ja*.« ’*m 3LV p* faJa 11'^ udata okrajni odbui Socialistične eme aeiornik ljudi • lrDo»iian - Ui* (oje to odcotaria uredniški odbor - Odgovorni urednik: Stane SuStar — Tiska Mariborska tiskarne v Mariboru — Naslov uredništva ,'or”',*a" Eftm bil. da na svetu m sreč In klecali, dokler se ni iznenada zgodilo. Pod nosili je zmanjkalo ramena — ugreznilo se je še drugo — ranjenka je kriknila, nato je utonila v snežni gmoti. »Prekleti zameti!« je zarobantil glas nekje globoko pod potjo. »Zdravega mora biti konec, pa ne takšne sirote!« je toplo rekel drugi nosač. Pepca je začutila, kako iz teh besed veje resnični obzir do nje. »Razumem vas, tovariši,« je rekla. »Hvala.« Spet so jo spravili na nosila in ]iot se je nadaljevala. Zdaj so stopali še počasneje, previdneje. Potem so nosila obstala in se spustila k tlom. »Kje smo?« je tiho vprašala Pepca. »Ne poznaš kraja?« je odvrnil eden nosačev. »Se bolje tako. Potrpi, kmalu prideš na mesto.« Brez besed so jo odnesli v hišo. Izba, kamor so jo spravili, je bila prazna in nezakurjena. Na prvi mah je bilo videti, da v njej že dolgo ni nihče prebival. Vse je bito čisto, kakor bi jo bila dekle! Prepričan sem bil, da na svetu nejšega bitja . Naenkrat sem se znašel v trgovini. Ljudje so govorili samo o njej, govorili vse mogoče. Začutil sem, da bi moral spregovoriti tudi jaz. A kaj, v prsih me je tiščalo, grlo mi je bilo oklenjeno z železno zadrgo. Otrpnil sem za vse. Zdrznil sem se šele potem, ko sem pred proda- 6krbna gospodinja pravkar pospravila. Očividno jalno mizo ostal sam. JCaj želiš, fante?* Začudil je bila to hiša kakega ljubitelja lova, kajti po sem se vprašanju. Trgovec pa me je pogledal zelo resno. Obšla me je zadrega — sežem v žep — toda kaj naj kupim za uboge pol marke! Z očmi sem odsotno preletel polico ob steni in pokazal — Trgovec je segel tja gor in vzel denar. \ Zmeden sem odšel. Sele zunaj sem opazil, kaj sem žulil v roki. Tale pipec.« Na tovariševi dlani je ležal rdeč, nedolžen nožič. Za hip je pripovedovalec premolknil. Vsi trije so se zazrli v dekle. Negibno je ležala, bleda do prozornosti. Mlaka krvi pa je bila zdaj za spoznanje večja. ' »Glejta, pa se je vse zaobrnilo drugače,« je začel spet oni, »in prav so imeli tisti, ki so takrat zmajevali z glavami. Nemir v meni se je polegel. Toda postalo me je sram, sram pred tem dekletom, in kmalu za njo sem šel v Savo tudi jaz. Potem je nisem več videl do danes.« Tovariša sta ga sočutno opazovala. Plamen v fanju še ni ugasnil. Spodnja ustnica mu je drgetala, glava mu je počasi, klonila h kolenom. .rt* ^ 'jS vseh stenah so visele podobe z lova, rogovje srnjakov, nagačeni jastrebi, šoje, jerebice in žolne. ------ ----- ... »Kje smo, tovariši?« je dekle na nosilih spet v hipu se je zravnal in se obrnil k njima, kakor vprašalo. V odgovor je eden nosačev mignil drugemu: »Peter, zakuri!« Pri svetlobi sveče, ki je medlo oblila prostor, se je pokazala lepa lončena krušna peč, kakršne so si omišljali bogataši, da bi stanovanju privabili videz kmečke izbe. Nagovorjeni se je spravil k peči in poskušal zakuriti. V zapečku je našel šop tresak in naročje suhih bukovih polen. Cez nekaj minut se Je začulo od poči tisto prijetno prasketanje, ki navda človeka pozimi s toploto domačnosti. Nekdo je stopil k oknu, zaprl oknice in upihnil luč. Sedaj je razsvetljevala prostor le svetloba od peči. Domačnost se je še povečala, vendar se je še bolj občutila tišina, ki je zatem nastala. Menda so jo občutili vsi enako, kajti tovariš, ki se je ukvarjal s kurjenjem, je čisto brez po- nanj bi jima hotel povedati nekaj na moč važnega. Beseda pa mu je obstala na jeziku — med vrati se je pokazal stražar in javil šepetajoče: »Gredo!« Naglo so se dvignili. »Ali naj jo zbudimo?« je vprašal eden tovarišev. »Nikar!« je zaprosil mladi pripovedovalec ln po prstih stopil k nosilom. »Še tako bo zadosti trpela.« Zunaj so se zaslišale stopinje. Noter so začeli prihajati možje in si na pragu otepati sneg. »Kje je ona?« Ranjenka se je zbudila, trznila kvišku in stokajoč omahnila na nosila. Mladeničeva dlan ji je obzirno spolzela preko čela in pobrala koder, ki se ji je bil prilepil trebe vprašal: »Ali je zunaj straža?« 1 Nihče mu ni odgovoril, vsi so vedeli, da straži zunaj eden nosačev, ki so ga bili nalašč za to tja postavili. Toda začel je tudi drugi: »Na Prekunem1 vrhu, pravijo, je bila danes trda.« . »Ne vem, če Je bilo ravno prav,« je rekel tretji, »da so se naši udarili s celim švabskim bataljonom.« »Saj jim ni kazalo drugega. Zadeli so drug na drugega. Ce bi le naši imeli težko orožje! Zbili bi jih bili.« »Morda,« je dejal oni pri peči. »Toda tolikšna Premoč ni mala stvar.« »Potrpi, Pepca, kmalu bo bolje...« Cisto tiho je fant to izgovoril, toda Pepcine oči so zatipale za njegovim glasom. Iskale so, iskale — In v njih se jo zasvetilo, kakor da se ji je nekje daleč iz medlega spomina izluščil tale obraz. Toda glava ji je bila trudna, telo ubito do smrti. Še malo, v očeh JI je ostal živ le še izraz hvaležnosti za tople besede, ki jih, je izgovoril ta tujec. »Dajmo!« je zaklical nekdo. Vse se je zgodilo hitro. Nekdo je dvignil ranjeni glavo, drugi ji je spretno zavezal oč! z volneno ruto. »Zakaj vendar to?« je vprašalo dekle. Mladenič poleg nje se je vznemiril in ugovarjal. »Oooo, to je bila pot!« je vzdihnil eden nosačev, za njim so se oddahnili vsi do zadnjega. Še malo in’ Pepco je objela mehka toplota. Sneli so ji obvezo in ogledala se je po prostoru, zbitem iz desak in brun. Mnoge oči se je zazi-ralo vanjo s toplim razumevanjem, ki ji je sproti porodilo' občutek domačnosti. Bolničarka ji je čistila rane. Potem so jo spravili v posteljo. »Pri tolikšnih ranah,« je rekla bolničarka, »bi se tako držal malokateri moški.« Pepco so gledali v bolnici s posebnimi očmi. Bolečinam se je smejala. Kadar koli je bilo treba koga postaviti za zgled potrpežljivosti, je prišla na vrsto ona. »Pepco poglej in ne kisaj se!« Ali: »Miruj s tvojo ubogo ranico. Njo poglej, Pepco, in se sramuj!« — »Pepca, kaj praviš na to? Fant se kisa, ko se mu je noht začehnil.« Tako je šlo po bolnici in prizadeti se je zmeraj sramežljivo ozrl tja na Pepcino posteljo in se ujel z njenimi očmi. Polno poguma so čakale vsakogar, čeprav je tičalo dekle v samih povojih in deskah. Njen pogled je dvigal in bodril. »Kako je, Pepca?« so ji klicali z vseh po-steli. . »Sprašujete? Ce bi bilo za noht boljše, bi ne prenesla od same dobrote.« In je zaleglo, kajti za vsakim takšnim odgovorom se ji je izmed belih zob usipal smeh, pristen in topel, da je prevzel vsakogar. Izgubljena kri je vzela Pepci barvo, toda modre oči so še vedno svetile iz obraza kakor bakle in izpričevale življenje, ki se utajiti ni dalo. Nihče ni vedel, kdo je ln od kod, toda slehernik se je navezal nanjo s tako močjo, da si bolnico brez nje ni dalo predstavljati. Sčasoma pa se je jela oglašati tista radovednost, s katero hočemo včasih poseči do vseh skrivnosti človeka, ki ga imamo radi. Nekega dne se je pri njeni postelji ponudila bolničarka Marija dosti dlje, kakor je bilo potrebno, potem pa je, navidez čisto brezbrižno, vprašala: »Kdaj pojdeš domov, Pepca?« »Domov?« se ji je zasmejalo dekle. »Nikar! V četo si menda mislila. Kdo bi hodil domov zdaj, ko je pred nami toliko dela.« Cma bolničarka je nekam žalostno zmajala z glavo, i »Ne bo zate več v četi, ne bo,« je porekla. Toda radovednost jo je gnala dalje in pri nekem svetlem trenutku je Pepco spet vprašala: »Pa od kod si pravzaprav doma?« Zdaj se ji je Pepca nasmejala še bolj od srca. »Saj ne vem več,« je rekla. »Kogar kdaj , tolikokrat zasučejo naokrog, kakor so mene tiste noči, ta pač pozabi, kam domov.« Marija jo je pogledala proseče ln Pepca je odnehala. Za prvič ji je povedala dosti. Bolničarka je zvedela, da je dekle doma nekaj ur od tod in ima še živo mater. Opazila je, da so Pepci pri teh besedah vzplamenele oči in so postale nekam vlažne. »Kako si srečna!« je rekla Marija. »Mater imaš, dom imaš, tukaj te imajo vsi radi. A moji? Kdo ve, kje so, če je kdo sploh še živ...« Cez nekaj dni se je Marija spet ustavila pri Pepcini postelji. »Bi česa rada?« je vprašala. »Saj nič nimaš,« jo je podražila Pepca. »Pisma od matere si ne želiš?« Dekletu so zasijale oči, zganila je z rokami, ki so tičale v mavcu. Marija je spoznala njeno misel. »Jaz ti bom pisala,« je rekla. »Narekovala mi boš.« »Tako dobra si z mano,« je ganilo Pepco. Nekega dne je materino pismo zares prišlo. Neuka, okorpa pisava je razodevala materino veselje, pa tudi ves njen strah spričo tega, kar se je bito zgodilo. »Strašno Te je moralo zadeti,« je pisala mati, »da Ti piše tuja roka, ko Te je bila vendar sama moč in življenje. Pa kje si, hčerka moja? Saj Ti pomagati ne morem, čeprav vem, da 'bi to morala storiti. Najprej takšna skrb in strah zavoljo tistega. Trepetala sem in čakala, kdaj Te bodo potegnili iz Save. Zdaj pa ta huda nesreča! Koliko si morala prestati. Toda vse se bo obrnilo na bolje. Vsaj zdaj se varuj, da se še kdaj vidiva. Zame ne skrbi, bo že kako, tudi tega bo, pravijo, kmalu konec.« Pepca je brala pismo, ki ji ga je pred očmi držala Marija. V očeh se ji je zalesketalo. Pogled je uprla v strop in ga ni pobesila prej, preden se ni docela umirila. »Kaj praviš, hm?« je vprašala Marija. »Ali ni to tako zelo lepo?« Pepca je bila vsa prejšnja. »Mati ve, da bom vzdržala,« je rekla, »ve, kajti tudi njej bi bilo žal za takšno muhasto prevejanko. Za takšno me je namreč zmerom imela In zavoljo tega me ima menda tudi rada.« Sčasoma pa je postala Pepca čudno zamišljena. Zdravje se ji je vračalo hudo počasi, in ko je hotela kdaj pa kdaj stopiti na noge, je omahnila od slabosti. Toda bolj ko se ji je odmikalo okrevanje, bolj živa ji je postalaja želja, da bi se vrnila v četo. Nekaj časa jo je hranila samo zase. Ko pa jo je zaupala drugim, so se ji zasmejali vsi zapovrstjo: zdravnik in upravnik in ranjenci, bolničarka Marija pa ji je povedala kar naravnost: »Ti — v Četo? Kaj le govoriš? Saj si rahla, da bi te uničila rosa z drevesa.« Tedaj je bilo pogumnemu dekletu dovolj. Skočila je s postelje, — toda s stokom se je zrušila nazaj na ležišče Zakrila si je oči in zaihtela, do kraja prizadeta. Ali je mogoče, da je ona, ki ji je bilo prestaviti vrečo e»li kakor kihniti ali premakniti metlo. Ali je to zares ona? V hostah se je začel taliti sneg. Jug je bučal med krošnjami mogočnih bukev, stresal in upogibal je vrhove vitkih smrek in macesnov. Tudi v bolnici so zaslišali to bučanje. Po žilah jim je zaplala kri v novem, močnejšem ritmu. Ali ne prihaja pomlad, zadnja vojna pomlad! Oči so se jim hrepeneče ozirale v nepoznano okolje, v divjo samoto, v kateri se je. bil slehernik izmed njih znašel neke noči ali nekega jutra v svojem nesrečnem trenutku, z zavezanimi očmi. Te oči so zdaj zavzeto gledale vse, Jsar so dosegle: lise zlizanega snega, ki se je držal le še pod razkrečenimi bukovimi koreninami, pod grmovjem, v globačah okrog njih; začudeno so gledale na drobne potočke umazane vode, ki se je kalila z ilovico in se spotoma poigravala s preperelim listjem, ki je prezimilo pod snegom. Slehernik je gledal vse to v neuničljivi veri, da pride zdaj zdaj pomlad ln z njo vse tisto, kar naj .bi bilo sad trpljenja vseh teh krvavih let. To pomlad je oznanjalo vse z nenavadno močjo, prav tako bučanje juga kakor kopneči sneg in sinje nebo, razpeto nad pokrajino. Pod tem čudovitim vplivom se je boljšalo tudi Pepcino zdravje. Na lica ji je najprej priplavala komaj zaznavna rdečica. Posteljo je zapuščala vsak dan za dlje časa in ni legala prej, da je bila do kraja utrujena. V njene oči je skrivamo prišlo nekaj kakor blesk v očeh sme, ki je v ujetništvu zaslutila bližino njenih prostih družic. Mariji celo to ni ušlo. »Nemima si, Pepca,« je nekega dne začela po ovinkih. »Ali se izplača zavoljo fanta?« Pepca jo je nagajivo pogledala, pa začudeno obenem. »Materi ne manjka ničesar,« je Marija tipala dalje. »Zadovoljna bodi, da je zdrava.« Pepca se je temu ugibanju naravnost zasmejala. »Potem ne sili tja, kjer ni zate,« je zrasla Marija užaljeno. »V četi, draga moja; je hudo!« In res, od vsepovsod, je prihajalo streljanje: iz doline pod njimi, od Kozjega, Jurkloštra in Skallce. Toda v tem streljanju je bilo nekaj hrabrilnega, nekaj, kakor bi vsak strel slovesno oznanjal: poslednji sem, jaz sem poslednji! Potem je prišel trenutek, ki ga je težko opisati. Med vlažne stene bolnišnice je šinila novica vseh novic: kapitulacija! Konec vojne! Nekateri so vriskali, drugi peli in zardevali, tretji pa vsemu temu niso mogli verjeti. Sledili so dnevi, polni prekipevajočega veselja in vznemirjenja. Bolnica je morala proti Jurkloštru, kjer naj bi se zbrali vsi ranjenci s Kozjanskega. Toda po dolini so še gospodarile horde ustašev, spet je bilo treba nazaj na staro (Nadaljevanje na 9. strani) MILAN VIDIC: Obisk pri Bajdetovih »Na. spij ga kozarec! Potreben si ga.« Bajde je vzel iz ženinih rok denar in ga molče spravil v žep. Nato se mu je pogled ustavil na otrocih. Kadar se je spravljal na šiht, so ga vedno obstopili; kar po vrsti: šestnajstletni Janez, štirinajstletni Jožko, potem Marta, Lado. Stančka in štiriletna Branka. Najmlajšega je pogladil po laseh in že so se za njim zaprla kuhinjska vrata. v- Spotoma se je mudil pri družinici. Ni morda česa pozabil? Ne! Kurjava je v kuhinji, perilo oprano, njiva pospravljena. Jutrj bo moral stopiti v trgovino; treba je moke, masti, nato pa Po listek za premog... »Hudičevo nas daje,« Je polglasno zamrmral, »in kdo ve kdai bo bolje.« Spomnil se je mladih let Nikoli ni imel nič dobrega. Revščina jih je spremljala vsa leta. petnajstleten je moral iti za delom, potem vojaščina, spet delat. Kar izginila je mla-. dost... Nejevoljno je stresel z glavo, ko da bi se hotel znebiti morečih misli. No, potem se je ženil. Ze je sodil, da bo prilezel na konja, pa je prišla vmes vojna. Kdo bi razmišljal... ko je pripovedovala o svojem možu. »Da, bil je tako skrben, da kar ne morem verjeti, da ga ne bo nikdar več. Pogled ji je uhaja! tja k omari, kjer je v črnem okviru samevala fotografija pokojnika. »Tisti dan. sem ga morala dvakrat, trikrat opomniti, naj preneha z delom, drugače bo zamudil šiht. Pa se ni dal ugnati. Hotel je, da bi tistih osem ur, ko bomo sami, ne občutili, da česar koli manjka, ali da kar koli potrebujemo. Večkrat sem premišljevala, kje najde toliko moči in — poguma. Kar pomislite: šestero otrok, sama v postelji, on pa bržkone na to niti pomislil ni. Vedel je, da ga potrebujemo, krvavo potrebujemo, in da je njegova dolžnost, da pomaga. Ni se ustrašil niti pranja perila, ribanja tal; še celo kuhal je...« Otroci so se zgrnili okrog matere; najmlajši se je stisnil k njej v, naročje in se krčevito držal, kot da bi Se bal, da jo utegne izgubiti... »Vprašate, kako bomo sedaj? Se sama ne vem. Venomer se mi zdi, da bomo nekega dne ob- stala. Toda, to so zle misli, ki jih preganjam podnevi ta ponoči. Življenje teče...