objekti, večja reklamna znamenja, turistične oznake in spominska obeležja morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov.
16. člen
Prometne površine:
V rezervatih cest in varovalnih pasovih obstoječih cest ni dovoljeno graditi. Na obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela.
V varovalnem pasu ceste je znotraj zazidljivih površin izjemoma dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in nadzidava obstoječih objektov in hortikulturno urejanje le s soglasjem upravljalca ceste.
17. člen
Vodne površine:
Vsi vodotoki, hudourniki, melioracijski jarki in njihova poplavna območja predstavljajo posebne naravne pojave in so predmet varovanja. Za posege v ta prostor je treba pridobiti posebne pogoje in soglasja organa, ki je pristojen za vodno gospodarstvo.
2. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV
V PROSTOR
2.1 URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE
18. člen
Pri posegih na naravnih prvinah prostora je treba varovati in upoštevati:
- krajinske prvine območja in značilno podobo krajine,
- značilne poglede ( silhueta posameznih objektov in panoramski razgledi),
- naravni relief ( če to ni mogoče, morajo biti različni nivoji preraščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma s škarpami, ki morajo biti intenzivno ozelenjene ),
- varovane robove naselij,
- sestavo stavbnih mas.
Za urejanje odprtega prostora se morajo uporabljati naravni materiali.
19. člen
V območjih brez izrazito enotne gradbene črte pri obstoječih objektih in enotnega zazidalnega sistema mora biti odmik novogradnje:
- vsaj 5 m od zunanjega roba cestišča,
- od parcelne meje toliko, da je možno vzdrževanje in redna raba objekta ( min 4m ),
- od objekta na sosednji parceli toliko, kot določa svetlobno tehnična ocena.
Brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča je dovoljeno izdajati dovoljenja, v kolikor so zadoščeni predhodni pogoji v tem členu in znaša odmik objekta od sosednjega zemljišča vsaj 4 m.
Oblikovanje stavbne mase
20. člen
Pri posegih v prostor je treba zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja in se prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam po:
- višinskih gabaritih in gradbeni črti,
- naklonu streh in smeri slemen,
- razmerju fasad in njihovi orientaciji,
- merilu in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat,
- barvi in teksturi streh in fasad.
Pri gradnji objektov ob gozdnih površinah ( gozdnem robu ) znotraj ureditvenih območij naselij je priporočena varnostna razdalja enaka najmanj eni drevesni višini odraslega gozdnega sestoja; pod določenimi pogoji je možna tudi gradnja v minimalni oddaljenosti 10 m, vendar je lastnik sam odgovoren za morebitno škodo, nastalo ob podiranju drevja na objekt; takšni objekti morajo biti opremljeni z iskrolovci.
21. člen
Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oziroma zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka.
Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu. Cerkve, kapelice in znamenja, imajo lahko drugačen naklon strehe od predpisanega naklona v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah - naseljih. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice in je lahko zaključeno s čopom. Napušči morajo biti izvedeni Z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča ). Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha ( toleranca 5 stopinj). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe.
Pomožni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Ravne strehe niso dopustne. Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega objekta v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
Vetrolov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin.
Lahke montažne ( plastične, pločevinaste, platnene ) garaže niso dopustne.
Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega poslopja.
Odjemno mesto za odpadke naj bo urejeno v sklopu ograje pri vhodu na dvorišče, tako da je dostopno z obeh strani.
Ograjevanje zemljišč zunaj naselij ni dopustno, razen za potrebe kmetijstva in varstva voda.
22. člen
Pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta, tako da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih, ni dopustno.
Gradbeni materiali
23. člen
Strehe morajo biti krite s kritino sive ali opečne barve. Dopustne so le kritine z majhnimi strešniki. Pločevinasta kritina je dopustna na cerkvah, kapelicah in znamenjih. Prosojna barvasta kritina ni dopustna.
Fasade so ometane v značilni barvi kvalitetne vaške arhitekture. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitev s steklaki niso dopustne v območjih vaških jeder oziroma neposredno ob avtohtonih objektih.
Vrtne ute morajo biti lesene, barva zaščitnih sredstev za les mora biti enaka kot na sosednjih objektih, streha je lahko šotorasta.
Vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave
24. člen
Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni.
