........... '•£»'!
p|fi|illilii


itaw^ywaitjiijiaiiiii
ŠTEVILKA 17.
J0L1ET. ILLINOIS. 23. JANUARJA 191? _• __
LETNIK XXT1
bojih
na evropskih frontah.
Rusi in Rumuni v novih obupnih bojih brez upa zmage. Mesto Nanesti zavzeto.
LE TOPNIŠKI BOJI NA ZAPADU.
Avstrijske čete na Krasu izvedle več uspešnih sunkov.
Laška fronta.
Rini, 19. jan. — Včeraj je bilo zopet samo omejeno topniško bojevanje na trentinski fronti. Naše baterije so pretrgovale sovražna kretanja v Adi-ški dolini.
Na Krasu je včeraj dopoldne in popoldne sovražnik izvajal silno in trajno topniško bombardiranje proti našim postojankam v odseku med Vipavsko dolino in cesto Opatjeselo-Kosta-njevica. Naše topništvo je krepko odgovarjalo, ustavljalo in razganjalo sovražne skupine, ki so poskušale prodirati proti našim postojankam. Zvečer "je delavnost nehala.
Ujeli 120 Lahov.
Berlin, 20. jan. — V severnem odseku fronte na Krasu so avstrijski vojaki izvedli več uspešnih podjetij proti prednjim postojankam sovražnikovim. Dovedli so na ujetnikih štiri častnike i« 120 mož ter uplenili eno strojno puško.
Topniški dvoboji.
Rim, 21. jan. — Med rekama Sacra ia Adiža so bili topniški dvoboji in kretanja sovražnih čet. Na ostali trentinski fronti in na julijski frontti je bilo »bičajno streljanje z okoprimi mož-■arji in "topovi. V okrožju pri Plaveh ia aa Krasu so na,še patrole odbijale razgledne skupine/
Makedonska fronta.
Berlin, 18. jan. — Manjši spopadi so bili na osamljenih točkah.
Rim, 18. jan. — V Albaniji je v torek eden naših konjiških oddelkov zasedel kraja Salesi in Arra, severovzhodno od Gremija, v soseščini ceste Jaskavik-Irorica.
Britanska stotnija odbita.
Berlin, 19. jan. — Veliki glavni stan naznanja danes o dogodkih na makedonski fronti sledeče:
''Sunek neke britanske stotnije proti Seresu je bil odbit z lahkoto."
Rumunska fronta.
London, 18. jan. — Divji boji se vrše na obeh krilih rumunskega bojnega pasa. Brezžična brzojavka iz Rima navaja petrograjsko vest, da Nemci zapuščajo Brailo. Ta vest ni potrjena niti v ruskem, niti v nemškem uradnem naznanilu.
Očitno pa je, da je ofenziva še na strani preurejenih rusko - rumunskih armad. Berlin ne poroča nobenega napredka na nobeni točki fronte in priznava, da Rusi nadaljujejo svoje ljute napade v pogorskih dolinah Moldavije. Nemci trdijo, da so odbili te napade, ali Petrograd pravi, da so Rumuni obkolili Nemce na neki višini jugozapad-iio od Pralesa in dobili v svoje roke "veliko število ujetnikov".
Rusi še v Dobrudži.
Vkljub nemškim naznanilom, da je bila vsa Dobrudža očiščena Rusov, je sedaj očitno, da Rusi še obdržujejo tri-kot delte med severnim in južnim iztokom Donave. Odtod obstreljujejo mesti Tulčo in Isakčo, obdržavani po Bolgarih na severnem bregu Donave.
Berlin pravi, da je obstreljevanje teh mest uspelo samo v usmrčenju nekaterih civilnih prebivavcev, ali Rusi morebiti pripravljajo protiofenzivo v Dobrudži.
Položaj neizpremenjen.
Berlin, 19. jan. — Fronta nadvojvode Jožefa: Severno od Sušice, v okrožju Marasti, so se napadi proti našim višinskim postojankam izjalovili s težkimi izgubami za sovražnika.
Fronta feldmaršala von Maqkense-na: Položaj je neizpremenjen.
Petrograd, 19. jan. — V dolinah rek Trotus in Ojtuz je sovražno težko topništvo bombardiralo mesto Ocna in vas Bordanešti. Na ostali fronti je bilo razgledovanje po skautih in pehotno streljanje.
Mesto Nanesti zavzeto.
Berlin, 20. jan. (Brezžično v Say-ville.) — Mesto Nanešti ob Seretu so nemške čete osvojile danes, poroča veliki glavni stan.
Ruska fronta.
Petrograd, 18. jan. — V soseščini vasi Sanoviči, južno od Smorgona, so naši razgledni oddelki prodrli v sovražne zakope in v spopadu od moža do moža bajonetovali dvajset Nemcev, nakar so se vrnili. Potem so naši sa-perji razstrelili tri minske galerije, tako da s'o bili sovražni zakopi razdejani.