« Vendar se je Bajdetovi nekoliko zjasnil obraz, ko je polna hvaležnosti jela pripovedovati o pomoči, s katero so jo obsipali ob nenadni moževi smrti. »Njegovi tovariši v jami, so takoj zbraili nekaj denarja ta mi ga prinesli. Naslednji dan so se oglasili od sindikata ta mi dobesedno oblekli otroke in še mene.- Sostanovalci v koloniji niso hoteli zaostajati. Ko so prinesli denar, so dejaB, da je to namesto venca, pa so kljub temu darovali še venec. Od samopomoči so mi že tudi prinesli ta dokler ne bo urejena pokojnina, bom prejemala pomoč od rudnika. Nekako bomo že, samo da bi ozdravela. To je trenutno najhujše, da nisem sposobna za delo ta ne morem spraviti družine v prejšnji tir.« »Prejšnji sem dejala ...« Spet ji je pogled ušel k. moževi 'fotografiji in solze so ji napolnile oči. »Ne! Tako ne bo nikdar več. Njega ni. Pogrešali, hudo ga bomo pogrešali, pa čeprav bi nam ničesar ne manjkalo. Spet se je povrnila k družini-»Skrbita me ta dva.« Pokazala je na Lada ta Stančko. Na pljučih sta jo staknila. Lado bi moral na Gorenjsko, tako mi je dejal zdravnik.« »Ne. mama, nikamor ne pojdem. Hočem ostati pri tebi.« Mati ga je mirila. »Saj ne mislim za vedno. Nekaj mesecev bi moral ostati na Gorenjskem in tam bi hodil v šolo.« Lado se ni dal. »Ne rečem, v počitnicah, da pa bi sedaj moral od tod.« Zmajal je z glavo »Stančki je sedaj bolje,« je spet povzela Bajdetova, »samo bojim se, da bi se ne ponovilo.« Jožko je četrtošolec ta med najboljšimi dijaki. Ta bo dobil štipendijo od rudnika. Verjetno bo nadaljeval očetovo pot. In kdo ve. če ne bo tudi on med tistimi, k% bodo venomer težili za tem, da bi delo v jami postalo vedno bolj varno, da bi matere, žene in sestre ne trepetale ob misli: kaj če ga danes ne bo iz jame, kaj če se spet ni kaj pripetilo ... Povsem se je znočilo, ko sem zapuščal družino osamelih. Tam v daljavi so brnela kolesa velikega šah ta, hitro in neutrudno. Vdova rudarja Bajdeta s svojimi šestimi otroci. Zbrali so se okrog očetovega groba in iz spominov luščijo čas, ko je bil še ves veder in nasmejan med njimi »Tale hip,« sem pomislil, »je globoko pod zemljo spet več sto rudarjev. Kdo ve, če kateri od njih prav zdajle ne misli o nesrečni Bajdetovi smrti in" smrti mnogih drugih rudarjev, ki jih je dohitela koščena žena sredi težkega boja za premog.« Toda misel je eno, stvarnost drugo. Ce bi vsi mislili na nesrečo, ki se utegne zgoditi pri njihovem težkem delu, bile malo dragocenega črnega kamenja zagledalo dnevno luč. In od drugod se mi je prikradla povsem druga misel: včasih, še pred vojno, ni bila takale nesreča, ki je zadnjič doletela Bajdeta; nič posebnega. Vsaj za tiste ne, katerim so ru- darji služili. Milostno so izrekli ponesrečencev! ženi sožalje, morda primaknili še kak krajcar, iz seznama zaposlenih pa so brez vsakršne misli s krepko črto izbrisali ime pokojnika. Da, samo to. Danes, da danes pa je rudnik last rudarjev; nesreča, tegoba drugega, je tegoba ® nesreča vseh. Gori, kjer sede upravijal-ci, bodo še vedno pomagali po-nesrečenčevi družini; otroci Bajdeta ta drugi bodo še dolgo deležni njihove skrbi in pomoči. Ne bo jim treba gladovati in skupnost jim bo prizadevno pomagala, da se bodo dokopali do svojega kruha. Ali čutite razliko! Vrnil se je leto starejši. Zdaj je zares kazalo bolje. Ko je šel prvič v jamo, ga je stisnilo pri srcu. Malone prepričan je bil, da se je ne bo nikdar privadil. Čez tjpden dni je bil že knap z dušo in telesom. Našel je dobre prijateelje ta nič kolikokrat so uganili kakšno posrečeno. Družinica pa je rasla, kar naenkrat, je postalo prostorno stanovanje pretesno. Janez ga je skrbel. Devetnajst mesecev je imel, ko je padel s stopnic. Potem si ni nikoli več opomogel. Saj ni nenormalen, samo tisti padec mu je pustil posledice. Maral bi ga dati v kakšen uk. Lado ta Stančka! Da, ta dva mora pozdraviti. Naj stane kar hoče. Pljuča so nevarna stvar... No, končno še ona. Pravkar je prestala težko operacijo. In zdaj, da, zdaj mora imeti popoln mir. mir. Tako nekako mu je zabičeval zdravnik. Srdito se je nasmehnil. Ob šestih -otrocih, . mir! Kako naj ga ima, če se vedno vrte okrog nje. Temu manjka to. ta hoče to, tretji hoče k njej, pa naj se pozdravi! No, zdaj je on zagrabil. Cu-. til je, da mu ne manjka dovolj, pa bi postal prava, pravcata gospodinja. Sprva je nekako težko sukal v roki ribarico; zadnjič je bila juha nekoliko preslana, otroci so jo izpljunili. Morali jim je obljubiti priboljšek, da niso kar po vrsti šli k materi zatožit njegovo »spretnost«. Vse bi šlo, samo, da bi ozdravela. Otroci bodo rasli, prišli k kruhu; kar hitro bo minil čas. Potem bosta ostala sama. Le ob velikih praznikih bodo prišli vsak s svojega kraja in napolnili kuhinjo. Ona bo vsakega potrepljala; pripovedovali si bodo stotero potankosti; naslednji dan pa se bo kuhinja spet spraznila. Čutil je, da je šel predaleč. Kje je še to! Nekaj tisočkrat bo moral še v jamo. • Koliko sto tisoč lopat bo moral še privzdigniti in koliko tegob ga še čaka. Vendar sedaj je važno samo to, da bi ona čimprej ozdravela. In pa otroci, seve .. Pred vhodom v jamo je dobil svojo številko, svetilko in tovariše. Za osem ur. Odgnal je vse misli in se predal jami... Sedem ur kasneje je za vedno prenehalo biti skrbno srce rudarja Bajdeta. Jama je spet terjala, novo žrtev ... Tam v Farčnikovi koloniji pa se je okrog bolne matere jokaje izginilo šestero otrok. Njihova mlada srca pa še dolgo niso mogla dojeti strašne resnice, da njihov očka ne bo nikdar več prestopal domačega praga. Branko — najmlajši je nehote segel v lase, kjer je še čutil žiuljavo, toda ljubečo očetovo dlan. In Bajdetova je nekaj dni za vedno zložila njegove stvari v predal. Se prej Pa je v moževem žepu našla 32 dinarjev — tistih dinarjev, ki mu jih je dala tistega nesrečnega dne za kozarec vina. Bajde jih je prihranil — vedel je, da je v hiši bolezen ta da bo moral vsak dinar trikrat obrniti. Odrekel se je kozarcu pijače... In tistikrat je bil plačilni dan... Bajdetovi so se na obrazu še poznali sledovi še ne prebolele bolezni — ta pa moreče Izgube. V teh dneh se je postarala za več let.. S težavo je zadrževala solze. ” - i| • • ■ m m uo &oMam.uuJ&L v- Afa&LtaJi, Kmetija v Črncu v jesenskem soncu -r se od železniške postaje, \ J kjer sem izstopil iz dru-\ gega jutranjega vlaka, " pa do središča mesta me je spremljalo enakomerno topotanje konjskih kopit ta ropot vozov. Dva, štiri, sedem, dvanajst kolesljev sem naštel, a prihajali so še vedno novi. Bili so polno naloženi z raznimi zaboji in drugimi predmeti, največ pa jih je bilo s prašiči. Majhni, prav neznatni, pa tudi večji so bevskali v stis- Naročili so mi, naj ra slavnostno številko napišem nekaj o delu ene izmed najboljših kmetijskih zadrug v našem okraju, zlasti pa kaj več o njenih članih. Odločil sem se za Brežice, sicer pa nisem bil posebno vesel te svoje naloge. Še v vlaku, ko sem se že vozil proti Brežicam, sem ugibal, o čem bi pisal, da bi bilo vsaj malo zanimivo in da bi se vse skupaj ne bi spremenilo v suhoparen, dolg sestavek. Mnogo laže delo bi imel spomladi ali poleti, pa tudi pred nedavnim, ko so na vinskih gričih v okolici Brelic še peli klopotci. Pisal bi o košnji, o žetvi in trgatvi. Toda o čem naj pišem sedaj? Danes priznam, da sem bil v zmoti — tudi v teh dneh, ki niso več tako topli in sončni, človek mnogo zve in vidi. Ko se spustiš v pogovor s posameznimi kmetovalci, kmalu spoznaš, da tod žive marljivi delovni ljudje, ki so dosegli z«, lepe uspehe. Povedo pa ti radi kaj več tudi o raznih svojih težavah in željah. ' tudi glasno je na tem prostoru. Kupci sprašujejo, »glihajo« in premišljajo. To ni kar tako! »Koliko daste za tega? Veste, to je zelo dobra pasma. Kar njenih prostorih iz desk zbitih poglejte! Kupite, ne vam bo kletk. Od nekaterih voz je prav žal!« takšen dan, ko je največ dela, in uslužbencev nisem hotel motiti. Toda že v kratkem času sem spoznal njene odlike. Med drugim sem zvedel, da šteje v svojem članstvu okoli sestvo in morda še to, da je Brežičane že tečkrat presenetila z znižanjem cen mesu, temu tako potrebnemu življenjskemu ' predmetu. Majhna, toda precej laskava ugotovitev, s katero se menda lahko pohvali le malokdo v Zasavju. * Zgrešen obisk Tam iz središča Brežic drži ena cesta proti bolnišnici in še naprej, dokler se ne razcepi v dvoje poti. Ena gre od tu proti Bizeljskem, druga pa proti Črncu ta dalje. Po tej jo ube-rem. Mimo dveh lesenih drogov, ki služita za zapornico, je pravkar zdrdral dolg potniški vlak. Staremu železničarju pomagajo pri odpiranju kar trije šolarji. Kakih enajst let bi jim prisodil in po vsem videzu so doma s kmetov. Izkoristil sem neprijetno dišalo. — Kam? Na sejem, ki je bil tokrat tudi v Brežicah. Vprege so prehitevali mladi in stari kolesarji iz mesta in okolice. Dobro so bili zaviti; mraz je že precej pritisnil. Brežiška sobota v enem teh jesenskih dni. Ljudje od blizu in daleč so prišli nakupovat v mestne trgovine, po’ opravkih na občino in dinge urade, ta seveda tudi na sejem. Ustavil sem se pred trgovino v središču Brežic. Nenavadno živahno je bilo. Prav takrat sta izstopila iz nje kmečka ženska in moški. Pod pazduho sta imela vsak svojo škatlo s čevlji. »Verjameš, da nisem mislila, da bodo toliko stali. Računala sem, da bodo še nekoliko dražji.« v Mož ni odgovoril, pač pa se je vzpel na voz, ki je stal na asfaltiranem cestišču. Za njim je skočila nanj še kmetica in rjavec je že potegnil v smer, kamor so drvela tudi ostala vozila. * Postanek na sejmu »Smem z vami?« Prisedel sem na lep voz k staremu kmetu. Da je iz Artič, mi je dejal. Cilj njegove in seveda tudi moje poti je bil — sejem. Precej ljudi se je zbralo in 2e starejši možakar tam iz daljne Vipave na Primorskem, oblečen v ponošene hlače in nič boljši površnik, je premišljal. Končno se je le odločil: »Dajte!« Odštel je tisočake. Štiri mlade prašičke je vzel. Kupčija je bila sklenjena. Prodajalec je bil vesel In je še enkrat dejal: »Boste videli, da boste zadovoljni!« Stisnila sta si roke. »Znižajte za enega tisočaka, pa kupim!« »Ne, to pri najboljši volji ne morem. Ali mislite, da sem jaz v tem času zastonj krmil žival? Ne in ne, ni mogoče.« ■ »Katerega boste vzeli?« »Tistegale tam v kotu mi dajte.« Prašiček je zacvilil, zatem pa se je že znašel v novem zaboju. Na večer je bilo v gostilnah precej živahno. Kupci iz vseh krajev so se zbrali, da v njih pričakaio vlak. Tudi prodaialci so zavili vanje. Skoro vsi so bili zadovoljni. Na mizo je prišel liter, za njim pa še drug. Ljudje so jedli mastno pečenko in dober golaž, to pa zalivali z odličnim bizeljskim moštom. * Vzorna kmetijska zadruga V kmetijski zadrugi se nisem ustavil za dolgo. Sobota je pač Konja komaj čakata, da gospodar proda na sejmu svoje prašiče 300 kmetov, kar je že kar lepo števila V njenem okviru deluje več odsekov, tako živinorejski, sadjarski, čebelarski, strojni, sadjarski, semensko-poljedelski, hranitaiški itd., kakor tudi aktiv mladih zadružnikov in Zveza zadružnic. Vsi ti so v glavnem delavni. Omenim naj še, da ima kmetijska zadruga tudi vzorno po- Giejte: brežiška okolica. Zadnje dni tudi semkaj vse bolj in bolj pritiska m ras. Vlnakr-trte na prisojnih gričih ln pri kupne domačije bo kmalu prekril prvi sneg priložnost in’ se jim, potem ko so opravili, delo, pridružil. Povedali so mi, da gredo iz šole domov. Dejali so še, da bodo na svojih domovih že čez slabo uro. »O, to pa še ne bo kmalu,« sem jim segel v besedo. »Koliko pa imate potem do šole?« Vsi naenkrat so odgovorili: »Uro in pol.« V mislih sem se že pripravljal na razgovor z njihovimi starši. »Ali ste član KZ? Kaj pričakujete od nje itd.« Po skoro enourni hoji smo res prišli do vasi, bolje rečeno, do nekaj hiš. Toda glej spaka: nikogar ni bilo doma. Otroci so se sedaj spomnili, da so šli resda domači zjutraj v hosto po steljo. Moj obisk se je izjalovil. * „Uva.iamo črnopasem-, ske svinje" Od tu sem spet potreboval eno uro, da sem prišel do predsednika brežišk«* kmetijske zadruge — Antona Žabkarja. Toda, če ima človek smolo, se ga ta pač drži. Ko sem potrkal na vrata njegove hiše, mi je neka ženska povedala, da je že pred tremi urami odšel s konji po listje. Vrnil se ne bo prej, ko pozno zvečer. Franca Brataniča iz Bukov-.ška, ki je predsednik živinorejskega odseka, pa mi je le uspelo dobiti doma. Zmotil sem ga ravno pri kosilu. »Na našem področju smo začeli v zadnjem času uvajati črnopasemske prašiče, ki se tu zelo dobro obnesejo. Naša kmetijska zadruga je že kupila nekaj plemenskih svinj ta jih razprodala zadružnikom. V perutninarstvu pa .zlasti priporočamo štajerske kokoši, ki jih dobimo v umetni valilnici v Selah.« »Kaj pa pri govedih?« »Tu uvajamo sivorjavo pasmo. Ta je za naše kraje pač najbolj primerna.« Na koncu je tovariš Brafanič še povedal, da ima živinorejski odsek 91 članov, zajema pa vse vasi, ki sodijo h kmetijski zadrugi v Brežicah. * Mnenja zadružnikov Sedaj dovolite, da vam predstavim še nekaj zadružnikov. Za imena jih- ob pogovoru nisem spraševal, in upam, da vas to ne bo motilo. ' Večerilo se je že, a on je še vedno pridno obračal brazde. Juncema, vpreženima v plug, se je poznala utrujenost. »Dober večer, oče! Ali gre?« »Ha, kar poglej! Tole sem v treh dneh vse sam zoral.« In pokazal je prostrano ornino. »Pa vam nihče ne pomaga?« sem bil naprej radoveden. »Pomaga? Kdo bi le? Sicer imam sinova in oba sta že iz-, učena. Eden je mizar, drugi pa kolar. Toda njima ne diši delo na zemlji. Kaj hočem drugega, kot da poprimem sam. Delo pač mora biti opravljeno.« Povedal mi je, da je imel letos tu posejano koruzo, ki je lepo obrodila. »Ali ste mogoče član zadruge in kako ste zadovoljni z upravnim odborom?« »Zadovoljen? Kaj ne bi bil, ko pa dobro dela.« Potem se je opravičil: »Saj bi še govoril, ampak živina je mokra in se mi lahko prehladi.« »Hi-jo naprej!« Plug je spet zaoral novo brazdo. Moji naslednji »žrtvi« sta bila član aktiva mladih zadružnikov in članica Zveze zadružnic. »Zakaj si se odločil, da se vpišeš v aktiv mladih zadružnikov?« Na kratko mi je odgovoril: »Zato, ker vem, da se bom v njem naučil marsikaj koristnega, kar mi bo prišlo kot bodočemu gospodarju na kmetiji zelo prav. 2e sedaj, v tem kratkem času sem izvedel mnogo novega.« »Kaj pa pričakujete vi od Zveze zadružnic?« »Zlasti čim več raznih poučnih tečajev in predavanj.