2.2 OBLIKOVANJE DRUGIH POSEGOV
25. člen
Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Obrežno vegetacijo ob vodotokih je treba v čim večji meri ohranjati.
26. člen
Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti
t
odtoka visokih voda in hudournikov. Izdelava golosekov na gozdnih površinah ni dovoljeno.
Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba ohranjati:
- pasove vegetacije in posamezna drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo oziroma drevesa po posegih na novo zasaditi,
- gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti.
27. člen
Vse peskokope in manjše kope je potrebno sanirati v skladu s sanacijskim načrtom. Izkoriščanje mineralnih surovin je možno samo na podlagi potrditve zalog in perspektivnosti ležišč, oceni vplivov na okolje, oceni možnosti sanacije, sprejetem ureditvenem načrtu in pridobljeni koncesiji za upravljanje z naravnimi viri.
28. člen
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je treba zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje elemente, ki omogočajo zasaditev z grmovnicami.
Betonske škarpe morajo biti obložene z avtohtonim kamnom in zazelenjene.
29. člen
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
Turistične oznake, napisi in reklame.
30. člen
Turistične oznake, napisi in reklame morajo biti locirani tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, da ne zastirajo značilnih pogledov ter da ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš. Na objektih naravne in kulturne dediščine reklame niso dopustne.
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,2 m nad pločnikom.
2.3 POGOJI ZA OBLIKOVANJE V UREDITVENIH ENOTAH
31. člen
Merila in pogoji so določeni po ureditvenih enotah, ki so razvrščene v 5 tipoloških skupin:
E - enodružinska zazidava,
V - vas in vaško jedro, K - kmetije,
W - počitniška zazidava,
D - delavnice in proizvodne hale.
Za razpršeno gradnjo, to je za zazidana stavbna zemljišča izven naselij, veljajo enake določbe za oblikovanje kot za ureditvene enote iz prejšnjega odstavka.
Ureditvena enota enodružinska zazidava - E 32. člen
V ureditveni enoti enodružinska zazidava ( E ) veljajo naslednja pravila za oblikovanje:
Stanovanjski objekti:
- tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic min 1 : 1.4,
- višina: max P+1+M, kjer kolenčni zid ne sme biti višji od 60 cm,
- streha: simetrična dvokapnica v naklonu 35 do 40 stopinj.
Objekti za centralne dejavnosti-
- tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic min 1
: 1.5,
- višina: max P+1+M, kjer kolenčni zid ne sme biti višji
od 30 cm
- streha: simetrična dvokapnica v naklonu 35 do 40
stopinj,
- dostop v objekte mora biti zagotovljen tudi
funkcionalno oviranim ljudem.
Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v naklonu 35 do 42 stopinj.
Ureditvena enota vas in vaško jedro - V 33. člen
Tipološko razlikujemo dve zasnovi vasi: A - gručasta vas in B - vas v vrsti
A:    V gručasti vasi je treba ohranjati:
gručasto zasnovo naselja, ki jo določajo posamezne zaključene kmetije, ki so preko glavne vaške ceste povezane v celoto,
značilno obliko vaškega robu in vzpostaviti ekološko ravnovesje na prehodu iz pozidanih v odprte kmetijske površine,
odprte prehode med kmetijami- in prehode iz naselja v krajino,
drobnejšo zazidavo ter merilo in velikost kmečkih objektov v sklopu obstoječih gručasto oblikovanih kmečkih dvorišč.
B:    V vasi v vrsti je treba ohranjati:
značilnosti eno ali dvostranske obzidave vaške ceste,
gradbeno linijo objektov postavljenih pravokotno na osrednjo vaško cesto,
razporeditev kmečkega doma, ki se linearno členi v kmečki dom, gospodarska poslopja in pomožne objekte,
obstoječo ulično fasado tako v merilu kot materialih posameznih objektov,
zeleni rob naselja.
Vaško jedro
34. člen
Vaško jedro, ki predstavlja jedro naselja, delimo v tri tipe:
jedro, kjer še ohranja karakter vaškega trga z znamenjem na križišču poti ( Leskovec, Sela pri Višnji Gori),
jedro, ki ga oblikuje cerkveni objekt ( Metnaj),
jedro, ki ga tvori cerkev in posamezni obstoječi objekti večjega merila s centralno funkcijo.