V	okraju vasi Krička ob reki Bystri-ci se je skupina kakih 100 sovražnih skautov približala našemu stražišču. Naši so pustili sovražnika, da je prišel prav blizu, nakar so ga z močnim streljanjem pognali v beg. Uplenili so njegovo opremo in puške, ki jih je vrgel od sebe.
Praske v Galiciji in drugod.
Berlin, 19. jan. —• Bojevanje je zopet ponehalo po večdnevni živahnejši delavnosti.
Petrograd, 19. jan. — Snoči so v o-kraju severozapadno od Baranovičev oddelki enega naših polkov presen'etili dve sovražni stražišči, kj sta bili o-svojeni. Sedemnajst Nemcev je bilo ujetih in ostali so bili bajonetovani.
V	soseščini Zborowa (Galicija) je
Fliotoa by American Press Association.
VELIKA POMORSKA DEMONSTRACIJA POVODOM PREVZETJA DANSKE ZAPADNE INDIJE.
Načrti za veliko pomorsko demonstracijo povodom ameriškega prevzetja Danske Zapadne Indije so bili pravkar izdelani v državnem uradu in pomorskem department«. Vse atlantsko brodovje, s praporno ladjo "Pennsylvania" (št. 4 na sliki) na čelu in pod vodstvom admirala Mayo (št. 1), odrine do novega pomorskega opirališča St. Thomas (št. 3), da se udeleži slavnosti. Atlantsko brodovje sc zbere pri Guantanamu, Cuba, za zimske manevre koncem januarja in bo pregledano tamkaj po pomožnem pomorskem tajniku Franklin D. Rooseveltu (št. 2 na sliki).
RAZPOK V ANGLEŠKI TOVARNI ZA STRELIVO,
Vsled strašne eksplozije 60 oseb u-smrčenih in najmanj 376 ranjenih.
VSE ZALOGE BAJE RAZDEJANE.
>ir -"iiii'-iifjiiii' i.i»»;»wii»iii|iil>iiiiiiiinifiiii ii rii .............. mu
iinnantii
Ves London z okolico vsled nesreče silno razburjen.
Razstrelba v municijski tovarni.
London, 19. jan. — Sledeče uradno naznanilo je bilo nocoj objavljeno:
"Municijsko ministrstvo obžaluje, da mora naznaniti, da se je nocoj v neki municijski tovarni v soseščini Londona pripetila eksplozija.
"Bati se je, da je razstrelba zahtevala mnogo človeških žrtev in napravila znatno gmotno škodo."
60 oseb usmrčenih.
London, 20. jan. — Snočnja razstrelba municijske tovarne v londonski soseščini, ki je pretresla del Londona, je usmrtila od 50 do 60 oseb, katerih trupla so bila spravljena izpod razvalin, __
resno ranila 121 in lahko poškodovala 26S drugih.
Bati se je, da najdejo reševalci pod razvalinami še več trupel.
Kemični oddelek, v katerem se je izdelovalo strelivo, je bil središče več eksplozij, ki so razširile pogibelj čez znaten odsek okrožja, v katerem so stala tovarniška poslopja.
Ves London razburjen.
London, 20. jan. — Ves London in okolica nad 100 milj oddaljenosti se nahajata v stanju največje razburjenosti. Mogočna municijska tovarna v East Londonu je bila pozno _v soboto zvečer prizorišče razstrelbe, ki o njenem obsegu pričajo dimeče se razvaline, mnoga pod njimi pokopana trupla in daleč vrženi deli človeških teles.
Ogromne množine streliva, raznes-nih tvarin in izstrelkov so bile nagrmadene in delali so na vso moč, ko je naenkrat nastal ogenj. O njegovem nastanku ni znanega ničesar; kajti ma-lokateri, ki se jim je posrečilo uteči, preden so plameni švignili v založišča, ne vedo ničesar povedati. Kar zrušilo se je vse in s takim hruščem, da je bil v daljavi nad 100 milj razločno slišen.
Bližnja poslopja so bila tudi žrtev eksplozije. Od treh vrst sosednih hiš ni ostal niti kamen na kamenu.
sovražnik, razdejavši naše zobčatožič-ne zamote ponekod s svojimi topovi, podjel ofenzivo proti našim oddelkom na višinah jugozapadno od Zborowa. Vkljub našemu topniškemu streljanju je majhen del sovražnega oddelka prodrl v naše zakope. Sovražnik je bi! takoj izgnan po reservah, ki so dospele o pravem času.
Francoska fronta.
Pariz, 18. jan. — Topniški boji dokaj resne kakovosti so se vršili v Vo-gezili; v Lotaringiji in v soseščini Sois-sonsa. Mir je prevladoval na ostali fronti.