« Zimski čas nezdržno in hitro hiti proti Brežicam ta okoliškim vasem. Zapihal bo mrzel sever in natrosil snega. Kmetovalci bodo posedli za zapeček ta se oddahnili od skoro celoletnega dela. Vmes pa bodo prisluhnili raznim poučnim predavanjem in se udeležili nekaterih tečajev, da bo kmetovanje v bodoče še boljše ln donosnejše. Jano Koprivc ; P000 &&&&&&&&& LETO DNI DELOVANJA immm občin Predsednik občine Trbovlje — Alojz Dular Problemi rudarskega mesta »Družbeno upravljanje se je času tudi potrošniški sveti prelepo razvilo in razširilo tudi v cej aktivnejši;« trboveljski občini. Delo ObLO In problemi? se je preneslo na svete, ki jih »Da, teh tudi pri nas ni malo. je 13 in komisije, prav tako pa Tako je zelo pereče pomanj-eo bili izvoljeni tudi potrošni- kanje stanovanj. Kar osem sto meni, da bomo prihodnjo po mlad lahko dobili 128 stanovanj za tiste, ki ga že leta zaman pričakujejo. ški, šolski in hišni sveti. Medtem ko torej delo potrošniških svetov sprva ni bilo nič kaj zadovoljivo, so se hišni sveti PRAVKAR MINEVA LETO, KO SMO TUDI V ZASAVJU USTANOVILI NOVE OBČINE. V TEM PIČLEM ČASU SMO BILI PRIČA NADVSE BOGATEGA SNOVANJA NAŠIH LJUDSKIH ODBOROV, NJJHOVIH SVETOV, ZLASTI PA DELOVANJA IN KREPITVI ORGANOV DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA NE GRE ZANIKATI TUDI OGROMNIH TEŽAV, S KATERIMI SO SE MORALI { SPOPRIJETI NE LE NAŠTETI ORGANI, MARVEČ VSI LJUDJE TEH KRAJEV. LETO, KI GRE MIMO, JE BILO ODLOČILNEGA POMENA ZA VSESPLOŠEN RAZVOJ NAŠE SOCIALISTIČNE IZGRADNJE, IN USPEHI, KI SMO JIH V TEM ČASU DOSEGLI, NAM NAREKUJEJO, DA' VZTRAJAMO NA TEJ POTI { IN NADALJUJEMO Z ZAPOČETIM DELOM Naše uredništvo pa je ob tej priložnosti zaprosilo predsednike vseh zasavskih občin, da bi našim bralcem povedali nekaj, najbistvenejših uspehov in slabosti v dosedanjem delovanju njihovih krajev. takoj v začetku skoro povsod pridno lotili svojih nalog. S prostovoljnim delom so za precej izboljšali vnanjo podobo in napravili v kolonijah še marsikaj drugega. Povedati pa moram, da so postali v zadnjem bi jih rabili, če bi hoteli rešiti vso stanovanjsko stisko, za najnujnejše pa vsaj 300. Letos je bilo v občini zgrajenih 70 stanovanj, ki so jih trboveljska podjetja začela graditi že prejšnja leta, a so morala zaradi pomanjkanja sredstev z deli prenehati. Cementarna, rudnik, elektrarna in STT so za dokončanje teh stavb najeli kredit iz stanovanjskega sklada. Poleg stanovanjskega je zelo pereče vprašanje tudi ureditev vodovoda, to še tembolj zato, ker v bližini ni nobenih vidikov za nova večja zajetja pitne vode. V trboveljski dolini se v vse večji meri poraja tudi vprašanje, kam y bodoče dati otroke, ki se bodo vpisali v šolo, ko so že sedaj vsa ta poslopja več ko prenatrpana, čeprav je v njih pouk skozi ves dan. V razredih je tudi po 50 otrok. _ .. . .. , . . .. .. Brezace so največja občina v ObLO m odgovorni ljudje za okraj w j pretežno kmetij-šolstvo se zato ze nekaj časa Pomanjkanje stanovanj rllnost in povečati proizvod-nst, bodo dani prvi pogoji za izboljšanje standarda. sicer ni v celoti izpolnilo svojih nalog, toda pričenja se Čas, ko bodo naši kmetovalci spoznali, da bodo lahko le z boljšim in temeljitejšim delom dali več pridelkov zase in na trg. Razne kmetijske razstave in šole ter bomo morali nekatere panoge tečaji pa kažejo prizadevanje v bodisi reorganizirati (zlasti v tej smeri.« Predsednik občine Brežice— Ivan Kolenc Napredek na področju zdravstva Pereče vprašanje v občini je med drugim dozidava gimnazije, kjer se mora do sedaj vršiti pouk v treh izmenah. Prav tako nujno je tudi stanovanjsko vprašanje. Zlato imamo za pri- Na področju gospodarstva smo letos dosegli sicer nekaj laskavih uspehov, videti pa je, da ukvarjajo z mislijo, da bi v centru zgradili osemletko, ki naj bi imela najmanj 20 učilnic. S tem bi bilo to pereče vprašanje rešeno za vrsto let.« ska, z malo industrije. Zato je za občino- najznačilnejše delo skrb za kmetijstvo, ki je njena najvažnejša gospodarska veja. Občinski ljudski odboj* je zaradi tega najtesneje sodeloval gostinstvu), na drugi strani pa bolj pospešiti uslužnostn0 obrt. Dosti nam bo pomagano tudi s tem, da bomo letos pravočasno sprejemali družbene načrte, ki bod« letos bržkone bolj realni Predsednik občine Radeče — Ferči Miler kot lani. Naši delovni ljudje so letos dali svoj doprinos k razvijanju materialnih odnosov. Toda povsem napak bi bilo mnenje, da Predsednik radeške občine, je večji standard odvisen zgolj tov. Ferči Miler je poudaril, da od večjih plač. Ce bomo znali se je v enem letu velike občine še bolj izboljšati delovno sto- Radeče pokazalo dobr0 sodelovanje med občinskimi odborniki, sveti in raznimi komisijami. V tem letu sodimo lahko In ge besedo o kmetijstvu. To med najbolj uspešne Pridobitve v občini učvrstitev občinskih svetov in komisij, na gospodarskem področju pa bi bila to regulacija hudournika Sopote, ki je poprej vedno povzročal v centru Radeč poplave, ki bodo v bodoče odpadle. Nadaljnja pridobitev je tudi dograditev Zadružnega doma v Zidanem mostu. Tudi prj gradnji Gasilskega doma v Jagnjenici in v Radečah smo pomagali. Za bodoče sodim, da bo največje delo gradnja Zadružne mlekarne v Radečah, ki jo ob-Fišecah ter uredili tudi Zdrav- čina gradi s pomočjo OLO Tr-stveni dom v Brežicah. Potreb- bovlje. Ko bo ta mlekarna no pa bi- bilo, da ustanovimo zgrajena, bodo kmetovale* na zdravstvene ambulante še v področju občine lahko letno Cerkljah, na Bizeljskem in v prodali za okrog 12 milijonov Globokem, ureditev dispanzer- dinarjev mleka, kar je toliko, hodnje leto v načrtu gradnjo velikega stanovanjskega bloka s približno 60 stanovanji. V družbenem planu Za leto 1957 bomo predvideli tudi izpopolnitev tovarne »Peta« in Papirni- ja pa je predvidena tudi v Ve- kot znašajo vsi kmečki davki v ce. liki Dolini. Uspehi, ki smo jih Predsednik občine Videm-Krško — Stane Nunčič Družbeno samoupravljanje se v celoti uvel 'vl a »Z reorganizacijo okrajev oziroma občin je prišlo družbeno samoupravljanje pri nas v celoti do izraza. V raznih svetih, komisijah in odborih sodeluje precejšnje število delovnih ljudi, ki dajejo vedno nove pobude in koristne predloge, kako izboljšati življenjske pogoje in dvigniti kulturno raven naših občanov. Da pa ni ostalo le pri predlogih in sklepih, smo skupno z volivci in mladinci nemalokrat tudi s prostovoljnim delom začeli z raznimi akcijami in uspeh ni izostal. Dolgoletna želja prebivalcev Dolenje vasi in Senuš se je letos uresničila. V obeh vaseh so zgradili novo šolo, kjer se bo prosvetno in kulturno življenje nemoteno razvijalo. Velikega pomena pri nas je tudi gradnja kulturnega doma v Vidmu-Krškem, ki bo, kot vse kaže, dograjen spomladi. S tem bo naše mesto dobilo' primerno dvorano. Letos smo kupili še ozko tračni kinoprojektor, tako da so v vseh vaseh naše občine tedensko kino predstave. Uporabljali ga pa ne bodo le za enem zvest spremljevalec predavateljev, ki bodo v zimskih mesecih imeli najrazličnejša zabavne filme, ampak bo ob-predavanja na podeželju. Ne smemo pa prezreti komunalne dejavnosti, ki je pri nas zelo razgibana, Pravkar smo s kmeti iškimi zadrugami, ki jih dosegli, so kljub težavam lepi in je ria področju občine »enajst.: Manjše kmetijske zadruge - so težile za tem, da se združijo z večjimi ih se tako okrepijo.----- Pereče vprašanje v letošnjem letu je bilo vsekakor malomarno odvajanje družbenih pri- , spevkov. Ce se dotaknem problemov v občini, lahko rečem, dogradili vodovod v Vidmu- . . - Krškem, postavili novo tržnico, da je med najvažnejšimi vpra- uredili prostor za spomenik, po vaseh sejmišča, ceste, poti itd. sanji ureditev vodovodov, posebno preskrba dobre pitne vo-ge v Brežicah, nadalje tudi v nekaterih hribovitih predelih. To je cnp izmed naših prvih nalog, kj je tesno povezana z zdravstvom in higieno. Spet -drugo vprašanje je el ek- nimamo nobenega vzjroka, da M trifikacija. Mislim, da so Rre- v bodočnost gledali s pesdmiz-žice edina občina v okraju, ki mom, to še zlasti, ker je. zavest je najmanj elektrificirana. So- delovnih ljudi na visoki stopnji. občini, ki jih bo mogoče plačati z donosom mleka. Na področju občine je nadalje mogoč velik razmah živinoreje. * Na splošno lahko rečemo, da je občina skupno z vsemi čim-telji doslej kar zadovoljivo reševala vsa vprašanja. Predsednik občine Senovo — Karel šterban , Vsi odborniki aktivni na ierenu dim pa, da je elektrifikacija eden izmed važnih pogojev za napredek, razvoj in uspeh v kmetijstvu. Kar se tiče uspehov v letošnjem letu. smem trditi, da smo To se izraža predvsem v tem, da se 6tavljajo nP zborih volivcev prav pametni predlogi, ki jih bomo morali uresničiti. Kar se tiče prihodnjega leta, naj rečem. da si želimo samo dobre Ponos naše občine je vsekakor velika in moderna tovarna celuloze in papirja, ki je stekla pred letom dni in proizvaja dnevno prek 100 ton časopisnega papirja. Tovarna je velikega pomena ne le za našo občino, okraj ali republiko, temveč za vso Jugoslavijo. V enem letu je bilo pri nas precej napravljenega. Z doseženimi uspehi se pa ne bomo zadovoljili, temveč bomo še z večjo vnemo delali naprej za blaginjo naših delovnih ljudi!« dosegli viden napredek na pod" letine. Ce bo letina dobra, bo-ročju zdravstva. Tako smo °d~ mo tudi v občini Brežice prišli prid ambulanto v Dobovi ih v na zeleno vejo. Stane Brečko Predsednik občine Hrastnik Aktivno sodelovanje prebivalstva v družbenem upravljani Največji napredek je čutiti v delovanju občinskih svetov, zlasti svetov za gospodarstvo, socialno skrbstvo, delovno upravo in šolstvo. Sevč niso nič slabši sveti za kmetijstvo, kulturo in prosveto in ostali. Vsak na svoj način rešujejo občinske zadeve in s tem pripomagajo občinskemu odboru laže in eks-peditivneje reševati tekoče zadeve. 90% vseh občinskih odbornikov zelo dobro prenaša občinske sklepe in smernice po okoliških občinskih vaseh . in danes lahko trdim, ni vasi, kjer ne bi bili njeni prebivalci seznanjeni z delom občinskega ljudskega odbora. Razveseljivo je, da se bolj in bolj izboljšuje tudi družbeno upravljanje. V zadnjem času je postal zelo aktiven šolski odbor na Senovem, pa tudi v vaseh se počasi uveljavljajo. dar upamo, da bomo sčasoma izboljšali tudi delo teh organov in takrat bomo lahko govorili o polnem uspehu na tem področju. Ravno sedaj razpravljamo o razvoju obrti in gospodarstva sploh. Postavili smo posebno komisijo, ki bo pregledala možnosti za ustanavljanje raznih uslužnostnih obrti. Največ dela pa nam bo dala gradnja novega vodovoda, ki je pri nas nujno potreben. Začeli smo že, vendar bomo morali dobiti v pri- Predsednik občine Zagorje — Alojz Lukač Zakoniti prijemi so rod li lepe uspehe »Moramo ugotoviti predvem to, da so krajevni odbori naše občine pravilno razumeli pomen združitve v celoto. Seve, pričakovali so med drugim tudi nekoliko večjo materialno podporo, katere pa jim žal nisme mogli nuditi v celoti. To je razumljivi, saj je znano, da nam že tako prenapeti proračuni niso omogočili zadostiti drugim, Sc bolj perečim potrebam. Kraj. odbori uspešno rešujejo svoje lokalne probleme in si z zakonitimi možnostmi prizadevajo dograditi zlasti tiste objekte in naprave, ki So bistvenega pomena za gospodarski razvoj njihovih krajev. Na drugi strani pa, žal, krajevni odbori niso v celoti opravili političnega dela med svojimi volivci. Vendar je priča- kovati, da bodo z doslej pridobljenimi izkušnjami že sedaj v zimskem času nadomestili zamujeno. Naši občinski sveti nis0 več zgolj svetovalci, marveč z zakonitimi prijemi lepo in uspešno rešujejo najtežje probleme. Ko sem že ravno omenil probleme, bi moral g tem v zvezi omeniti nekatere največje, Šolstvo nam dela težke preglavice. Zagorska, pa tudi mladež drugih okoliških vasi, je že tako na tesnem, d3 bo normalen pouk kmalu nemogoč. Iz te zagat« bomo morali najti ustrezno pot. , Stanovanjska problematika je ogromna. Vendar gre počasi d* bolje. Letos gradi v Zagorju kar 128 delavcev in uslužbencev svoje lastne hišice. To P°- Delavsko samoupravljanje se lepše razvija v večjih podjetjih, v manjših pa je čutiti določeno stagnacijo, kar je nekako razumljivo, če pomislimo, v SISS ■SraJSr hod»osu v« sre«=v od otaia. S“L.o‘"06°° ”*** v“ Predsednik občine Sevnica - Karel Kolman jih uspehov, nam je tolikšen Težko, zelo težko, smo izbolj- n .. • i 1 • ■ Razgibana komunalna delavnost der. _ Na Dolu pa je novousta- »v letošnjem letu smo v naši . ,novljena ambulanta, ki bo °d- občini posvetili vso pozornost F U,Šno 8luiila temu novemu> raz- komunalni dejavnosti in lahko E 5 zijajočemu se industrijskemu trdim, da smo delno uspeli. pi>, - “raju. Vsega se seveda v enem letu ne tMuK pHChBI Krajevni odbori so s pomoč- da napraviti, vendar so naši SUMI jo vaščanov začeli z izgradnjo uspehi že vidni. _ vodovodov in vaških cest. Na- dalje so se lotili elektrifikacije “ ■' jn podobnih važnih opravil. Lep primer sodelovanja z vasjo pa je dala naša mladina, ki je t pomagala urejevati pašnike na ___________ k JmHM G°rah in drugod. Društveno življenje krepko H razvijamo. Vse več žena se n. pr. zbira okrog pravkar usta-novljenega Gospodih jr kega cen-razvoj družbenega upravljanja tra. Le-ta je v zadnjem časti potrdilo, da smo začeli na P»- priredil vrsto zaktmivih preda-vem mestu. vanj, v načrtu pa ima Izvedbo Zlasti lepo so poprijeli za de- mnogih tečajev in šol. Razvoj lo šolski odbori, hišni sveti In delavskega samoupravljanja nam v zadnjem času tudi potrošni- kaže nenehno naraščanje, sOči- ški sveti. Razveseljivo pa Je ailstlčne zavesti; Prepričan sem, z vso vneM. „mo __ vr„H n_ končno še to, da se v teh orga- da bo šel ta razvoj nezadržno gradnjo cest. Tako smo zggradm nih vedno močneje uveljavlja- naprej, kar je edino pravilno. cesto Sevnica-Rnčka ki ie jo žene. Lep primer te trditve Najvcčja težav« je seve v okrog 10 km krajša od stare so hišni sveti, ki so s pomočjo tem, da nam vsepovsod pri- ceste. Obnovili smo cesto Sev- gospodinj zagrabili_ za vse: tisto manjkuje sredstev. To pa ni nica-Planina, ki je bila ob ne- vendar 'se v tako kratkem času delo, ki ie bilo nujno potrebno, primer samo pri nas marveč urju leta 1954 popolnoma poru- ne da vsega povedati Kot vi- da - „bivanJe v stanovanjih tudi v drugih občinah. Upamo žena. in več občinskih poti. V dite, delamo in se iz’dneva v prijetnejše. Sla bo sčasoma tudi v tem P«- kratkem bo dograjen tudi be- Naši občinski sveti so imeli gledu bolje.« Glede na stanovanjsko stisko v Sevnici smo letos zgradili de-vetstanovanjski blok. Pri občini smo zgradili provizorij, v katerega se je ta mesec vselila uprava za dohodke in katastrski urad. S tem se pa stanovanjska kriza pri nas še ni omilila. Treba bo še graditi. Pozimi se je odprlo moderno postajno poslopje, ki je bilo v Sevnici že neogibno potrebno. Tudi posamezna podjetja so pri nas v razdobju enega leta napredovala. Kapitarna je letos dogradila novo halo za proizvodnjo pet in galanterije. Mizarska produktivna zadruga je preuredila strojni oddelek s sodobnimi napravami. Tekstilna konfekcija »Lisca« je razširila svojo proizvodnjo, zadružno posestvo je prenovilo goveje hleve v Boštanju in v Sevnici. Kmetijska zadruga je preuredila moderen trgovski lokal, gradi pa še skladišče in remizo za kmetijske stroje. To bi bilo v glavnem. Storjenega pa je bilo še mnogo več, tonski most pri Kopitarni, dan trudimo, da bi ustregli našim vsakdanjim potrebam.