Dovoljeni so naslednji posegi:
nujna vzdrževalna dela,
nadomestna gradnja,
revitalizacija jedra pod pogoji spomeniškega varstva,
dopolnitev z javnimi programi, kot so manjše trgovine in lokali v obstoječih objektih, nadomestnih gradnjah ali novogradnjah.
Postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno.
Pri vseh posegih vaškega jedra je treba upoštevati kvalitetno in že izoblikovano arhitekturo ter gradbene linije obodne zazidave. Posegi, ki spreminjajo zunanjost objekta, so dopustni le takrat, kadar gre za oblikovno izboljšavo in poenotenje zunanjega videza.
35. člen
V ureditveni enoti vas ( V ) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture.
Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:
tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic min 1 : 1.4,
višina: max P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 20 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 30
cm,
ali VP+M, kjer kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok do 100 cm,
streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 stopinj.
Za oblikovanje objektov centralnih dejavnosti velja:
tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1 : 1.5,
višina: max P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 20 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 30 cm,
ali VP+M, kjer kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok do 100 cm,
streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 stopinj,
dostop v objekte mora biti zagotovljen tudi funkcionalno oviranim ljudem.
Za oblikovanje gospodarskih poslopij velja:
tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1 : 1.5,
streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 stopinj.
Za oblikovanje obrtnih delavnic velja:
tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1 : 1.5,
streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 stopinj.
Proizvodni in gospodarski objekti morajo biti praviloma postavljeni ob gospodarsko dvorišče, stanovanjski objekt pa ob ulico oziroma cesto. V pritličju stanovanjskih objektov se dovolijo poslovne dejavnosti.
V primeru večjega obsega novih programov je le te treba razdeliti v večje število manjših objektov ali pa v ta namen izoblikovati na robu naselja nova območja za izgradnjo objektov večjih dimenzij, ki so od starega dela naselja ločeni z zelenim pasom in kompozicijsko usklajeni s celotno podobo naselja v krajini.
Obstoječo pozidavo predimenzioniranih in arhitektonsko neprilagojenih objektov postavljenih na sredo parcele je treba ustrezno sanirati z zasaditvijo zelenega tampona visokodebelnih dreves. Obstoječo novo pozidavo je treba zgoščati v kompaktnejši vzorec.
36. člen
Pomožni objekti, razen kozolcev in čebelnjakov, morajo biti postavljeni v neposredni bližini kmetij, tako da z osnovnimi objekti tvorijo zaključeno gručo poslopij. Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v naklonu 38 do 42 stopinj.
Ureditvena enota kmetija - K
37. člen
Kmetija se oblikuje okoli gospodarskega dvorišča preko katerega so zagotovljeni glavni vhodi v gospodarske objekte.
Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:
tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic min 1 : 1.4,
višina: P+M oziroma VP+M, kjer kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok do 100 cm,
streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 stopinj.
Za oblikovanje gospodarskih poslopij velja:
tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1 : 1.5,
streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 stopinj.
Nadomestne hiše in gospodarska poslopja se gradijo na lokacijah starih arhitektonsko kvalitetnih objektov, v podobnem ali enakem proporcijskem razmerju in skladno z 21. členom tega odloka.
Lokacijska dokumentacija mora vsebovati organizacijsko shemo bodoče ureditve celotne kmetije, z vključitvijo novega, nadomestnega ali prenovljenega objekta.
Vertikalne silose ni mogoče graditi kot samostojne objekte. Dovoljeno jih je postavljati v sklopu drugih objektov pod enotno streho in v okviru enotnega prostorskega volumna.
Dopustna je gradnja objektov za storitvene in obrtne dejavnosti.
Ob graditvi novih objektov v okviru osamelih kmetij je treba spoštovati značilnosti obstoječe arhitekture, način oblikovanja oziroma sestavljanja posameznih objektov v skupine in nove posege kultivirati z zasaditvijo avtohtonih oziroma sadnih drevesnih vrst v krajinsko značilnem vzorcu. Pri potrebni graditvi objektov večjih dimenzij je treba le-te ozeleniti in kompozicijsko uskladiti z obstoječo krajinsko sliko.
Ureditvena enota počitniške hiše - W
38. člen
Pogoji oblikovanja počitniških hiš:
tlorisni gabarit: podolgovat z razmerjem stranic min 1:1.4,
višina: max P+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 90
cm,
streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 45 stopinj.