« Direndaj v dolini treh mostov Tistega jesenskega dne je gosta megla nenavadno pritisnila na dolino treh mostov. Mr az in veter, ki je podil belo zaveso tik nad umazano savsko strugo, sta šla prav do kosti. Nekje v daljavi se je zaslišal z amolkel pisk lokomotive, v prometnem uradu zidanomoške postaje pa je neprestano zvonilo. Signal je odprt in drugi tir je pripravljen za prihod jutranjega vlaka iz Maribora. Črna lokomotiva je ropotaje pripeljala dolgo kačo vagonov, ki so se škripajoče ustavljali ob peronu. Prvi potniki so izstopili. Na zidanomoški postaji se de- družina opravlja svojo zahtev- lovni dan nikoli ne konča; da, celo ob praznikih ne. Promet gre naprej, ponoči in podnevi, To je pa res prav, da se tudi včasih pogosteje, kdaj pa kdaj tudi v nekoliko daljših presled- nas spomnite ob velikem prazniku,« mi je dejal eden od že-kih. Zanimivo je opazovati, s lezničarjev iz Zidanega mosta, kakšno vnemo, pa naj si bo to ko sem mu povedal, čemu in po poleti ali pa v najhujšem mrazu in dežju, velika železničarska kaj sem prišel. Obisk v kurilnici carska družina te važne postaje vlaga ogromno truda in prizadevanja, da se promet odvija neovirano, in kar je najvažnejše: varno in brez večjih zamud Na peronu železniške postaje se je zbrala pisana množica potnikov. Sedaj so pripeljali v Zidani most že vlaki iz vseh treh smeri — iz Maribora, Zagreba in Ljubljane. Ljudje, »oboroženi« s kovčki in nahrbtniki, se prerivajo, pogovarjajo, sprašujejo in hite sem in tja. — H kiosku s časopisi, v trafiko, pa v restavracijo, da si s kozarčkom žganja ali pelinkovca ali s čajem pre-grejejo premrzle ude. Pa tudi za zajtrkovanje ali malico porabijo potniki čas, ko vlak stoji. V restavraciji in pri kiosku z jedili je precejšen Staia sem p±cd, trgovino in opazovala triletno deklico, ki je imela obraz rjav in usteča vsa lepljiva od sladke čokolade. Z desno ročico si je potiskala v usta zadnjo rebrico čokolade, v levici pa je držala zmečkan sta-nijol papir. Pri nogah je bil na tleh še nepoškodovan ovitek z levjo glavo, kar pomeni, da je iadelek Tovarne čokolade.in likerjev Brestanica. Ni še dodobra pojedla, že se je oklenila materinega krila in proseče začivka-kala: »Mami, še!« Prav to me je privedlo do tega, da napišem kratko reportažo o čokoladnici in čokoladi, Motiv iz t-ovarne, kjer delajo čokolado katere se vsaj ženske nikoli ne branimo. Na vzpetini med Brestanico in Vidmom je srednjevelika stavba, kjer je z velikimi črkami napisano: TOVARNA ČOKOLADE IN LIKERJEV BRESTANICA. V neposredni bližini stavbe prevzema človeka opo-j«i Wni 'tib čokoladi, kakršnega imajo tudi vsi, ki so tam zaposleni. Vse skupaj je sicer majhna stvar, rekli bi, premajhna. Stroji so drug poleg drugega, ljudje, katerih je okrog dvajset, pa so včasih drug drugemu napoti. Toda vsi so tega vajeni, vsak opravlja svoje, in delo teče nemoteno naprej. V prvem oddelku meljejo melanžerji kakao-vec, od koder se počasi cedi ka-kaovo maslo, v drugem drdrajo tresalke, da človeka kar zabolijo ušesa. Delavci in delavke tega ropota več ne slišijo niti jih to ne vznemirja, ker so ga že vajeni. V svetli in snažni zavdjalnici se dekleta v belih haljah in rutah sklanjajo nad tisočerimi koščki čokolade najrazličnejših vrst in oblik. Zavijajo jih v svetlikajoči, živobarvni slaniol papir, da je vse skupaj še boli vabljivo. Njihovi spretni prsti tečejo kot stroj, da je košček čokolade v trenutku zavit in v škatlici ter goden za transport. Tovarna čokolade in likerjev Brestanica ima že dolgoletno tradicijo in sloves, katerega ji ne more nihče odvzeti, saj si ga je pridobila s svojimi kvalitetnimi izdelki, ki so znani po vsej Sloveniji in izven nje. Pred kratkim sp začeli izdelovati šs novo čokolado pod imenom »Šport in tehnika«, ki je po privlačni etiketi in majhnem zavitku zelo iskana. V pisarni imajo na vidnem mestu celo kolekcijo svojih "Izdelkov. Človek si ne more prav zamisliti, da je mogoče v tako majhnih in tesnih prostorih izdelovati toliko vrst čokolade, povrh tega pa še liker najboljše kakovosti. Table čokolade so zložene po velikosti od navadne jedilne, mlečne, mlečne lešnikove, pa vse do majhnih domki in kroketov. V pergamentnih zavojčkih je še kakaov in čokoladni prah. Steklenice pa polnijo raznobami likerji, kot so: kakaov, cvetlični, «Tra-pestin«, »Grand«, hruškov liker in pelinkovec, ki ga moški tako. radi srebnejo. Nehote se ti ob taki izbiri pocedijo sitne, in nevede kupiš nekai zavojčkov, da si izboljšaš okus v ustih, ker imaš občutek, da je grenak. Ta tovarna obstaja že 62 let. Prej je bila na rajhenburškem gradu, po vojni pa so jo prestavili na Sotelsko. S prihodom novega direktorja, tov. Erna Ivačiča, so sortiment znatno izboljšali. To pa še ni vse. Tovarno nameravajo razširiti in se preusmeriti na izdelavo sadnih sokov, marmelade itd. Seveda bodo morali najprej tovarno po- drem Dekleta, ki prodajajo, morajo močno hiteti, da zado-volje vse potnike, ki imajo nemalo želja. Tako kot ljudje pa rabijo hrano in še kaj drugega tudi lokomotive. Pravkar je ena izmed njih odpeljala proti kurilnici. Tudi mi smo se namenili tja. Sprejel nas je prijazni šef, tov. Kovič. »Kakor v drugih, tako teče tudi v naši kurilnici delo noč in dan. Podnevi obratuje tudi delavnica, ki opravi vsa manjša, pa tudi večja popravila na lokomotivah, ponoči pa seveda le ljudje, ki so nujno potrebni.« V zidanomoški železniški ku- novno prestaviti bliže železnici, kajti transport jim je spričo oddaljenosti otežkočen. Namen imajo postaviti še zmrzovalnico sadja, katerega je v Spodnjem Posavju dovolj. Se več ga bo pa z leti, ko bodo začeli roditi novi breskovi, hruškovi in jabolčni nasadi. Elaborat za preusmeritev je že izdelan, vprašanje je le odobritev, • še važnejši pa je denar. S tem, da bi preusmerili svojo proizvodnjo, pa ne bi opustili izdelovanje čokolade, katero sproti prodajo. Pač pa bi izdelovali manjše količine liker'a, ker ga kljub dobri kvaliteti teže prodajo. V načrtu imajo velike stvari To vprašanje vedno znova načenjajo na sejah delavskega sveta in upravnega odbora. Cer/, leta, ko bo zgrajena nova tovarna, nedvorhno v dosti večjem obsegu kot sedanja, bode člani kolektiva lahko s ponosom dejali, češ to je tudi naše delo. Mi pa bomo še potem pisali o okusnih izdelkih v sladki reportaži. Albina Roš rilnici je skupno s strojevodji in kurjači 230 delavcev. K njej sodi 24 lokomotiv, ki poleg tovornih vlakov vozijo še potniške v Zagreb, Ljubljano in še nekatere druge kraje, v času sezone pa tudi brzovlake. Zatem smo si v spremstvu tov. Koviča ogledali ves obrat. Prvi vtis- delo ljudi v tesnih prostorih delavnice in na prostem ni lahko. Zunaj na tirih je stalo več lokomotiv, ki so že bile na poti. Tu jih sedaj čistijo, praznijo in opravljajo še razna druga dela, na katera se laik le malo razume. Stroj dobi še premog, in spet je pripravljen za novo vožnjo. Vsa ta dela opravljajo na prostem, kar je še posebno nerodno pozimi in v dežju. Že zdavnaj bi morala dobiti kuril- nica čez obadva tira streho, saj bi bilo s tem delo v slabem vremenu pol laže. »Tale lokomotiva bo odpeljala popoldne potniški vlak proti Zagrebu, listale tamle pa bo, ostala tu nekaj dni.« — Nekai se je pokvarilo in to bodo popravili. Na tirih stoji tudi nekaj zaprtih vagonov. Ne popravljajo jih. To je le pomožen vlak, ki je pripravljen za primer nezgod. V njem je razno orodje in ta takoj odpelje na kraj nesreče ljudi, ki začno z usposabljanjem proge za promet. In da ne pozabimo še to: v kurilnici imajo že pripravljeno vrsto plugov, ki jih bodo pozimi nataknili pred lokomotive, da bo njihova poti po zapadlem snegu lažja. Na peronu je ob postankih vlak ov vedno živahno Železničarji hodijo v gimnazijo Ni novinarska raca, niti ne napaka! Kar smo povedali v naslovu, povsem drži — železničarji obiskujejo gimnazijo. Seveda ni takšna, ki je vsem znana, pač pa večerni tečaj, ki je štirikrat tedensko. Povedali so nam, da 40 železničarjev, ne le iz Zidanega mosta, ampak tudi iz drugih železniških postaj v Zasavju pravkar obiskujejo večerni tečaj za drugi razred gimnazije, tečaj prvega razreda pa je bil pred kratkim že zaključen. Šolski odbor v Zidanem mostu je prav tako pripravil tečaj srednje ekonomske šole za prometnike in šefe postaj od Trbovelj do Zagreba. Ta tečaj je vsak dan na postaji Zagreb-glavni kolodvor. Navzlic raznim težavam ga obiskuje lepo število uslužbencev, ki imajo voljo in željo, da Tole pa so izdelki brestaniške tovarne čokolade in likerjev.. Upamo, da ste njihove dobrote že poskusili in sc prepričali, da so resnično kvalitetne tečaj srednje ekonomske šole dokončajo. S tem bodo pridobili prometniki in šefi postaj, kakor tudi železničarji, ki obiskujejo večerno gimnazijo, višjo strokovno izobrazbo, kar bo v korist njih samih, seveda pa tudi podjetja. Predstavljamo vam vlako-vodnega dispečerja V prvem nadstropju hiše, kjer so prostori uprave železniške postaje, smo potrkali na vrata vlakovnega dispečerja, ki opravlja nadzorno službo ' od Savskega Marofa pa do Ljubljane. Pri svojem delu se poslužuje modernega telefonskega aparata, na mizi pred seboj pa ima velik grafikon, kamor vpisuje podatke o prihodih in odhodih vlakov s posameznih postaj. »Tu Breg,« se je zaslišalo iz zvočnika. »Vlak številka... je dospel ob...« Cez čas je v zvočniku spet zahreščalo. Di-spečer je dobil novo poročilo. V Zidanem mostu imajo tudi nadzornika signalov, nadzornika telefonskih naprav itd. Delo se je moderniziralo. Za brzojavno službo uDorabljajo sedaj Izključno teleprinterje. Težave s stanovanji Pomanjkanje stanovanj je v Zidanem mostu zelo veliko. Zares srečen je tisti železničar, ki ima tu svoje stalno bivališče. V razgovoru s šefom zidan-moške postaje smo izvedeli, da je na železniškem vozlišču zaposlenih vsega skupaj 520 delavcev in uslužbencev. Od teh pa jih je 80% primoranih, da (Nadaljevanje na 9. strani) lože Stok — Korotan: Parlšianslca godb Vendar so odletela spet le tri letala, ker se je četrto vžgalo in je moralo prestati. Žrtev na srečo ni'bilo. Po temni noči je prišel 9. februar 1945. V vaški dvorani je bila jrroslava 96-letnice smrti cK Franceta Prešerna. V uvodnem govoru je referent za kulturo prebral odlok S N OS, ki določa 9. februar za slovenski narodni praznik. Godbeniki so ga tudi praznovali. V jutranjih urah je prišel v Gradac poročnik Bojan Adamič. Brunov orkester mu je zaigral nekaj ubranih melodij. Sloviti glasbenik je bil z izvajanimi deli zadovoljen in je godbenike celo pohvalil. Nato se je zanimal za vsako podrobnost: kako živijo, ali so zadovoljni s hrano m drugo oskrbo, ni morda njihova dolžnost prenaporna, kakšen je njihov način strokovne izobrazbe .., Dolgo je z njimi razpravljal, a ni dob.l tehtnih pritožb. Po obedu se je od njih prisfčno poslovil in jim obljubil s pojo pomoč. Ze drugi dan je Adamič poslal iz godbe Glavnega štaba okrepitev. To je bil Franc Jakopič, ki je v godbi korpusa pre- vzel boben od Kumlanca, ki je poslej igral na činele. Pustni torekl Kakor vselej ob svojih praznikih, so se vaščani tudi tokrat dobro odrezati. Priljubljene godbenike so pogostili s priboljški, ki jih vsako leto pripravijo za pustni dan. In da se ne 'bi kjer koli kaj zataknilo, (Nadaljevanje) iznenada zarezal v jedilnico glas nekega majorja, ki je privihral iz radio studia, Peter je v znak veselja ponudil gostom, kar je kdo želel: pijače, jedače ali pa cigarete. Malone vsi so segli po tobaku in prižgali. Ob sedmih so godbeniki odšli v Laknarjev hotel. Tam sb zasedli svoja mesta, in ko so gostje napolnili dvorano, se je začelo. Ne vem, kaj naj bi pisal; povem naj le to, da je bilo glasbe in petja, pa jedače in pijače do razigranega plesa in rajanja so poskrbeli tudi za bariglico vi- — vsega dovolj. Sele ob treh na. ponoči se je vesela družba raz- Oh, Belokranjci so bili res šla, utrujeni godbeniki pa so dobrosrčni ljudje! Toda never- polegli po klopeh in trdno zajetno čudo je bilo, kje so jemali spali. vse te dobrote. Včasih je bila Zjutraj se je Kumlanc vrnil s Bela krajina pasivna deželica, svojimi godci na SNOS. Tam je zdaj pa je poleg sebe preživljala intendant Peter dal vsakemu še mnogo partizano«. Nihče se ji godbeniku po 100 lir in 10 cigane bo mogel oddolžiti za njeno ret. To je bila pravzaprav prva materinsko skrb. Zato bo ostal v plača, ki so jo godbeniki preje-naših srcih neumrljiv spomin ,li v partizanih. Veselih ob razov nanjo — spomin na partizansko so prižgali cigarete, pograbili Belo Krajino. Večina godbenikov je skupno z Gradačani proslavljala pustni torek v vaški dvorani, le 12 članov je Kumlanc popoldne odpeljal v Črnomelj. Ze v mraku so glasbila in odkorakali proti Semiču. Na cestnem kHžiiču pri Trajč-birtu se je glasbena dvanajstor. sešla z godbo korpusa, ki je prispela iz Gradaca, in z njo na- se priglasili dežurnemu pri Pred- daljevala pot na Planino. Tam sedstvu SNOS, ki jih je takoj napotil v jedilnico. Sprejel jih je znani intendant Peter Dev, ki Hm je postregel z izdatno večerjo in pijačo •Budimpešta je padla!* se je so najprej zavili na pokopališče, kjer je bil pokopan kapelnikov brat, ki je ravno na ta dan pred tremi meseci padel v borbi z domobranci. Z molkom so počastili njegov spom.it. V partizanski bolnišnici je bila godba prisrčno sprejeta. (Tam je ležalo mnogo njihovih znancev. Neizmerno vesel je bil inedvsem Prane Kodrun, < ki je segel v roke svojemu očetu Ivanu, ki je bil teže ranjen v glavo. Godba je v bolnišnici zaigrala lahko koncertno skladbo na veselje in zadovoljstvo vseh bolnikov in osebja. Zvečer je del godbe igral na vaškem mitingu, nato pa še za zabavo in ples. Čeprav je bila nekdaj lepa vas Planina opustošena od Italijanov, so godbeniki vseeno v petih hišah našli še toliko prostora, da so na toplem prenočili in se prijetno odpočili. Zjutraj $o odigrali na vasi še tri koračnice in se nato vrnili v Belo krajino. Potovanje po gozdnih poteh in skozi gorice nad Semičem je bilo v sončnem jutru zelo lepo. Se posebno prijazno domačnost pa so godbeniki doživeli na poti skozi vinograde, kjer so viničarji obrezovali trta. Ko so zagledali priznani godbeni zbor, so mu hiteli naproti in povabili godbenike v svoje zidanice. Tam so jim ponudili pijače, partizani P« so jim v zameno dah cigarete. Ko so bili že prijetno razpoloženi, so veselo odpeli proti Gradac«. Drugi dan je bila spremljava na vajah nekoliko okrnjena. Manjkala stg dva klarineta ki sta se pokvarila. Ko sta ju v črnomeljski partizanski delavnici popravila Frido Deležalek in Rudi Majcen, je bil pihalni orkester spet popoln. Tiste dni so v zraku neprenehoma brnela zavezniška letala. Samo v 36 urah je Nemčijo bombard.ralo 11.000 letal. Nemški vojaški stroj je že prekleto škripal, vendar je še rohnel, uničeval in moril. A kljub temu, da ni bilo mogoče natančno napovedati konca vojne, so se godbeniki na la dan le pripravljali. V sredo, 21. februarja, je imela godba prost dan. Godbeniki so doma počivali, kapelnik Brun pa je spremljal svojo ženo in hčerko na letališče na Otok, od koder sta odpotovali v bolnišnico v Bari. Tja bi moral tudi Kumlanc, ki je ponovno zbolel rta prebavnih organih. Toda on bi raje umrl, kakor pa da bi zapustil slovensko zemljo. Ponoči je dobil kapelnik godbe obvestilo, da mora s svojim zborom v Dolenjske Toplice, kjer bodo sodelovali pri proslavi v počastitev dneva Rdeče armade. Zjutraj so že odpotovali. ■ Ko so opoldne prispeli, v Poljane, kjer je bilo* poveljstvo Vil, korpusa, so bili nemalo presenečeni. Pred zborom je predstavnik korpusa prebral odredbo, * katero so malone vsi godbeniki dobili podoficirske čine. Nate jim je šef personala razdelil legitimacije in podoficirske zna- ke, ki so si jih takoj našili na rokave. Ko so v mraku prišli v Dolenjske [Toplice, se je šušljalo po vasi, da se eno uro vstran zadržuje močna skupina švabobran-cev. Kljub temu sc je proslava pričela ob določeni uri. Med uvodnim govorom pa so v vas že prifrfotale mine. Toda partizanskega slavja niso pretrgale. Del vojske je odšel v napad proti domobrancem, drugi pa so nadaljevali s proslavo. Po končanem programu so sc partizani in vaščani naglo razšl.. Ko je bila dvorana že na pol prazna, so v hipu ugasnile luči, zunaj pa se je vnelo divje streljanje. Godbeniki in občinstvo, katerim ni prej uspelo priti iz dvorane, so bili prepričani, da so domobranci vdrli v Toplice .n napadli partizane. Begali so in v lemi iskali izhoda. Otroci so jokali in klicali matere, prav vsi pa so se nerodno lomili čez stole, se zagozdili v izhodna vrata in se zaletavali drug v drugega ko ujeta divjad v ograjeni kletki... 