Počitniški objekti so lahko tlorisne površine do 60 m2 in visoki 6 m do slemena.
Rekonstrukcije ali spremembe namembnosti starih kmečkih hiš in gospodarskih poslopij v počitniške objekte je investitor dolžan izvršiti tako, da objekt obdrži osnovne gabarite in kritino, razpored in velikost oken, obdelava in barva fasade.
Avtohtono vegetacijo je treba ohraniti v čim večji meri.
Ureditvena enota delavnice in proizvodne hale - D 39. člen
Zaradi ohranjanja kvalitete kulturno krajinskega prostora je treba poiskati v prostoru takšne oblikovne in tehnološke rešitve, ki ne rušijo harmoničnih odnosov v izoblikovanosti prostora. Ob graditvi novih objektov je treba spoštovati značilnosti obstoječe arhitekture, način oblikovanja oziroma sestavljanja posameznih objektov v skupine. Okolico novih objektov je treba zasaditi z avtohtonimi drevesnimi vrstami.
Pri potrebni graditvi objektov večjih dimenzij moramo postaviti le-te v novo gručo, ki jo je treba ozeleniti in kompozicijsko uskladiti z obstoječo krajinsko sliko. Večji gabariti objektov, ki so posledica tehnologije proizvodnje, naj se preverijo za vsak primer posebej. Rezultat naj dokaže upravičenost umestitve objekta v prostor.
tlorisni gabarit: podolgovat z razmerjem stranic min 1:1.5,
višinski gabarit: pritličje,
streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 - 42 stopinj.
3. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ
40. člen
Velikost gradbenih parcel ( stavbno zemljišče in funkcionalno zemljišče ) se določi z lokacijsko dokumentacijo. Pri tem je treba upoštevati:
namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, trase komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč,
urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje),
sanitarno tehnične zahteve ( vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje),
proste površine, intervencijske poti.
4. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
41. člen
Prometnice z dokončanim potekom in že izvedenimi ureditvami imajo varovalni pas. Varovalni pas po tem odloku obsega zemljišče, ki je namenjeno odvijanju tekočega motornega prometa in funkcionalni uporabi prometnih udeležencev, kot so kolesarske steze in peš poti, objekti mirujočega prometa vzdolž cestišč in drugi prostori, določeni s projektno dokumentacijo, kot so urgentne in intervencijske poti. Posegi v varovalnem pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi in je zanje treba pridobiti soglasje pristojnega organa in upravljalca ceste.
42. člen
Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajena s predpisi, ki urejajo to področje.
43. člen
Dovozi in priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu.
Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališče. Vsaka parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila. V primeru, če dovoza na parcelo ni možno zagotoviti neposredno z javne prometne površine, je treba predvideti najprimernejši dostop preko sosednjih zemljišč.
Pri vseh objektih morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine na zemljišču uporabnika.
Pri spremembi namembnosti objektov je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest.
44. člen
Pri rekonstrukcijah cest je treba višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša.
Trase prometnic se morajo prilagajati obstoječemu reliefu.Med gradnjo je treba v največji možni meri ohranjati obstoječe krajinske prvine ob trasi ceste ( gozdni rob, živice, posamezna drevesa ). Izogibati seje treba prekomernim izravnavam terena in spremljajočim vsesplošnim odstranjevanjem vegetacije.
Ob sanacijah je treba uporabljati avtohtono vegetacijo in pri tem povzemati za prostor značilne vzorce.
Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ 3 m, razen v ostrih zavojih; pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.
5. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE TER UREJANJE SISTEMOV ZVEZ
45. člen
Gradnja objektov v koridorjih obstoječih in predvidenih 20 kV in 110 kV daljnovodov ni možna.
Za napajanje večjih kompleksov pozidav in bolj oddaljenih objektov s kvalitetno električno energijo bo potrebno zgraditi transformatorske postaje s priključnimi 20 kV vodi in nizkonapetostnimi priključki.
Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.
46. člen
Nadzemni komunalni in energetski objekti morajo biti postavljeni neupadljivo. Nadzemni objekti morajo biti arhitekturno oblikovani in prilagojeni sosednjim objektom. Postavitev teh objektov v območju varstva naravne in kulturne dediščine ni dopustno.
47. člen
Celotno območje, ki je v obravnavi, je deficitarno s pitno vodo. Priporočamo, da se pri posameznih objektih uredijo kapnice, ki bi služile za napajanje živine in rezervno požarno vodo.
Kanalizacija zaselkov in naselij naj bo urejena s septičnimi jamami (nepretočne, vodotesne troprekatne greznice), za meteorno vodo pa naj se izkoristi kraški značaj terena odnosno površinske struge, ki so sposobne to dodatno vodo prevzeti brez škode za dolvodne obrežne lastnike.
Na območju navedenih zaselkov naj se ne grade obrtni obrati, ki rabijo tehnološko vodo, oziroma isto onesnažujejo.
Obstoječe in predvidene objekte je treba priključiti na komunalno in energetsko infrastrukturo. Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
Kanalizacijsko omrežje:
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, ki je vezano na čistilno napravo. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov mora biti grajena vodotesna kanalizacija. V kolikor javna kanalizacija ni zgrajena je možno sanitarne in tehnološke vode zadrževati v greznicah, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na ustrezno opremljeno deponijo. Pri tem je treba upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov in navodila za gradnjo gnojišč in greznic.
Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je treba speljati preko lovilcev olj in maščob v kanalizacijsko omrežje ali ponikovalnico. Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je treba speljati v ponikovalnico oziroma v odprte jarke.
Vse samostojne garaže in garaže v objektih morajo biti opremljene z lovilcem olj in maščob.
Vodovodno omrežje:
Predvidene vodovode je načeloma treba graditi ob obstoječih in predvidenih cestah.
Do izgradnje vodovodnega omrežje je možna začasna vodooskrbe iz kapnic.
Uporabniki tehnološke vode morajo uporabiti zaprte sisteme.
Električno omrežje:
Posege v varovalnih pasovih daljnovodov je možno izvajati le ob soglasju upravljalca električnega omrežja.
Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smereh varovanih pogledov.
Javna razsvetljava:
Ob glavnih prometnicah je treba zgraditi javno razsvetljavo, ki bo zagotavljala minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi z ozirom na gostoto prometa.
Kabelsko razdelilni sistem:
Za sprejem televizijskih in radijskih signalov prek satelita in distribucijo signala se dopušča gradnja razdelilno kabelsko omrežje, ki se poveže z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.
6. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
48. člen
Gradnja novih objektov, prizidave, nadzidave in spremembe namembnosti oziroma dejavnosti v obstoječih objektih in vsi ostali posegi v prostoru so dovoljeni, če ne povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je treba upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja.
Varstvo zraka:
Vsi viri onesnaženja morajo biti grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje.
Varstvo pred hrupom:
Objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti locirani tako, da se emisije ne širijo neposredno v smeri stanovanjskih območij.
Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih s predpisi.
Ob prometnicah nivo hrupa ne sme presegati vrednosti IV. stopnje, v ostalem delu območja obdelave pa III. stopnje hrupne obremenjenosti.
Varstvo voda in vodnih virov:
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati določila veljavnega Odloka o varstvu virov pitne vode na območju Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorrca, št. 5/97). Tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod odpadne vode, je treba predhodno ustrezno očistiti oziroma nevtralizirati v čistilnih napravah.
Varstvo tal in odstranjevanje odpadkov:
Saniranje odlagališč odpadkov se izvede po navodilih pristojnih inšpekcijskih služb.
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke oziroma v podtalnico. V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni samo taki tehnološki posegi, ki ne bodo posegali v stanovanjsko zazidavo s prekomernim onesnaženjem zraka, površina voda in podtalnice.
Takoj je pristopiti k saniranju (odstranjevanju) vseh divjih odlagališč in zahtevati gradnjo vodotesnih betonskih smetiščnih jam oziroma odvoz vseh odpadkov na ustrezno deponijo.
Industrijski in komunalni odpadki se morajo odvajati na način in na ustrezne deponije, kot jih določi pristojna inšpekcijska služba.
Varstvo pred požarom:
Urgentne poti morajo biti speljane krožno in v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.
Proti požarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti. Zagotovljena mora biti zadostna količina vode.
V naseljih kjer vodovodno omrežje ne zagotavlja zadostne rezerve požarne vode, je treba urediti ustrezne požarne bazene, ali zagotoviti dostope k površinskim vodotokom po pogojih požarne inšpekcije.
7. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
49. člen
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati določila veljavnih odlokov o razglasitvi naravne in kulturne dediščine v občini Ivančna Gorica.