9 Končno sc je le nekdo znašel pri izhodu in zavpil, da streljanje po vasi pomeni le vJek slavja v čast Rdeči armad i. Tedaj se je množica pomirila, Bru-tiovci pa so bili zaradi te zmešnjave tako jezni, da so nemuao-ma odpotovali v Belo Krajino... (Nadaljevanje sledi) ZAGORJE Občni zbori. Sindikalni podružnici elektro-strojnega in zunanjega obrata zagorskega rudnika sta imeli preteklo soboto svoj občni zbor, prva v Počitniškem domu rudarjev na Izlakah, druga pa v Domu ŠD »Proletarca«. Občnega zbora sindikalne podružnice Zunanjega obrata rudnika Zagorje sta se udeležila tudi predsednik občinskega LO Zagorje in republiški poslanec Alojz Lukač in sekretar občinskega komiteja ZK Zagorje Franc Ludovi-ko. Skrb za delavce. V predzadnji številki našega lista smo pisali o prisilni likvidaciji gostinskega podjetja »Restavracija« v Zagorju. V menzi tega gostišča se je hranilo okoli 100 abonentov — v pretežni meri rudarjev. Rudnik Zagorje je uvidel težaven položaj abonentov in sklenil, da prevzame menzo, dokler ne bodo rešila vprašanja prehrane abonentov gostinska podjetja v Zagorju. Potujoči kino. Potujoči kino Sveta »Svobod« in prosvetnih društev okraja Trbovlje je v zagorski občini te dni predvajal jugoslovanski partizanski film »Obleganje«. V, nedeljo je kino obiskal Mlinše, Izlake, Šent-gotard in Čemšenik, v torek pa Zagorje in Kotredež. (m) ★ Pred kratkim je bil v Zagorju občni zbor občinskega odbora UROJ. Zboru sta prisostvovala tudi namestnik načelnika okrajnega vojnega odseka in tajnik okrajnega odbora UROJ. Rezervni oficirji so poslušali poročilo, v katerem so bili nanizani ' vsi uspehi in neuspehi osemmesečnega dela odbora. V razpravi, o kateri bomo podrobno poročali v prihodnji številki, so rezervni oficirji govorili o potrebi večjega izobraževanja in sodelovanja pri ostali dejavnosti. Prejšnjo soboto in nedeljo je bil v Zagorju »Veseli večer«, ki ga je pripravila »Svoboda I« Zagorje. Obiskovalci so sodili, da ta večer ni dosegel pričakovanja in je bila vsebina prireditve od časa do časa neprimerna. Kaj več o tej prireditvi v prihodnji številki. TRBOVLJE Pred nekaj tedni so v Trbovljah začak s asfaltiranjem ceste, ki drži od glavne trboveljske prometne žile preko živilskega trga, do trgovine na Njivi. Danes je cestišče že skoro povsem dograjeno. Da je ta nova cesta v Trbovljah v komunalnem pogledu spet lep korak naprej ni treba poudarjati. Z ‘njo se je rešil tamkajšnji živilski trg svojega dolgoletnega sovražnika — prahu. (M @ V I @ (E 11 IS1«¥JS V1DEM-KRSKO Pred kratkim je glasbena šola v Vidmu-Krškem pripravila prvo javno produkcijo tekočega šolskega leta. Na produkciji je nastopilo 20 učencev nižje glasbene šole od prvega do petega razreda. Mladi pianisti in violinisti so prav dobro zaigrali. Posebno pozornost so vzbudili nadarjeni violinist Andrej Cimerman, Jadranka Stoviček in Živko Še-bek. Tudi ostali niso zaostajali. Pianistka Nada Božičnik in Šola je zgrajena! V njej bo prostora za vse učence. Kje? Na Mlinšah! Prihodnje dni se bodo mladi vselili v svetle učilnice in bržkone bodo uspehi znatno večji kot druga leta, ko so se stiskali v docela neprimernih učilnicah Kako bomo praznovali v Zasavju Kakor vsa druga leta, tako bo Zasavje tudi letos nadvse lepo praznovalo velik praznik — Dan republike. Lahko rečemo, da skoro ne bo večjega ali manjšega kraja, kjer bi v počastitev tega velikega dne ne pripravili slavnostne proslave, ali kake druge večje prireditve. Seveda pa bp tudi tokrat še posebno bogato po središčih vseh osmih občin. V Trbovljah bo ob proslavi Dneva republike slovesna otvoritev novega Delavskega doma. Na večer pred 29. nov. tokrat po terenih ne bo slavnostnih akademij kot prejšnja leta, pač pa bo osrednja proslava na sam praznik pred novim Delavskim domom. Tu se bo začelo veliko spominsko zborovanje ab 9. uri, zjutiraj pa bosta, igrali obe trboveljski godbi na pihala po mestu budnico. Tega dne zvečer bo dramska družina »Svobode-Center« v otvoritveni predstavi uprizorila dramo Ivana Cankarja — «Hlapci«. Večer pred praznikom bo v Radečah slovesna uprizoritev »Planinske rože«, še prej pa bo spominski govor. V četrtek pa bodo prebivalci Radeč in ostalih krajev v tej občini pohiteli v Loko pri Zidanem mostu, kjer bo osrednja proslava v počastitev obletnice ustanovitve republike. Ob tej priložnosti bo občinski odbor ZB NOV Radeče razvil tudi novo zastavo. Prav tako pripravljajo tega dne pogostitev vseh partizanskih mamic. Kakor nam poročajo, bodo manjše spominske slovesnosti tudi v ostalih vaseh v tej občini. V Zagorju bodo Dan republike počastili s slavnostno akademijo, ki bo. v domu TVD »Partizan«. Sodelovale bodo vse zagorske »Svobode« in godba na pihala. Program, ki ga posamezne skupine pripravljajo, bo zelo pisan. Pa tudi v okoliških vaseh bodo proslavili praznik Dne-ra republike s slovesnimi prireditvami, na katerih bodo ned drugim govorili o "pome nu II. zasedanja AVNOJ. Mira Resnik sta ljubko zaigrali težje skladbe. Nastopila sta tudi bivša učenca krške glasbene šole Tomi in Marjan Ivačič, ki sedaj študirata v Zagrebu. Ob koncu se je predstavil še mali šolski orkester, ki je zaigral Parmovo koračnico »Hej Krčani« in Popijev »Šepet rož«. Nižja glasbena šola v Vidmu-Krškem šteje 86 učencev. Na žalost pa so vsi ti učenci in 5 učiteljev odvisni le od ene srednje velike sobe, kjer imajo vaje, medtem ko drugih prostorov šola nima. Razumemo stanovaj-sko stisko v Vidmu-Krškem. Vendar menimo, da bi se za tako kulturno ustanovo, kot je omenjena šola, le našel še kak prostor, da bi lahko nemoteno vadili in ne čakali pri uri drug na drugega. Občinski ljudski odbor oziroma stanovanjska komisija bosta končno enkrat le morala uvideti potrebe šole in ji nuditi tudi primerne prostore. -a ¥ Iniciativni odbor vzgojne posvetovalnice v Vidmu-Krškem se je na pobudo občinske zveze prijateljev mladine že večkrat sešel. Sedaj pripravlja vse potrebno za ustanovitev te posvetovalnice. Vzgojno posvetovalnico bodo v Vidmu-Krškem odprli v vzgojnem tednu, ki bo od 17. do 22. decembra. V tem tednu bo več vzgojnih predavanj in šolskih nastopov, kamor bodo povabili tudi starše, da bodo videli, kako poteka pouk v šoli. Posvetovalnica bo poslovala v prostorih otroškega vrtca v Krškem, po potrebi pa bodo šli njeni člani tudi na Rako, Zdole in drugam. Zbrali bodo podatke vzgojno in morda tudi socialno šibkih otrok ter skušali rešiti vprašanje vzgoje pri njih. V tej posvetovalnici bodo starši in ostali lahko dobili razen vzgojnih tudi pravne in ’ zdravniške nasvete. Ustanovitev vzgojne posvetovalnice v Vidmu-Krškem je nujno potrebna, kajti vzgojno zanemarjenih otrok je precej, katerim je treba pomagati, da postanejo enakovredni člani naše družbe. -a BIZELSKO VABI .V okviru praznovanja Dneva republike vabi krajevni odbor ZB Bizeljsko-Zgornja Sušica vse svojce padlih borcev, talcev in žrtev fašističnega terorja, kakor tudi vse ostalo prebivalstvo, ki so kakor koli sodelovali na tem področja v času NOV, na odkritje spominske plošče, ki bo 29. novembra ob 14. uri pred Zadružnim domom. Program bodo izvajali člani mladinske organizacije in šole ter drugi. Po končanem odkritju bo ljudska zabava v Zadružnem domu. Vabi odbor. ■ Obvestilo naročnikom in bralcem Ker delovni kolektiv Mariborske tiskarne v prazničnih ||I§ dneh ne bo delal, bomo tiskali prihodnjo številko šele pripis hodnji petek in jo bodo naro čniki in bralci prejeli šele 8. de-§§! ccmbra, Le-ta pa bo izšla na dvanajstih straneh. Direndaj v dolini treh mostov DOPISUJTE (Nadaljevanje z 8. strani) se vozijo z vlakom v službo In iz nje. To je že zelo nerodno za ljudi iz bližnjih krajev, še tem bolj pa za tiste, ki so doma tam v bližini Maribora, na Pragerskem, v Litiji, v Poljčanah, Celju in bogsigavedi kod vse še. V neposredni bližini železniške postaje stanuje tako le kakih trideset ljudi, ostali pa hodijo v službo peš, tudi po dve, tri in celo štiri ure. O nujnosti gradnje stanovanj v Zidanem mostu se govori že več let; železničarji so potrkali na mnogo vrat, a storjenega je bilo doslej v tem pogledu zelo, zelo malo. 100 do 110 vlakov na dan Prometnik je nekaj minut pred deseto dal znak za odhod brzovlaka proti Beogradu. Skupno z njim smo nato stopili v prometni urad. Dodobra so nam razložili ves potek dela na postaji, nam pokazali razne naprave in radi ustregli vsaki naši radovednosti. »Dnevno pelje mimo našega križišča okoli sto, včasih pa tudi 110 vlakov. To je povsem razumljivo, saj gre tu skozi skoro ves tranzitni tovor iz Avstrije proti Reki, poleg številnih potniških in drugih tovornih vlakov seveda. Celoten kolektiv mora skozi ves dan in noč krepko in marljivo delati, da je kos tako ve-likemu prometu, še posebno, f če pomislimo, da ima naša postaja le tri tire in sodi med najbolj ozka železniška vozlišča v Jugoslaviji. Prirodnl pogoji so tu pač takšni, da števila tirov ni mogoče povečati.« v „ZasavsHi lednih" Na letni skupščini sind. podružnice trboveljske Elektrarne Vsemu prebivalstvu trboveljskega okra a Pozivamo vse prebivalstvo, lastnike stanovanjskih hiš, stanovalce, gospodarske organizac ije in ustanove, da za Dan republike izobesijo na svojih hišah državne zastave. Ko se spusti na zemljo noč, zažari dolina treh mostov v desetinah luči. Zelene se prižigajo in ugašajo — to so signali. Delo na zidanmoški postaji tudi ponoči ne poneha. Tam v prometnem uradu neprestano zvoni, železničarji pa hite po opravkih sem in tja. Mraz jih he moti. Tako gre iz dneva v dan, od noči v noč. Železničarji iz Zidanega mosta in številnih drugih postaj tudi tokrat, ko vsa Jugoslavija proslavlja Dan republike, ne praznujejo. Se več dela imajo! Vlaki so polni veselih ljudi in le malokdo od teh se spomni na strojovodjo, kurjača In številne druge ljudi, ki skrbe za varnost njihovega potovanja. Navzlic vsem težavam, ki jih Ima ta služba, so železničarji sila ponosni na svoj poklic in ne bi zamenjali z nobenim drugim. In, ali ni to lepo? Jano Koprivc MILAN VIDIC: Oče se je vrnil na delo Nenadom? se je Tonč zravnal; v križu ga je močno zaskelelo, kar otrpnil je od bolečine in prek obraza mu je hušknil doslej pepoznan drget. Nehote se mu je iz ust izvil polglasen krik, ki ga je še tisti hip zadušil z narejenim kašljem. Mirč je obstal sredi zamaha; kramp je pridušeno udaril ob trdo zmes. »Pa ne, da te bo...?« »Ne, ne, nič kaj takega fant, kar nadaljuj; leta, leta in konec z utrujenosti, to je vse, kar se me prijemlje.« Hotel je potrditi izmišljeno laž. Se krepkeje je zamahnil, toda pred očmi se mu je stemnilo, kramp je zgrešil cilj; skoro bi se mu zapiknil v koleno, da ga ni prestregel Mirč in urno postavil svojega. »Viš ga hudiča, kako je trmast. Kaj misliš, da imaš dvajset let?« Urno je segel za tram in tnu podal čutarico. Tonč je pohlepno pil; Mirč je določno videl, kako se mu trese roka. IZ KRVI RDEČE (Nadaljevanje s 5. strani) mesto. A tudi z juga je preko Bohorja plenil nov val sovražnikov In vrsta nosil se je spet umikala, tokrat poslednjič. v dolino, ji je pogled naenkrat obstal na licu partizana, ki se je bil umaknil s poti, da bi se izognil vozovom. Bil je ves mlad, kakor da je šele dobro zapustil šolske klopi. Oči so se jima Drugo jutro se je v hostah zaslišalo ropotanje ujele in Pepci se je zazdelo, da se Je v fantovih kmečkih voz. Prihajali so bliže in bliže, dokler niso obstali pred bolnico. Med ranjence, ki so sedali nanje, je sedla tudi Pepca. Drhtela Je. Vzkipajoči občutek prostosti jo je zanašal v prečudno vrtoglavico, v kateri se je pomešal z vsem krvavim, grenkim in hudim zadnjih mesecev. Toda pogled naprej Je izpodrival trpkost v duši, postajalo ji je vse lepo, široko in svetlo. Pot skozi majski gozd se ji Je zazdela kakor v pravljici. Na vrhu, kjer se kolovoz Iznenada zaobrne očeh nekaj užgalo in se mu razlilo čez ves obraz kakor sreča. Zganil se ji je spomin, ves dober in topel. AH ni to tisti obraz? — Pred njo je zaplesala izba v lovski koči, zaslišala je njegov glas in začutila tople roke, kako ji božajoče polzi preko mrzlega Čela. Se enkrat — dvakrat se je ozrla tja. Potem jo je z vso silo prevzel veličasten pogled, ki se mu ni mogla ustavljati. Na zahodu je, v Jutranjem soncu, obdan z vsem majniškim razkošjem žarel Prekuni vrh. »Daj, izprezi kar takoj, pa grevd k zdravniku.« Tonč je besno zasopihal. »Kaj tveziš? Zdajle sredi šihte se ne premaknem niti za las, pa čeprav bi mi ,ta bela stala za grbo'.« Medtem je poskušal vstati, toda čutil je, kako ga moči zapuščajo in po hrbtu mu je spolzela prva kapljica znoja. Hotel se je vzravnati, pa se je sesedel kot prazna vreča. Zdelo se mu je, da se je ves strop odkopa poveznil na njegovo telo in da ga bo zadušilo. Naprej se ni več spominjal; nekje v daljavi je slišal, da se je Mirč krepko zamadonal in ga skušal dvigniti na rame. Zdaj je vse to podoživljal ležaje v mehki beli postelji. Prestavljal je roke. in ni vedel, kaj z njimi početi. Luščil je iz dremavega spomina nekatere podrobnosti in misel ga je popeljala v jamo. NI slišal, da so se odprla vrata bolniške sobe; najmlajši Tončev sin je stopicaje po prstih prihajal k njegovi postelji in obstal pred njegovim vznožjem. Nekaj časa ga je motril, nato p* je nenadoma zaihtel v dlani. Tonč se je obrnil. Vzdignil je telo in nekaj časa ni prišel do besede. Naposled je le izustil: »Kaj, kaj, Tinček,- saj vidiš, da se pozdravljam!« Kolikor je mogel, se je nasmehnil, da bi sin videl, da je res, prav zares tako. ' Tinček ga je začudeno pogledal in bolj izdavil kot povedal: »Saj ti ne verjamem. Stric Mirč je mami povedal, da boš moral Iz jame ...« Čez čas pa je pristavil: »In mama je stricu Mirču odvrnila, da so ji isto povedali v ambulanti.