Posege na območjih, za katera veljajo pogoji varstva naravne in kulturne dediščine je treba izvajati pod pogoji in v skladu s smernicami pristojne varstvene službe.
50. člen
Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturnozgodovinske spomenike oziroma so v fazi razglasitve, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.
51. člen
Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine morajo posegi in oblikovanje zagotavljati ohranitev njihove izvirnosti, oblike in lastnosti ter omogočati redno vzdrževanje.
III. POSEBNA MERILA IN POGOJI
Posebna merila in pogoji nadomeščajo ali dopolnjujejo splošna merila in pogoje.
52.člen
PPC 1/2 - LESKOVEC Komunalno urejanje:
Električno omrežje
Zgraditi je treba TP Leskovec - vas in TP Kamno Brdo s priključnima 20 kv daljnovodoma.
Varovanje okolja:
V 2. varstvenem pasu vodnih virov leži vzhodni del območja Leskovec.
V 3. varstvenem pasu vodnih virov se nahajajo naslednja območja: Sela pri Višnji Gori in Leskovec ter del naselja Velika Dobrava.
Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje: Vrh pri Višnji gori
V območju W - severno od naselja morajo biti objekti postavljeni vzporedno s plastnicami, pred objekti je treba zasaditi sadne oziroma avtohtone vrste drevja.
V ureditveni enoti W - vzhodno od naselja se morajo počitniški objekti grupirati okoli vrtač, le-te morajo ostati nepozidane. Obstoječa vegetacija se mora ohraniti v čim večji možni meri.
Kamno Brdo
Vse novogradnje morajo dosledno upoštevati oblikovalske kvalitete avtohtone arhitekture.
Objekti naj imajo podolgovat tloris. Max višinski gabarit je pritličje, izkoriščeno podstrešje, naklon strešin 40 - 45 stopinj, siva betonska kritina, čopasta streha.
Sela pri Višnji Gori
V območju je dovoljena novogradnja, dopolnilna in nadomestna gradnja, višinski gabarit je pritličje, izkoriščeno podstrešje.
Površine ob cerkvi morajo ostati nepozidane. Leskovec
Ohrani in uredi se historična talna zasnova gručastega naselja z izrazitim osrednjim prostorom na križišču vaških poti, ki ga poudarja pil.
Površine južno od cerkve morajo ostati nepozidane.
Objekt Leskovec 8: gospodarski objekt - kašča - 1. varstveni režim za etnološko dediščino.
Leskovec 2: stanovanjski objekt - sedaj hlev - 3. varstveni režim za etnološko dediščino.
Leskovec 9: gospodarski objekt - kašča - 2. varstveni režim za etnološko dediščino.
Za vse posege v naselju je treba pridobiti strokovno mnenje pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Gorenje Brezovo
V območju je dovoljena novogradnja, dopolnilna in nadomestna gradnja, max višinski gabarit je pritličje, izkoriščeno podstrešje.
Velika Dobrava
Območje VV se v okviru obstoječe stanovanjske gradnje in obstoječih kmetij dopolni s pogoji za oblikovanje, ki veljajo za območje E (enodružinska zazidava) in K (kmetije).
Obstoječe drevje v območju W se mora ohraniti v čim večji meri.
Višinski gabarit v območju V je pritličje, izkoriščeno podstrešje.
Ohranja se cezura med vasjo in območjem za vikend * objekte.
Ohranjajo se vodute na cerkev.
53. člen
PPC n/2 - METNAJ Komunalno urejanje:
Vodovodno omrežje
Naselja Metnaj, Pristava nad Stično, Mala Goričica, Poljane pri Stični, Planina in Osredek se napajajo s pitno vodo iz rezervoarja Metnaj, ki je na koti 682 m nv, tako da je možnost napajanja v navedenih naseljih do 660 m nv. Naselje Debeče se napaja preko raztežilnika nad lovsko kočo, tako da je kota napajanja max 585 m nv.
Metnaj se napaja preko RTŽ Mala Goričica do max višine 575 m nv, vikendi nad naseljem Dobrava pri Stični pa preko RV pri Belku do kote 615 m nv.
Naselje Dobrava pri Stični se napaja do kote 565, gornji del naselja Mekinje nad Stično do kote 520 m nv, spodnji del Mekinj pa se napaja do kote 470 m nv.