« Tonč je šele sedaj čutil, da je sin ponosen na to, da dela v jami, da rudari. Nekje v notranjosti ga je zaskelelo, ko je pomislil, da je dal jami bržkone za vedno slovo. Zazrl se je v sina in v prispodobi je videl razgrnjeno mladost; doslej ni o tem nikoli razmišljal. Kaj bi s tem; začel je zmlada, za glavo večji, kot je tale njegov fant. Bil je neugnan; dostikrat mu je voda curljala po hrbtu in se mu kopičila v škornjih, da mu je ob vsakem premiku nog kar zažvrkalo. Dvajset let! Vmes samo dve leti. v katerih je zamenjal orodje za orožje. Prehodil je stotine »fortnov«, »nafilal« kdo ve koliko huntov, in ob vsakem zamahu v skalo se mu je za spoznanje ukrivil hrbet. In, da bi sedaj tik pred zatonom moral iz jame? Nak, v jami se zasluži. Otroci rastejo, potrebe bodo vedno večje. Hotel je odgnati misel, da bi sedaj le moral prenehati s kna-povščino. Toda! Kaj, kaj bo, če ga bo ponovno zgrabila vrtoglavica? Pa je le odvrnil sinu s tujim glasom: »In, kaj zato, če bom moral iz jame. Bom vsaj bolj varen zunaj!« Oba sta sklonil? glavo in se predala mislim. Minilo je več tednov. Tonč je moral sekiro nabrusiti in jo za vselej oddati nasledniku. Tinček ga je videl kako se je brez volje odpravljal na delo. In v njegovi otroški pameti je vstalo spoznanje da oče brez jame ne bo več takšen delavec kot včasih. Jam? mu je bila drue dom in navadil se je je. TnVo navadil, ko' se je navadijo le rudarji... Vojaki pošiljajo podrave ,, Hrastničanom ,, Hrastnški fantje ki služi-11 mo vojaški rok v Beogradu, '' smo sklenili, da vam na više-!! mo nekaj vrstic v pozdrav. 0 Da bi vam opisovali vojaš-J ’ ko življenje, mislimo da ni (, potrebno. Pcrvemo vam le, da < > smo srečni, da smo delček J | naše slavne, v narodnoosvo-{, bodilni borbi prekaljene Ar- > i made in da smo vedno pn-■ ( pravljeni za ceno svojega i, življenja braniti našo lepo 11 socialistično domovino. 1 [ Mnogokrat se ob večerih ,, zberemo in zapojemo domače > > pesmi, ki nas za trenutek po-j | vedejo domov med starše, i , prijatelje, znance in dekleta <> Povedejo nas tudi med vas, ! | tovariši, na delovnih mestih, (. ki zalagate vse sile za lepše •1 življenje delovnega človeka. J [ Povedejo nas med vas, ki v i, objemu črnega zlata kujete <> lepšo bodočnost sebi in nam j J Zato vam kličemo z rudar-i i skim pozdravom — Srečno! ' > —Podpisan i- Ernest Ramšak, j J Ernest Ostrman, M.lan Jur-~ kovič, Edi Kirn, Drago Avdič. Franc Hudi, Franc Zupanek in Tine Vrtačnik. Zlorabil je zaupanje ljudi Naši delovni ljudje radi pomagajo bližnjemu. Tako je marsikatera trboveljska gospodinja rada segla v denarnico in darovala kakšen dinar nekemu delavcu iz Bosne, ki se je izkazoval z nekim potrdilom od socialnega skrbstva, češ, da mu je prosjačenje dovoljeno. Mož je seveda lagal, ker se je zanašal, da nobena gospodinja ne bo prebrala omenjenega potrdila, na katerem je bilo zapisano le, da je 40% invalid in samo delno nesposoben za delo. Sicer pa to ni niti bistveno, kajti z denarjem in z drugimi predmeti, ki so mu jih podarile trboveljske gospodinje, je odšel v bivališča svojih rojakov, ki so zaposleni pri nekem gradbenem podjetju, in ondi zakockal ves dobljeni denar in druge predmete. Dva druga njegova rojaka sta celo zakockala uro in druge predmete. Gospodinje! Pazite, komu zaupate! Zakvartal je vso mesečno plačo Slaba in deloma že izkoreninjena navada kvartanja se včasih še pojavlja v nekaterih naših krajih. Tako je nedavno nek delavec hrastniške Steklarne zakvartal v gostilni vso mesečno plačo, družina pa je ostala brez prebite pare že prvega v mesecu. Nujno je, da pride pri kvar-tanju za denar nazadnje vedno do prepira in končno pretepa. Tako se je zgodilo tudi tokrat. Omenjeni delavec je očital svojemu soigralcu goljufije In naposled se je začel pretep. Šele organi javnega reda, ki so zvedeli za ta primer, so napravili konec tega žalostnega izživljanja nekaterih naših delovnih ljudi. Zanimivo je končno to, da soigralci sploh niso hoteli priznati, kdo je priigral denar. Prav bi bilo, da bi v zaporu vsi razmišljaU o tem, da igra za denar lahko postane usodna za njihovo poštenje. Zanimivo je, da so se pojavili pri nas celo nekaki poklicni igralci, ki dobro razumejo svoj posel. Navadno nehajo igrati tedaj, ko si priigrajo dovolj denarja in ko so njihove žrtve že čisto brez denarja. Kmetje na Trnovem so igrali pred časom kar 24 ur skupaj. Višina igre se je gibala v znesku 30.000 dinarjev. Še je podobnih primerov v raznih krajih našega okraja. Sodimo, da ti ljudje grobo in neusmiljeno izkoriščajo svoje žrtve, zato ne bo odveč, da jim sodniki prisodijo občutno kazen, da jih bo za vselej minilo veselje do lahko prisluženega denarja. Krepiti je treba zadružne fonde (Nadaljevanje z 2. strani) Osnovni namen teh pogodb je ta, da bodo podjetja pri svojem končnem obračunu lahko odvedla večji del svojega dobička v investicijske sklade kmetijskih zadrug. To je edini način, po katerem ta podjetja lahko po redni poti krepijo zadružne fonde. Brez teh pogodb bi se moral dobiček teh podjetij deliti po splošnih družbenih instrumentih. ki veljajo za gospodarske organizacije. Nujno potrebno bi bilo, da bi tudi ostala podjetja, ki trgujejo zlasti z vinom in lesom, sklepala take pogodbe s kmetijskimi zadrugami, da bi tudi ostals podjetja lahko odvajala svoje dobičke v fonde kmetijskih zadrug in s tem dejansko pomagala krepiti kmetijsko proizvodnjo. Naloge in odgovornosti gospodarske poslovne zveze so velike, kako bodo pa vse to izvedli, bomo pisali pozneje, -a OSNOVNA NALOGA KULTURNOZABVNEGA UDEJSTVOVANJA BI MORALA BITI, DA BI PRIPRAVILI NEKOLIKO PRIJETNIH, ZABAVNIH IN VZGOJNIH UR IN PROSTOROV ZA NAŠEGA DELOVNEGA ČLOVEKA. ZADOVOLJITI NEKAJ NJEGOVIH DUHOVNIH POTREB. KI JIH NI MOČI ZADOVOLJITI NA DELOVNEM MESTU. NITI V KINU NITI V GLEDALIŠČU sosednjo »Svobodo«. Prvi sestanek, ki bo v kratkem (op. ur.: setanek je že bil) bo do- Za nami je izredno važno posvetovanje Zveze »Svobod« in prosvetnih društev o nekaterih problemih kulturno-zabavnega življenja v naših društvih. In za nami so tudi že občni zbori, na katerih so Svobodarji in delavci prosvetnih društev zakoličili načrte za bodoče snovanje. Naše uredništvo sodi, da so sicer občni zbori pokazali vso svojo ustvarjalno dejavnost in da hočejo z njo nadaljevati, niso pa dovolj nakazali, kako se bodo lotili društvenega zabavnega življenja. Zavoljo tega smo naprosili nekatere Svobo-darje in delavce vaških društev, da našim bralcem posredujejo svoje načrte za organiziranje te dejavnosti. ločil nekake okvirne smernice za združeno delo na tem področju. Na večernih sestankih se bomo o tem temeljito pogovorili, in upamo, da bomo kljub stiski, ki jo čutimo ob pomanjkanju za to potrebnih prostorov, lahko vsaj začeli. Kakšni bodo uspehi, pa sedaj še ne vemo. Plesni tečaj pripravljajo PREDSEDNIK »SVOBODE« SEN OVO, KAREL SlTRRBAN: Poskusili bomo in se na poskusih učili Tudi pri nas smo se ob zadnjem ljubljanskem plenumu zamislili in spoznali, da je naša prvenstvena naloga, nuditi delovnim ljudem čim več razvedrila in ustvarjati v našem društvu več‘sproščene domačnosti. Na občnem zboru smo o tem dosti govorili. Se več pa smo se pomenkovali na zadnjih dveh sejah in sklenili naslednje: Za Dan republike, oziroma na predvečer praznika, bomo priredili slavnostno akademijo z raznimi nastopi naših sekcij, potem pa se bomo pri pogrnjenih mizah pogovarjali o vsem, kar je trenutno doma aktualno. To bo nekaka prva družabna prireditev, ki nas bo, upam, bolj zbližala. Sicer pa pričakujemo, da bodo ljudje sami predlagali, česar želijo. Za silvestrovanje pripravljamo drugo tako družabno prireditev. Prireditev ob Novem letu bo čim bolj sproščena. Pri vsaki sekciji smo ustanovili sosvete, ki bodo poskrbeli, da bodo prireditve čim bolj prisrčne. Zakaj naj bi naš pevski zbor pel samo umetne pesmi. ki seveda niso slabe, ko pa imamo tako bogat izbor domačih in delavskih pesmi. Nič ne bomo sami začeli. Člani, oziroma ljudje naj povedo. kakšne kulturne zabave si žele. Upam, da bodo naši aktivni člani prisluhnili željam ljudi in zimski večeri bodo postali manj dole’. Sicer pa so to prvi poskusi in na poskusih se bomo učili. TOVARIŠICA GLOBOKARJEVA, TAJNICA PROSV. DR. MLINS: Združili bomo prijetno s koristnim na. Imamo tudi dvorano. Zategadelj bomo ob večernih urah priredili veS raznih predavanj in kuharskih tečajev; tu pa se bomo pogovorili še o stoterih stvareh, ki ljudi zanimajo. Tudi to je vrsta zabave, saj vemo, da se na takih večernih pomenkih ni moč držati strogo določenega dnevnega reda. Zakaj ne bi kramljali o vseh teh stvareh, ko pa vemo, da si imajo ljudje toliko povedat, drug drugemu. Pripravljamo nekaj igric, učvr-ščujemo pevski zbor in folklorno skupino, Po vajah vseh teh skupin bomo vedno našli toliko časa, da se; bomo tudi nekoliko pozabavali in pritegnili k temu še druge vaščane. Skratka — združili borno prijetno s koristnim.« Čeprav tovarišica Globokarjeva, žena šolskega upravitelja na Mlinšah, še ni dolgo v tem kraju, je vendar uspela privabiti mnogo žena in kmetov v njihovo društvo in jih zainteresirati za razno dejavnost. Zadnjič smo pisali o načrtih, ki jih imajo Ml.nšani. Danes pa še o tem, kaj je namen tega sestavka. »Čez dan kmečke žene in nji-hovi možje nimajo kdo ve kaj časa za kakršno koli društveno dejavnost. Toda ostanejo še večerne ure; tepa kanimo temeljito izkorist.ti. Ta dejavnost sicer ne bo vsa v okviru prosvetnega društva, toda končno je to vseeno, ker je glavno, kako bomo uspeli vzbuditi zanimanje vaščanov za to ali ono delo. Naša šola bo kmalu dograje- Delovnemu človeku je treba po končanem delu poleg kulturnega izživljanja tudi razvedrila in zabave. Tako ima DPD »Svoboda bratov Milavcev« v Brežicah oz. Brežini lep načrt dela. Društvo že drugo leto uspešno deluje, svoje člane pa ima med delavci Opekarne in kmečko mladino. Med najaktivnejšimi odseki društva je dramska skupina, ki je v tej sezoni že dala na oder dramo »Mrak«, ima pa v programu še dve gledal iški deli in opereto, kar bo zanje dovolj. — Dobro deluje v društvu nadalje pevski zbor, ki ga vodi tov. Franc Baškovič. Zbor šteje 36 pevcev. Za razvedrilo .majo ša-ovsko sekcijo in bogato knjižnico, pripravljajo pa tudi plesni tečaj. Niso pa pozabili na splošno izobraževanje in bodo v zimskem ' času organizirali razne tečaje. Pa še nekaj hočejo ti mladi Svobodarji na periferiji Brežic: ustanovili bodo godbo na pihala; godbenike že imajo in tudi instrumente počasi zbirajo. Kapelnik Branko Rueh bo imel kar dovolj dela. Mlada Svoboda, toda aktivna. Pisano kulturno življenje na Leskovcu PREDSEDNIK »SVOBODE /.« ZA GORJE, TOV. FRANC SKRABAR: To dejavnost bomo koordi nirali s sosednim društvom Pri nas je težko. Kje naj naše člane. Priredili smo prvi pravzaprav začnemo? Nimamo izlet v ljubljansko Dramo, kjer niti prostorov za delovanje ak- so si naši člani po dolgem času tivnih članov. Dramska družina ogledali kvalitetno gledališko, se stiska v takih prostorih, da predstavo. V načrtu imamo še mi je sram o tem govoriti. več takih izletov, sevč, če bo-Sicer pa to ne pomeni, da ne mo imeli denar, bomo vsaj 'poskušali organizi- Predvsem nameravamo to Nerati kulturnega razvedrila za javnost nekako koordinirati s Leskovčanom ne manjka zabave in razvedrila. Prosvetno društvo v Leskovcu tesno sodeluje z množičnimi organizacijami in društvi pri izvedbi raznih proslav, akademij in prireditev, tako da ima človek občutek, da je to skupna velika družina. To sodelovanje pa pride najbolj do izraza pred prireditvami in sicer takrat, ko imajo generalko. Pod vodstvom prosvetnega društva se zberejo vsi] ki nameravajo sodelovati na proslavi. Na vsa-kratno veliko presenečenje se izvajajo na generalkah pripravljena dela od p.onirjev, mladincev do sodelavcev iz vseh ostalih organizacij. Ker so pa vsa dela kvalitetna, ima vedno prireditelj nevšečnosti, ker ne ve, kaj bi odklonil, zaradi preobširnega programa. Kakršne so priprave, takšen je tudi obisk. Vse proslave, akademije in ostale prireditve so vedno dobro obiskane. Program odrskih del določijo na občnem zboru le okvirno. Pri izbiri posameznih iger sodeluje-jo vsi igralci in to tik pred sezono. Za razvedrilo poskrbijo tudi leskovški pionirji z otroškimi igricami in lutkovnimi predstavami. Kot že omenjeno, skrbijo vsa društva za prosvetno dejavnost na vasi. To množično udejstvovanje dokazuje, da je v Leskovcu prosvetno delo neprimerno bolj razgibano kot v marsikaterem mestu, če vzamemo odstotek sodelujočih v primeri s številom prebivalcev. Vsako društvo ali organizacija priredi od časa do časa tudi zabavo. Zato pridejo vsi veseli Leskovčani lahko na svoj račun. Iz tega vidimo, da je v Leskovcu zelo pisano življenje, ki nudi prebivalcem dovolj razvedrila in kulturnega užitka. -a V Brežicah skrbi za zabavo tudi plesni orkester. V mnogih naših društvih so sklenili začeti tudi s plesnimi vajami, na katerih bi se člani učili družabnih plesov V Krmelju je potrebna veCja aktivnost DPD »Svoboda« v Krmelju ima 6 sekcij, ki vse skrbijo za kulturno in zabavno življenje v kraju. Posebno zabavnih prire-d.tev v Krmelju tako rekoč ni, če izvzamemo veselice, ki jih to ali ono društvo ali organizacija od časa do časa priredi. Člani »Svobode« igrajo, pojejo, igrajo šah, kegljajo, nekaj jih je pri godalnem orkestru, in se tako izživljajo vsak po svoje/Vendar pravega povezanega dela ni; ta se izgovarja na delo, drugi na bolehen, in tako teče čas svojo pot naprej: Pevski zbor sodeluje na vseh prireditvah, godalni orkester pa že samostojno nastopa. , Knjižnica, ki je v začetku dobro poslovala, danes nima več toliko dela. Marljivi bralci so večino knjvg že prebrali, za nakup novih pa ni denarja. Da bo »Svoboda« v Krmelju zopet zaživela, tako kot je bilo to pred leti in še pred meseci, bo treba pri članih vzbuditi zavest samoiniclative in aktivnosti. M orala pa bi jih voditi trdna roka, da bodo zavzeli tisto mesto, ki jim gre. Prosvetni in veseli večeri v Radečah V kratkem razgovoru s predsednikom radeške »Svobode«, tov. Pergarjem, smo zvedeli, da se je to dništvo dokaj dobro lotilo nalog, ki jih je postavil nedavni plenum »Svobod« in prosvetnih društev v Ljubljani. Tako že imajo za letos v načrtu pripraviti prosvetni in veseli večer, napraviti izlete svojih članov k sosednim prosvetnim društvom v občini in se z njimi Ae pobliže spoznati ter izmenjati izkušnje. Tako naj bi odšel pevski zbor v Razbor, godba na pihala naj bi napravila koncerte po raznih okoliških vaseh itd. Prav dobra je tudi zamisel, pripraviti od časa do časa družabne večere za igralce in ostale člane društva, na katerih naj bi se ti ob prijetni glasbi nekoliko poveselili in zaplesali. To bi bilo članom društva tudi skromno plačilo za trud, ki ga vlagajo v delo v posameznih sekcijah skozi vse leto. Jajce — majhno bosensko mesto ob slapovih Plive, bo ostalo v zgodovini jugoslovanskih narodov za vedno zapisano z zlatimi črkami. Tu, v tem kraju, v srcu Bosne, so se pred trinajstimi leti odigrali dogodki, ki jih ni in jih ne bo mogoče nikoli pozabiti. Delegati iz vseh krajev naše domovine, kjer so divjali še srditi boji med fašističnimi hordami, ki so jim pomagali domači izdajalci, in partizanskimi enotami, ki so po tujčeva leem zadajale udarec za udarcem, so na II. zasedanju AVNOJ sprejeli zgodovinske sklepe. Pomenili so rojstvo nove Jugoslavije in z njo vred postavili tudi temelje novemu gospodarstvu, ki sloni na socialističnih načelih. Delovni človek, ki je bil stoletja in stoletja podložnik domačih in tujih gospodov, je postal sam svoj gospodar. Pišemo leto 1943. November. Delegacije naših narodov so morale že precej dni pred zasedanjem na pot proti Jajcu ki je bila polna nevarnosti. Prisluhnimo, kaj govori dr. Metod Mikuž v enem izmed svojih sestavkov o premikovanju slovenske delegacije: »Pot Slovenske delegacije iz Kočevskega Roga v bosenske Jajce, in to v poznem jesenskem času leta 1943, ni bila lahka, ■ vendar se je moglo ,varno1 hoditi, kolikor je to pač dopuščala vojna in vse tiste težave, ki so bile pri nas tako tesno povezane z njo. Večjih partizanskih doživetij, ki sc človeka čakala v brigadah, od zased do borb, ni bilo, in prvikrat smo lahko spoznali, kakšne ugodnosti more nuditi veliko osvobojeno ozemlje z malimi izjemami od Kolpe do Jajca. Takrat so bili Italijani že na tleh. Nemci pa so pri nas že opravili svojo ofenzivo, v Bosni pa so se nanjo šele pripravljali; preko Kolpe do Ogulina bi lahko srečali ustaše, na več krajih pa četnike, a so vodniki za nekatere zatrjevali, da niso nevarni in da imajo navado samo .pripueavati*. Menda se nam je to tudi enkrat primerijo nedaleč od Gla-meča. Kakorkoli že, vsi kraji pa, skozi katere smo šli, so dovolj zgovorno pripovedovali, kaj je vojna in kaj vse so prebijali ljudje. In to je prav eden izmed tistih vtisov, ki mi bo s te poti ostal za vse življenje...« Poglejmo še v partizanski dnevnik, v katerem Nada Sremac opisuje pot slovenske in hrvatgke delegacije skozi nemške položaje v noči od 18. na 19. november: »Kolona je na peti skozi nemške, zasede. V mraku obiskuje hišice, ki v njih živijo kmetje. Ponudijo nam vode; naši pijejo, ne da bi se ustavili In nadaljujejo pot. Gremo skozi dvorišče, čez plot na mehko travo. Korakov ni slišati. 7daj je že čisto temAo. Tik mimo grmovja gremo, prekoračimo -nizek plot. Čeprav je mrak. Cesto pogledamo na tisto stran, kjer je cesta, ki moramo čez njo. Reflektor zasije. Nekaj svetlega se premika. Kamion! Eden, dva, dvajset, sto. sto petdeset. Nemci gredo. »Kam gredo?« »Evakuacija?« »Koncentracija?« Opazujemo razsvetljeni sprevod kamionov, ki pošastno drsi v mraku kakor dolga vrsta ladij na morju. 'Luči se Jajce — stari del me^ta vzpno tja do gore in še dolgo za njimi ostane svetla sled »Ali pridemo preko,« se sprašujemo tiho in korakoma 1 [ za svojim prednikom. Tako se je stemnilo, da ne vidimo ,, ničesar več. Noge čutijo, da ni več trave. Spotikamo se ob < > kamenje, vzpenjamo se. Do ušes prihaja žuborenje vode 1 [ debelo kamenje in spet voda. Grmovje. Noč... o »Pogor! Jama!« < > Toda noge ne vidijo ničesar in že padajo. Drug drugega J [ med kamenjem. Hodimo po nečem vlažnem. Drobno in. o vlačijo iz jame. < > »Tiho!« J | »Zveza!« < > »Nimamo zveze!« 1 • »Celo stoj!« J J »Naprej! Ni čakanja!« <> Noge najdejo ccrlo. krepko stopajo. Ustavi ne- »n amin 1 > s čela: < »Stoj!« < • »Tiho!« ;; Obstanemo. V mraku ždi še nekaj temnejšega kot je ,, mrak. Zdi se, da Je to drevje. Tako stopama v Klancu in < > temen zid nas skriva. Kamioni gredo še vedno mirrib. Stroj- J [ niča zapoje. Se ena! Bacači! Rakete! Ne dosežejo nas. Ne ,, vidijo nas ...» < > V nedeljo, 28. novembra, so se nekaj po peti uri slovenski j [ in hrvatski delegati odpeljali s tovornim avtonvobi.om iz ,, Lavna v Jajce. < * Na zasedanju je govoril tovariš Josip Broz-Tito, ki mu J | je bil tokrat na predlog slovenske delegacije podeljen častni < > naslov maršala Jugoslavije. Tovariš Tito je zaključil svoje < > poročilo z ugotovitvijo, da so bili sijajni uspehi borbe naših J | narodov, slavne narodnoosvobodilne vojske in partizanskih < > odredov pridobili velike simpatije _ v naprednem svetu, in J' da so dozoreli vsi pogoji, da naši narodi uresničijo svoje ,, težnje — svobodno, resnično demokratično federativno Ju- < > goslavijo. . < [ AVNOJ je z veličastnim navdušenjem Izdal odlok o iz- ^ gradnji Jugoslavije na federativnem principu, s popolno 11 enakopravnostjo vseh jugoslovanskih narodov. J [ Po končanem zasedanju so krenile delegacije jugoslo- <> vanskega ljudstva spet v kraje, od koder so prišle, da skupno -J | 6 tisoči in tisoči partizanov zadajo sovražniku poslednje rane. (J Slovenska delegacija je imela pred svojim odhodom — < ► 6. decembra —• še sestanek s tov. Titom. Razpravljali so J j o marsičem. Ko se je ob koncu Maršal poslovil od vsakega J | posebej in mu segel v roko, je naročil: <► »Ponosite v Sloveni:o moj pozd-ra'- 'm borcem, vsem j J političnim delavcem, vsem slovensk'( n'čem, ženam in ,, otrokom. Upam, da pridem kmalu k vam na o-bišk.« < ► (Zbral: -jak) i USTANOVITEV ZASAVSKE SMUČARSKE PODZVEZE Dobili smo organ, KI BO SKRBEL ZA MNOŽIČNO UVELJAVITEV TEGA ZDRAVEGA ZIMSKEGA ŠPORTA — POGLAVITNA SKRB PRAVKAR USTANOVLJENE ZVEZE PA BO: CIM VEC DELOVNIH LJUDI IN MLADINE NAJ SE UDEJSTVUJE V ZIMSKEM ŠPORTU, SMUČANJU IN SANKANJU Zadnjič smo v skopih besedah carski šport še ni tolikanj uve- Vse to je narekovalo, da se povedali, da je naš okraj dobil ljavil, kot bi se glede na važ- ustanovi organ, ki bo skrbel za zasavsko smučarsko podzvezo. nost moral. Predvsem so klubi večjo popularizacijo tega špor-Danes pa bi nekoliko podrobne- dostikrat grešili v tem, da niso ta, ki bo klubom pomagal in jih je pogledali delo ustanovne v večji meri privabljali v svoje obenem vzgajati v socialističnem skupščine vrste več mladine in vseh de- duhu. ti^e^r igralcem treningi ža Trbovlje razpisuje enoteden- Mejak: 3000 km po iugoslova^kih celi - 1 1 Dv-lb 1** Holtmčasni Ne-kai dirži: zelo SO »i„- 4-Xnl .1——... — — »..n ,.-} sOah (reportaža). ČETRTEK. 29. NOVEMBRA 6.00 Budnica. 6.10 Pesmi borbe, dela in zmage. 8.30 Dobro seme smo sejali ... (Ob dnevu republike). 8.50 Koncert pihalnih godb. 9.25 Tri knatatc — _ tri premiere v Radio Ljubljana — B. stvo in socialno skrbstvo občine Arnič: Z vlakom. M. Kozina: Tlaka. R. Trbovlje v dopoldanskih urah *^i;, do 1. decembra 1956. predmestja Siska). 14.15 Obisk pri In- Tečaj je namenjen predvsem vaiidskem pevskem zbora. 15,15 igrajo IV, ju. --------- za pomoč bolnikom v domači prMiubljeni zabavni, orkestri. 15.45 Pe- mo o koncepciji igre, dobimo oskrbi. Ker je snov zanimiva in ^Ts^ttadilska' igra0P^e Kavčič’: vtis, da je trener sam ne pozna, služi namenu eni izmed glavnih viati atčv. 612. 19.30 Lahka glasba. Moštvo igm brez vsakega si- nalog RK, lajšanja trpljenja 20.00_ ,.od Skopija do tjnbiiane" (0d- 110 9 9 £vi7 ir dolgočasni. Nekaj drži: zelo so ski tečaj> dnevn0 po dve uri, 119 19 97-17 IG nesistematični in igralcu ne „0 negi bolnika v domači 11 t l d di.u nudij0 tistega, kar potrebuje, oskrbi«. Priglasitve za tečaj se Slika treninga je taka, kakor sprejemajo pri tajniku občin- da sedanji trener ni dorasel na- skega RK tov. Alojzu Grabnar- logi, ki jo opravlja, alj pa je ju v pisarni oddelka za zdrav- ne more dobro opravljati, ker ? ts ib-90 7 le obenem tudi igralec. 11 1 5 5,18.29.- 7 Na ^ igralci ne 11 6 1 4 25:13 13 11 6 0 5 30:18 12 11 4 4 3 21:10 12 11 4 2 5 18:26 10 11 3 2 6 22:31 8 11 3 17 17:31 11 2 3 6 12:33 11 2 2 7 16:32 nauče ničesar, ker nimajo vaj, ki jih potrebujejo. Ce govori- Aluminij Kovinar (M) Svoboda Drava 11 8 1 2 31:17 17 stema. način igre je prepuščen bolnikov, je pričakovati, da bo dai* Jugoslovanske narodne glasbe). »Nafto« iz Dolnje Lendave s 4:2. Rezultat bi bil lahko še večji, če ne bi napadalci »Svobode« toliko omahovali pred nasprotnikovim golom. Po stanju 1:1 v prvem polčasu je »Svoboda« nato povedla igro na 2:1. Gostje so izenačili k Rešitev nagradne uganke iz 46. številke Kar cel kup rešitev smo dobili od naših pionirjev in pionirk na nagradni magični kvadrat, ki smo ga prinesli v pred- nezanesljivi in slabi sodnik Rudar (V) Brunšek iz Celja. »Svoboda« je Kovinar (Š) stalno napadala in dosegla še Celje dva gola. Fužinar Zmaga je-zaslužena in — ka- Nafta kor poudarjeno — bi bila lahko Usnjar še večja. Brežice Prvenstvo Zasavca v rokometa Proletarec (Zagorje) : 11 6 3 2 35:20 15 posameznikom (driblanje). Tre- 11 7 0 4 30:19 14 ner se niti malo ne poglobi v 11 6 2 3 26:22 14 Igralca, ne zna v njem vzbuditi 11 5 1 5 23:19 11 zaupanja, ne more si igralca na- 11 5 1 5 33:35 11 vezati. Pri njegovem delu mu U 4 3 4 20:27 11 funkcionarji društva ne nudijo 11 4 1 6 25:22 9 dovolj podpore, saj je v delu 11 4 1 6 15:25 9 prepuščen sam sebi. Uprava 11 3 1 7 21:82 7 društva ni v stalriem kontaktu 11 3 1 7 16:27 7 z njegovim delom, zato so nje- 11 3 1 7 15:29 7 gove odločitve večkrat napač- ne. Ljudje v njej so delavni, strokovna plat pa je šibka. Ne-rai5umljivo je bilo. zakaj je bil Gimnazija (Trbovlje) V nedeljo dopoldne je bila na stadionu »Proletarca« v Za- (1:8). Uspešni so bili za goste Cuk z 9 goli*in Barlič, Jazbec, Poličnik, Božjak s po 1 zadet- Kinetnalografi Kino »Svoboda-Trbovlje n« odziv povoljen. petek. 30. novembra Tečaj je brezplačen. 7.35 Žabam« mei,,k o 1 " ameriški barvni film »Dvorišč- niku, godbi in še posebej vsem lezniške postaje Brestanica, in ru n (po o gotej. ___« „1 o n en ->q ___, u.1-,1 _____________________j________ metne podzveze Zasavja v malem rokometu med domačim »Proletarcem« in gimnazijo iz Trbovelj. Zmagali so domači s 17:13 (po 3 gole). . no okno«; od 27. do 30. nov. pa Tekmo je dobro sodil Zapot- gVedski film »Samo mati«, nik iz Zagorja. (m) Uspele motorne dirke v Samoboru 11. novembra so bile v Sa- Lokomotiva (Zagreb) : Rudar (žene) 10:2 (7:0) Igralke »Rudarja« se niso Zelo smo bili veseli obilne pošte naših mladih bralcev. Pravilna rešitev magičnega kvadrata se glasi (vodoravno in navpično): gost, osel, seja, tlak. Žreb je prisodil prvo nagrado za rešitev uganke Janiju Maj-cenu, učencu 5. razr. osnovne šole v Polšniku, pošta Sava pri Litiji — drugo nagrado pa dobi „ „c,- ___.... po odločitvi žreba Tomi Svažič. mobc>ru meddruštvene motorne manjši, če bi igralke »Rudarja« gnna«. učenec II. c razreda osnovne dirke katerih so se udeležili Prisebno streijaie na gol Kino Sevnica: 24. ln 25. nov. šole v Sevnici Obema bomo tudl vozačl iz naiega okraja. Toda vsi streli so šli večmom3 ameriški film »Žig preteklosti«: poslali knjižno darilo po pošti. prvo mesto v kategoriji na Pre^° Premke ali pa so postali j ;n 2. decembra ameriški film Vsem ostalim mladim bral- 500 cm» je‘dosegel tov. Janko Plen dobre vratarke »Lokomo- »Kraljica Kristina«: 8. in 9. dec cem ln bralkam za njihovo Draksler iz AMD Hrastnik, tive«. nemški film »Luč ljubezni«. Avto-moto društvo Videm- Ce bi igralke »Rudarja« sosedom in prijateljem. Otroci 1 družinami Cena po dogovoru, v upravi lista. Naslov Kino Brežice: 24. nov. amer. barvni film »Velika noč Casanove«; 25. nov. ameriški film »Pod okriljem zakona«; 28. in 29. nov. jugoslovanski film . »Volčja noč«; 29, in 30. nov. mogle upirati razpoloženun Za- ameriškl fi]m »Beg iz Guaya-grebčankam, ki so zmagale kar ne«. j dec ameriški film »Bor-z 10:2, v prvem polčasu pa je ba M imetek«; 2. dec. ameriški bil rezultat 7:0. Ta bi bil lahko barvt(i vvestem film »Ura obra- pošto hvala. pozdrave prisrčna Uredništvo Kino Brestanica: 24. in 25 Nova nagradna uganka za naše pionirje Krško pa je prejelo dva pokala Igrale celo tekmo takokotv ^ amer banmi fantastičnj za drugo mesto v 250 cm' in drugem polčasu, bi morda lahko film „Vojn8 svetov«; 28. in 29. tretje v 350 cm3 kategoriji. Zelo doživeli drugačno presenečenje dobro je vozil tov. Bivic iz AMD Trbovlje, vendar se za-Boste uganili sledečo uganko? radi okvare motorja ni dobro Poslušajte jo! Glavo ima, noge ime, nima pa repa, zvija se, zbode te, kadar je kepa. Ce boste uganko rešili, nam prinesite ali pa pošljite odgovor do nedelje, 2. decembra, opoldne. Za pravilno rešitev imamo pripravljeni dve knjižni nagradi po odločitvi žreba. Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena in priimka tudi razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto In kraj, kjer ste doma. Uredništvo plasiral. Tudi vozači iz AMD Brežice so preleM dva pokala Vozači okraja Trbovlje so od „Celje“ : Bratstvo 5:0 Tokrat so Hrastničani v Celju v celoti odpovedali. V prvem polčasu je bila igra še enako- 13 prejeli 5 pokalov, kar je vse- pravna, toda drugi polčas je prinesel za goste katastrofo. Rezultat 5.0 »Bratstvo« pač ni zaslužilo. Toda kaj hočemo — žoga je okrogla, pa še sodnik, ki je imel bolj slab dan, ln smola je bila tu. kakor hvale vredno. Za Okraj je nastopalo 7 vozačev, medtem ko je bilo iz LR Hrva5ke 32 vozačev, ki so imeli tudi specialna vozila, medtem ko so naši vozači imeli povprečne motorje. Proga je bila izredno težka, zato ne smemo podcenjevati naših vozačev, ki so jo kljub slabim Vozilom dobro prevozili MLADINCI V tekmi med mladino »Rudarja« iz Trbovelj in »Bratstvom«. ki so jo igrali v Hrast- in celo zasedli nekaj prvih mest. niku, je »Rudar« krepko zma- -a gal s 7:0. nov. slovenski film iz NOV »Trenutki odločitve«; od 30. nov. do 2. dec. angleški barvni nustolovski film »Zvezda Indije«; 5. in 6. dec. francoska drama »Obsesija — Mučenje«; od 7 do 9. dec. ameriški barvni western film »Borba za posest«. Potujoči kino okraja Trbovlje bo predvajal od 24. do 28. nov. ameriški film »Opustošena džungla«, 24. nov. Ob 16.30 v BoštanjU, ob 19.30 v Vrbovem: 25. nov. ob 10. uri na Studencu pri Sevnici, ob 14. na Blanci ln ob 18. v Tržišču; 26. nov. ob 16.30 na Bučki, ob 19.30 v Raki; 27. nov. ob 17. in 19. uri v Po-tošk! vasi v Zagoriu in 28. nov. ob 19. uri v Čečah. Razpis za tečai Politične šole pri CK ZKS (od 6. februarja do 30. junija 1957) Petmesečni tečaj Politične šole pri CK ZKS daje osnovno ekonomsko-politično izobrazbo predvsem delavcem in delavkam, ki se že udejstvujejo v delavskem upravljanju in v družbenih organizacijah. • Priglasitve za sprejem v šolo pošljite na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova ulica 37, II.