Varovanje okolja:
V 3. varstvenem pasu vodnih virov se nahaja območje naselja Poljane pri Stični.
Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje:
Dobrava pri Stični
V ureditveni enoti W morajo novogradnje upoštevati konfiguracijo terena, zagotoviti je treba skupne dovozne poti do vikendov in ohraniti obstoječe drevje v čim večji možni meri. Južni rob območja je treba zasaditi z avtohtonimi oziroma sadnimi vrstami drevja.
V ureditveni enoti V je gospodarski objekt-kašča, ( Dobrava pri Stični 4 ) varovan s 1. varstvenim režimom za etnološko dediščino.
V ureditveni enoti E je dovoljena novogradnja, dopolnilna in nadomestna gradnja, višinski gabarit je pritličje, izkoriščeno podstrešje.
Pristava nad Stično
Dovoljuje se dopolnilna in nadomestna gradnja izključno za potrebe kmetijstva.
Pri oblikovanju je treba upoštevati značilnosti lokalne arhitekture ( siva kritina, čopi).
Mala Goričica
Dovoljuje se novogradnja, dopolnilna in nadomestna gradnja izključno za potrebe kmetijstva.
Varuje se zelen vaški rob.
Poljane pri Stični
V območju je dopustna dopolnilna in nadomestna gradnja. Max dovoljen višinski gabarit je pritličje, izkoriščeno podstrešje.
Varuje se zelen vaški rob.
Debeče
Dopustna je dopolnilna in nadomestna gradnja za potrebe kmetijstva in kmečkega turizma. Stanovanjski objekti morajo predstavljati strnjeno celoto z ostalimi deli kmetije.
Osredek, Planina
Dopustna je dopolnilna in nadomestna gradnja za potrebe kmetijstva in kmečkega turizma. Stanovanjski objekti morajo predstavljati strnjeno celoto z ostalimi deli kmetije.
Obolno
Dovoljena je dopolnilna in nadomestna gradnja za potrebe kmetijstva in kmečkega turizma. Stanovanjski objekti morajo predstavljati strnjeno celoto z ostalimi deli kmetije.
Metnaj
Okolica cerkve sv. Magdalene mora ostati nepozidana; ohraniti je treba vedute na cerkev iz smeri dovozne ceste.
Mekinje nad Stično
Miklavžev hrib se nameni stanovanjski gradnji.
Novogradnje je treba vezati na obstoječe skupine objektov in zagotoviti skupne dovozne poti.
Območje kmetij, ki predstavljajo jedro zaselka, mora ostati ločeno od ostale pozidave s sadovnjaki.
IV. KONČNE DOLOČBE
54. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Urbanističnega reda v občini Grosuplje za PPC 1/2 -Leskovec in II/2 - Metnaj ( Uradni list SRS št. 44/82 ).
55. člen
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled na Županstvu Občine Ivančna Gorica.
56. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja urbanistična inšpekcija.
57. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ivančna Gorica.
Številka:35003-0002/00 Datum: 25.02.2000
ŽUPAN
Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof., I.r.
Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/99) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 10. seji, dne 25.2.2000, na predlog Javnega vzgojnovarstvenega zavoda Vrtec Ivančna Gorica sprejel
SKLEP
O VIŠINI CEN PROGRAMOV V JAVNEM VZGOJNOVARSTVENEM ZAVODU VRTEC IVANČNA GORICA
1. člen
Cene programov v Javnem vzgojnovarstvenem zavodu Vrtec Ivančna Gorica znašajo od 01.03.2000 dalje mesečno
-   dnevni program za otroke drugega starostnega obdobja 43.600,00 tolarjev na otroka,
•   program priprave otrok na vstop v osnovno šolo v obsegu do 600 ur letno 15.200,00 tolarjev na otroka.
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 68. člena statuta Občine Ivančna Gorica ( Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/99) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na predlog župana, na 9. seji dne 27.12.1999 sprejel
SKLEP
o razpustitvi Sveta Krajevne skupnosti Stična
I.
Svet Krajevne skupnosti Stična se razpusti.
II.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št.:00600- 0001/00
Ivančna Gorica, dne 27. 12. 1999.
ŽUPAN
Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof., I.r.