■ trakt, do 31. decembra 1956, hkrati pa tudi na svoj občinski komite. V priglasitvah navedite osebne podatke o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organiza-jah, o osnovnem poklicu in zaposlitvi in o višini mesečnih prejemkov. Sola ima internat, ki je namenjen predvsem tovarišem in tovarišicam izven Ljubljane. Podrobnejša pojasnila dobite na upravi šole oziroma na občinskem in okrajnem komiteju ZKS svojega področja. O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen, in sicer najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja. Prodamo ooltovorn« avto znamke »Fiat«. Interesenti državnih podjetij in ustanov naj se oglasijo glede nakupa do 10. decembra 1956. — Po tem datumu je nakup avtomobila na razpolago privatnikom. MESTNA KLAVNICA RADEČE 7 DNI PO SVETU ~ooooooooooooooooooooooooo< Preteku teden ni prinesel' no- nega Geroeja in Se nekatere sta-benih večjih sprememb na med- re staliniste. Druga intervencija, narodnem pr.zorišču, vsaj takih ki jo je terjal sedanji vladni ne, ki bi kot »bomba« razburka- predsednik Kadar, ima pa drvele svet. Navzlic temu pa leti v gačen pomen, ker so se v sicer ozračju sumljiva mora, k* nam množični vstaji madžarskega ne dopušča, da bi zazrli pamet- ljudstva proti Goreju in njego-no rešitev iz trenutne zagate, v vim okrepili soc.alizmu sovražni kateri se je znašel svet. element in izkoristili tudi delav- TitOV6 izjave ce in zavedne socialiste za načrte. Največ pozornosti te dni so Poblids bile deležne izjave predsednika ... , ... Tita na sestanku partijskega V času, ko prihajajo na egip-aktiva mesta Pulja. V daljšem t°?skx° ozemlje oborožene enote govoru je razčlenil trenutni po- združenih narodov, da bi počasi ložaj na svetu in jugoslovansko °dprayile napadalce domov, je' stališče do dogodkov, ki svetov- sovjetski premier Bulganin po-no javnost najbolj zanimajo. sla^ Za-hodu poslanico, v kateri Odločno je odgovoril na nami- ln0Vat Voziva na razorožitev, govanja na Vzhodu in Zahodu Sovjetski načrt upošteva m o vlogi sodobne Jugoslavije. Pri sprejema tudi Eisenhourerjev tem je ugotovil■ predlog o zračni inšpekciji. Iz da stalinizem v nekaterih Wiishingtcna poročajo, dapred-vzhodnoevropskih deželah ni rednik načrt skrbno proučuje, mrtev s tem, če so pričeli obra- ^al, ^a Pr:haja sicer dober načrt Čundvati s kultom osebnosti, v. času, ko se je pojavila agrc-Treba je spremeniti sam sistem na zemlji in ko ljudje ne stalinizma■ vedo, ali ni vmes samo —propa- da so dogodki na Madžarskem oandna poteza. Del zahodnega in na Poljskem posledica priza- tUi‘za Je ~e taJco naPisal... devanj, ■ ki naj odpravijo staro Generalna skupščina, ki zasc-navlako 'Stalinizma (četudi so da te dni, se ukvarja s sueško dogodki na Madžarskem šli po- krizo in pa z dogodki na Ma-sebno pot); džarskem. Te dni je ponovno po- da se vodstvo KP Sovjetske zvala napadalce, naj se umak-zveze nekam boji revolucionar- nejo, in prejela prek glavnega nih gibanj v vzhodnoevropskih tajnika ugodne obljube v tem državah in smislu. Prav tako je terjala od da so v nekaterih teh deželah Madžarske, naj dovoli opazoval-spričo madžarskih dogodkov cem OZN pristop na madžarsko pričeti hvaliti stanilizem kot ozemlje in ne dopusti, da bi pred 20. kongresom KP Sovjet- sovjetske sile deportirale mad-ske zveze. žarske državljane za svoje meje. Predsednik Tito je ocenil prvo Jugoslavija je uradno sporo-sovjetsko vojaško intervencijo čila, da te vesti niso potrjene in rta Madžarskem kot veliko na- da bi resolucije v tem smislu ne pako, saj je imela namen, ohra. kazalo sprejeti, ker bo samo še niti na oblasti med madžarskimi bolj zamotala že itak zamotan delovnimi množicami osovraže- položaj. Porušeni Kairo Obsodba anglo-francoske agresije Predsednik Tito je obsodil an-glo-jrancosko agresijo in posebno potidaril žalosten pojav, da se je zanjo odločila pariška vla da, ki jo vodijo socialisti. Tega madeža socialistična stranka ne bo mogla zbrisati nikoli. Odmevi po svetu na govor predsednika FLRJ so bili veliki. Omeniti pa moramo, da so se prizadeti tako na Vzhodu kakor na Zahodu oprijeli samo tistih izjav, ki napadajo »nasprotnika«. S tem so sami sebe obsodili. To velja 'tudi za Sovjetsko zvezo in njene uradne komentarje. * v Navdušenje Nekemu novinarju je direktor newyorške Metropolitan Opere zaupal, da so v Operi v zadnji sezoni porabili 62.408 žarnic, da so porabili za tiskanje gledaliških programov nad 1500 kilogramov papirja in da so zbrali skoraj 80 kg usnja ženskih rokavic, ki so jih navdušene gledalke raztrgale pri ploskanju. DODATEK ZARADI SMRADU Pristaniški delavci v Sydneyu (Avstralija) dobivajo poseben dodatek k plači zaradi smradu. Raztovarjajo namreč čebulo iz Japonske. Kino v novem Delavskem domu Poleg gledališke dvorane bo v novem Delavskem domu v Trbovljah tudi kino dvorana. Ker bo kino urejen z najnovejšimi napravami za prikazovanje raznih sistemov, kakor so n. pr. widescreen, vistavision, super-scop in z najbolj razširjenim cinemascop sistemom, sodimo za potrebno, da seznanimo naše kino obiskovalce o tej najnovejši pridobitvi s sledečim: V mnogih državah se je v zadnjih letih zelo razširila televizija, t. j. sistem prikazovanja slik v sprejemnih aparatih. To je imelo za posledico, da mnogo ljudi kino predstav ni več tako redno obiskovalo kakor prej. Obisk je zato v kinematografih stalno nazadoval in pokazala se je potreba, da se v kinematografiji uvede nekaj novega, kar bi spet privabilo ljudi v kino dvorane. To se je filmskim producentom v polni meri posrečilo, kar je razvidno iz podatkov in poročil raznih svetovnih časnikov, ki pišejo, da obisk kinematografov spet narašča. To je tudi razumljivo, ker je pač dosti večji užitek videti dogajanje v večjih dimenzijah kot pa samo v televizijskem aparatu. Kakor izgleda, je novi sistem prikazovanja filmov že mnogim več ali manj znan, ker so imeli priložnost videti ta način predvajanja filmov že v tujini ali pa tudi pri nas doma. Nedvomno je to velika pridobitev za našo kinematografijo, ki bi jo lahko primerjali samo s prehodom nemega na zvočni film. Tudi kino aparatura v novem Delavskem domu v Trbovljah bo urejena s to najnovejšo pridobitvijo, kot drugi kinematografi v naši republiki. Škoda je le, da filmov po novem sistemu (morda razen enega) prve čase še ne bomo gledali, ker zaradi potrebe preurejanja kinematografov takih filmov še ni. dovolj v državi. Upamo pa, da se bo to vprašanje uredilo že v prvih mesecih prihodnjega leta. Kakor smo že omenili, je med vsemi . sistemi trenutno najboljši tako imenovani cine-mascop sistem, ker nam prikaže plastično sliko v globino, še važnejši pa je plastični zvok. ki se ne prenaša samo preko zvočne kombinacije za filmskim platnom, temveč tudi preko zvočnikov, ki so nameščeni ob straneh dvorane. Slika teh filmov bo pri nas približno tri- krat večja kot do sedaj in bo merila v širino skoro 10 metrov, v višino pa 4 metre. Pri nas bomo — kot rečeno —; za sedaj predvajali še danes običajne filme, ker bo naša nova aparatura urejena tudi za ta sistem. Kot otvoritveno premiero bo trboveljski kino predvajal slovenski film »Dolina miru«. S tem bo kino dal poudarek pridobitvi naše domače slovenske kinematografije, ki je s tem filmom doživela lep uspeh pri vseh kino obiskovalcih v državi. V Ljubljani je imel ta film med v^emi letošnjimi največji obisk in tudi v Mariboru so morali predvajanje filma »Dolina miru« zaradi nepričakovano velikega obiska podaljšati. Končno še nekaj o vstopnini v novem kinematografu. Zadnje čase je slišati v Trbovljah netočne govorice o visokih ce- MIRNO GORI OGENJ, KI SO GA PRIŽGALI NA RAZVALINAH ANTIČNE OLIMPIJE. ŠTAFETO SO LETOS PREPELJALI IZ ATEN V MELBOURNE, KJER BODO LETOŠNJE OLIMPIJSKE IGRE nah kinematografskih vstopnic. V pojasnilo sporočamo vsem obiskovalcem, da bodo vstopnice stale približno enako kot do sedaj, t. j. od 30 do 60 din. Pprepričani smo, da se bodo kino gostje v novi dvorani kar najudobneje počutili, ker je dvorana grajena po najnovejših pridobitvah sodobne tehnike. Istočasno pa bo uprava kina Ni dolgo tega, ko sem obiskal starega rudarja. Beseda je dala besedo in jel mi Je pripovedovati nekaj drobnih rudarskih anekdot, ki so se .pni, zdele vredne, da jih zbe-; rejm in spravim na papir. Pri-šKihnite jim 1... „Nikar se ne jezi, saj nis«m bil daleč'* Janez je prišel domov ob pol treh zjutraj. Ivana pa huda, da je robantila še dve uri potem, k« je Janez že sladko smrčal-Naslednji dan je imel mačka. Ivana mu je morala kuhati čaj in dajati krompirjeve olupke na glavo. Naslednjo noč bi morali zapiti Andraževo obletnico dela v jami. Janez je tuhtal in tuhtal, pa mu ni prišlo nič pametnega na misel. No, po temeljitem tuhtanju je le našel rešitev.. jPo večerji je nesel čevlje v vežo, dal 'pod pazduho suknjič in klobuk in se vrnil v kuhinjo. Tam je še nekaj časa pretiral časnik, dvakrat, trikrat skočil ven. ženi pa tarnal, da mu v želodcu n| nekaj prav. Ko je stopil ven četrtič, je previdno in brez šuma zaklenil vrata, dal ključ v k prijateljem. Zgddaj zjutraj se je vračal. Malce se ga je nalezel, zato je na moč previdno vtaknil v ključavnico ključ. Toda le-ta ga je izdala: na vso moč je škrt-nilo, čim pa je bil skozi vrata, se je posvetila luč Kako sta se tisto noč z ženo sporazumela, vesta samo Janez in Ivana. Toda Ivana še danes veruje, da je mož prečepel štiri ure na ... Kako ne, saj ga je ščipalo v želodcu ... „Kaj, takšno pijačo točite pri vas?“ V gostilni je sedela knapovska druščina. Pridno so si nalivali kozarce in jih seve še bolj pridno praznili. Janez' je nekaj časa štel litre, nato pa se niu je v glavi vse nekam čudno zamotalo. da ni vedel, ali so jih pospravili šest ali deset.' Gostilničar je bil za čudo ustrežljiv. Venomer se je smukal okrog fantov in jih silil, naj še zvrnejo kakšen bokalček. Ko se je za lup odstranil, so rudarji pomaknili glave bliže. Prvi je začel Janez. »Fantje, jaz nimam v. žepu nič več kot dvanajst dinarjev in nekaj seveda od vsakega obiskovalca morala zahtevati red in disciplino. Z odprtjem kinematografa v novem Delavskem domu bo kino uprava ponovno uvedla dva filmska sporeda tedensko, kar bodo obiskovalci razvideli iz vsakokratne številke »Zasavskega tednika« in iz reklamnih omaric kinematografa. U. F. je imel nekaj dinarjev manj, tretji še manj in tako po vrsti.;. Vsega skupaj so zbrali nekaj kovačev. Kako prevaliti gostilničarja? Janez ni niti pisnil, samo za kraitek hip se je odstranil. Ko je birt prinesel na mizo še en bokal, je Janez hitro odtočil nekaj kozarcev in na moč ravnodušno vrgel v preostalo tekočino v steklenico dolgo deževnico. Nato so poklicali gostilničarja in mu pokazali Hvalico, ki se je čudno zvijala v neprostovoljnem jetništvu. Inko je Janez zatarnal, da ga čudno ščiplje po želodcu in nekaj namignil. da so bržkone že prej pospravili kakšno podobno ži-valico, je gostilničar na moč prijazno povedal, da naj bodo za božjo voljo tiho, zbrisal račun in postavil na mizo še bokal najboljšega... Razlog Uredništvo nekega podeželskega časopisa v ZDA je prejelo pismo neke učiteljice, v katerem je ta spraševala, kaj bi storila, ker ne more več prenašati svojega moža, ki je z vsakim dnem bolj podoben državnemu poglavarju. V OBJEMU Z.EEEHEG/1 V>EK.£/1 ElpMAN 35 Priredil Vlado Pečar .»Tam,« Je odvrnil in mukoma obrnil glavo proti palmi. »Nad" Amazonko! * Uvidel sem, da ne bom dobil treznega odgovora. »Ne pustite me samega!« je ponovil. »Ne bomo te pustili!« je odvrnil Juan. »Ne ustrelite me. Jaz nočem umreti v džungli!« »Nosili te bomo, čeprav do Amazonke. Saj ne mote bit* več daleč.« Toda. Pedro ni več slišal. Njegovo ječanje je zamrlo. Čepeli smo ob njem in čakali konca. Ni se več zavedel. Zvečer je Juan s kolom izkopal jamo v vlažno, pragozdno zemljo. Zjutraj smo se napotili dalje, in sicer poslednji Člani propadle ekspedicije, na katero so polagali toliko nade. Hodili smo še vedno skozi goste liane, se spotikali ob trhla debla iskali prehode v trnju, dokler si nismo utrujeni in izmučeni poiskali prenočišča v zavetju pritlikavega barbasca, obdani od strupenih žuželk, kač in zveri v tej prekleti džungli. Drugo jutro sem nagovarjal lovca Vasca, naj poišče sonce, vendar je okleval. Preveč ga je prizadela peonova smrt. »Saj ni treba, da skačeš z drevesa na drevo,« sem dejal. »Dobro Veš, da je to naša edina rešitev. Sonce nam bo kazalo p6t tn privedlo do Amazonke.« Razumel me je in ubogal. Splezal je na palmo in občepel pod krošnjo kot opica. Ni se več upal naprej. »Ali vidiš sonce?« sem zavpil. »Vidim svetlobo!« »Kje?« »Vse naokoli!« »Povzpni se na krošnjo! Saj ne boš padel! In prinesi nekaj banan!« Vasco se je počasi povzpel na krošnjo. Priletelo je nekaj sadežev. Spet sem zavpil: • »Ali sedaj vidiš sonce?« »Mislim, da vidim, odkod prihaja svetloba!« > »Pojdi dol! Vrzi še nekaj banan!« Trepetajoč je splezal’z drevesa. Pobrali smo raznesene sadeže in jih molče pojedli. Ponoči me je Juan prebudil. Tresel me je za ramena. »Senor! Sefior! Zakaj kričite?« Ničesar nisem vedel. Krita\ sem v spanju. Usedel s«*~« se zraven peona. »Amazonka mora biti blizu,« je zamrmral. »Zakaj?« sem vprašal »Zemlja postaja vedno bolj vlažna. Vonjam vodo.« Začudeno sem ga pogledal. »O čem si sanjal, Juan?« »O vodi!« mi je odvrnil smehljaje. »O veliki, globoki vodi, polni aligatorjev.« Zamislil sem se. Aligatorji pomenijo sedaj Srečo, pomenijo Amazonko. »Kaj misliš početi, če se vrneš domov?« sem vprašal. »Kupil si bom kos džungle ob obali in si sezidal hišo. Postal bom haciendar.« »Ti sc misliš vrniti v džunglo?« sem nejeverno vprašal. »Spremenil jo bom v plantažo,« je odvrnil. »Postal bom bogat.« Nenadoma je hlastno vprašal: »Ali mislite, da me bodo plačali kljub temu. da je ekspedicija propadla?« »Seveda,« sem odvrnil. »In če naju ne požro zveri, ne zadavijo kače, ne ugonobi strupena golazen, ne okužijo bacili in ne vsesa močvirje, td bom še Jaz poslal iz Ria nekaj.« »O!« je vzkliknil. »Potem bom bogatejši kot don Rodego dos Testa Francisco del Cam x>!« »Kdo se skriva pod tem veličastnim imenom?« sem vprašal »To je moj plantažnik. Zanj dela kakih pet sto peonov.« »Hm,.; sem dejal zamišljeno. »Velik človek. Njemu brez HUERTO LOPEZ dvoma ni treba hoditi v džunglo umirat. Toda Juan, ne pozabi na ,če‘!^ »Na kakšen ,če‘?« »,Ce‘ naju ne požro zveri, ne zadavijo kače, ne ugonobi strupena golazen...« sem hitel naštevati. Prijel me je za roko. »Senor, vi preveč mislite o tem! Kdor misli, tistega gotovo zadene. Kaj boste počeli vi, če se vrnete?« Ostrmel sem nad to modrostjo. Res, mnogi so umrli zaradi lastne slabosti. »Ne vem,« sem odvrnil. »Ali boste pisali knjige?« Je vprašal spoštljivo. »Ne verjamem.« »Gotovo imate družino,« je dejal samoumevno. »In žma vag nestrpno čaka ...« »Nisem oženjen,« sem žalostno odvrnil. »Sam sem.« »Tudi jaz nim?m družine, a čaka me dvoje deklet. Oni me x>sta potolažiii.« Dvignil je roko in pokazal pločevinast obroč. »Tega mi je dala Ora.« Prikimal sem mu. Na dnu srca sem ga zavidal. Spet sem se vlegel in sc potopil v kratki, nemirni sen. Proti jutru me je prebudilo kričanje. Se v polsnu sem planil pokonci. Jaguar je napadel Juana, ki je divje otepal okoli sebe in ga tolkel po lisasti glavi. Tedaj sem zapazil poleg sebe puško. Bliskovito sem jo zgrabil in začel streljati, dokler nisem izstreli] zadnjega nabo a. Zver je spustila žrtev in izginila v grmovju. Skočtli smo pokonci to obkrožili peona. Toda ležal je negiben. Kri na prsih in na glavi se je že strdila. Po črnih, mastnih madežih so lezle mravlje. Tedaj sem stisnil pesti in solze so mi zalile oči. V nemoči sem se zrušil zraven trupla. Bridko sem Hitel. Ko sem vstal, sem se še enkrat ozrl na mrtvega. »Zaman si sanjal o bogastvu in svojih dekletih! Tudi Orina zapestnica te ni rešila smrti. Bolje bi bilo, da n H nikoli sanja!!« . . Odtekajoč in spotikajoč sem zbežal od njega.