2. člen
Prispevek staršev se za vsak dan odsotnosti otroka iz vrtca zniža za stroške prehrane, ki so opredeljeni z zneskom plačil staršev od cene dnevnega programa za otroke drugega starostnega obdobja po Pravilniku o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 44/96,1/98 in 84/98), ki se preračunajo na dan.
3. člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 01.03.2000 dalje.
Številka: 640-1/00 Datum: 25.2.2000
ŽUPAN
Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof., I.r.
Na podlagi 35. in 38. člena zakona o lokalnih volitvah ( Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95) in 16. člena statuta Občine Ivančna Gorica ( Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/99) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 10. seji dne 25.02.2000 sprejel
SKLEP
o imenovanju občinske volilne komisije Občine Ivančna Gorica
i
V Občinsko volilno komisijo Občine Ivančna Gorica se imenujejo:
za predsednika: Milan Viršek, Podsmreka 7, Višnja Gora,
za namestnico predsednika: Elizabeta Žgajnar, Krka 49/a Krka,
za članico: Vlasta Polak,Cesta II. grupe Odredov 35, Ivančna Gorica,
za namestnika članice: Irena Novak, Velike Pece 19, Šentvid pri Stični,
za člana: Franc Urbančič, Šentvid pri Stični 21, Šentvid pri Stični,
za namestnika člana: Jože Kastelec, Metnaj 3, Ivančna Gorica,
za članico: Milena Strnad, Kriška vas 11, Višnja Gora,
za namestnico članice: Darinka Kavšek, Malo Črnelo 4, Ivančna Gorica.
II.
Sedež občinske volilne komisije je v prostorih Občinske uprave, Sokolska 8, Ivančna Gorica.
t
lil.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št.:00607- 0001/00
Ivančna Gorica, dne 25. februar 2000.
ŽUPAN
Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof., I.r.
Na podlagi 16. in 117 člena Statuta Občine Ivančna Gorica ( Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št.2/99) in 15. člena Odloka o gospodarjenju z javnimi potmi in uporabi gozdnih cest ( Ur.l. SRS št. 7/87) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 10. seji dne 25.02.2000 sprejel
SKLEP
o ukinitvi javnega dobra v k. o. Vrhe
I.
S tem sklepom se ukine    javno dobro naslednjim
parcelam:
v k.o. Vrhe:
zemljišče pare. št. 1508/2 neplodno, v izmeri 118m2, SEZ. IV, zemljišče pare. št. 1508/3 neplodno v izmeri 16m2, SEZ. IV.
II.
Nepremičnine iz I. točke tega sklepa prenehajo biti javno dobro in postanejo lastnina Občine Ivančna Gorica, Ivančna Gorica, Sokolska 8.
III.
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica.
Na podlagi 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 10/98 in 74/98) in odločb Ustavnega sodišča RS ter 16. in 63. člena Statuta Občine Ivančna Gorica ( Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/99), je Občinski svet Občine Ivančna gorica na 10. seji dne 25.02.2000 sprejel
SKLEP
o odtujitvi nepremičnine v k.o. Stična
I.
Občinski svet občine Ivančna Gorica soglaša z odtujitvijo nepremičnin v k.o. Stična, lastnina Občine Ivančna Gorica:
- zemljišče pare. št. 752/21 travnik 2 b.r. v izmeri 24m2 zkv 859,
II.
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica.
Številka: 46503 - 0004/99 Datum: 25.02.2000
ŽUPAN
Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof., I.r.
Številka: 46500-0019/99 Datum: 25.02.2000
ŽUPAN
Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof., I.r.
Na podlagi 16. in 117 člena Statuta Občine Ivančna Gorica ( Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št.2/99) in 15. člena Odloka o gospodarjenju z javnimi potmi in uporabi gozdnih cest ( Ur.l. SRS št. 7/87) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 10. seji dne 25.02.2000 sprejel
SKLEP
o ukinitvi javnega dobra v k. o. Veliko Globoko
I.
S tem sklepom se ukine javno dobro
zemljišču pare. št. 2124/3 pot v izmeri 113m2 , 274 k.o. Veliko Globoko
II.
Nepremičnina iz I. točke tega sklepa preneha biti javno dobro in postane lastnina Občine Ivančna Gorica, Ivančna Gorica, Sokolska 8.
III.
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica.
Številka: 465001 -0001/00 Datum: 25.02.2000
ŽUPAN
Občine Ivančna Gorica, Jernej Lampret, prof., I.r.