Topniški boji so bili na obeh straneh v soseščini krajev Ramscapelle, Dix-mude in fiet Sas. Živahno bojevanje z bombami je bilo v smeri St. Sten-straeta.
Uspešni sunki.
Berlin (brezžično v Sayville), 19. jan. — "Naše patrole so podjele na reč točkah uspešne sunke," se glasi današnje kratko poročilo o dogodkih na zapadu.
Odgovor nemškega cesarja.
Amsterdam, 19. jan. Po nemških časopisih je cesar Viljem na brzojavko virtemberškega kralja odgovoril sledeče:
"V imenu Vaših hrabrih Švabov ste izrazili razgorčenost, ki jo je vzbudila objava načrtov ententinih zaveznikov, da nočejo prej mirovati, niti počivati, preden ne razdenejo nemške države. Ves nemški narod je enako razgorčen. Sprejmite Vi in Vaše ljudstvo mojo iskreno zahvalo. Držimo trdno skupaj, dokler ne bo sovražnik premagan in nas ne naprosi za mir, katerega sedaj predrzno zavrača."
Vlaka trčila vkup na Kranjskem.
London, 19. jan. — Železniško nesrečo na progi Dunaj-Trst med postajama Zagorje in Trbovlje poročajo dunajske brzojavke, ki jih je prejela Exchange Telegraph Co. preko Koda-nja. Sedem mrtvih in štirinajst ranjenih oseb je bilo spravljenih izpod razvalin. Poštni vlak je bil pokopan po zemeljskem pla^u in več vagonov se je baje prevrnilo v Savo. Po "Berliner Tageblattu" je bil pomožen vlak tudi poškodovan.
GEN. PERSHING ZAPUSTI MEHIKO.
Ameriški ekspedicijski voj v kratkem nastopi dolgi povratni pohod iz Chihuahue.
BISHOP IN ROBERTSON REŠENA.
Pogrešana zrakoplovca najdena v puščavi južno od meje vsa onemogla.
Za brezobairno vojskovanje.
London, 18. jail. — V današnji seji pruskega deželnega zbora, pravi Reu-terjev amsterdamski poročevalec, se je kazalo veliko navdušenje v prid krepkemu nadaljevanju vojne in povečani submarinski delavnosti.
Dr. Breitenbach, minister za javna dela, je izjavil, da je zavrnitev nemške mirovne ponudbe vzbudila občutek, da gre sedaj za boj do skrajnosti za domovino, dasi ostane slej koj prej najtežji boj resnice proti sovražnim lažem.
Dr. von Heydebrand, voditelj konservativcev, in dr. llerold, član cen-truma, sta priporočala v glasno odo-bravanih govorih, da se mora vojaškim oblastvom pustiti popolna prostost v vodstvu neomejenega vojskovanja s podmorskimi čolni, češ da je nemški narod pripravljen, nositi vse posledice, kajti vsa Prusija stoji združena za svojim kraljem, da mu sledi, kamorkoli jo povede v bitki za zmago.
"Mi zahtevamo," je baje izjavil dr. von Heydebrand tekom svojih izvajanj, "da se življenje našega naroda obnovi tako, kakor je bilo pred to strašno in po naših sovražnikih lahkomiselno začeto vojno. Mi zahtevamo kar se naši sovražniki držnejo zahtevati od nas: poroštev za bodočnost."
Črnogorska vest.
Pariz, 17. jan. — Andrej Radovič, ministrski predsednik črnogorski, je danes izročil kralju Nik it i svojo Ostavko. Bila je sprejeta.
Poljski podkralj.
London, 18. jan. — Princ Vaclav pl. Xiemojowski je bil po nemškem cesarju imenovan podkraljem poljskim, tako poročajo na Exchange Telegraph Co. iz Varšave. Princ Niemojowski je vnuk predsednika zadnje poljske narodne vlade z leta 1830.
Poljska armada.
London, 18. jan. — Neka brzojavka iz Varšave navaja sledeči odstavek iz proglasa na Poljake povodom sestanka začasnega državnega sveta:
"Oddavnaj si je poljski narod prizadeval, vzbuditi svojo deželo iz podrtin in pepela k novemu sijaju.
"Ustanovitev velike, dobro oborožene armade, ki je zmožna, braniti deželne meje, je naša prva in najvažnejša naloga. Vsi za orožje sposobni, domoljubni sinovi Poljske naj bi smatrali za svojo dolžnost, pridružiti se novi puljski armadi."
Ključ, k poljskemu vprašanju.
London, 18. jan. — Reuterjev amsterdamski poročevalec pravi, da je v pruskem deželnem zboru danes govo ril svobodni konservativec von Kar dorff in kazal glede Poljske na to, da tvori sporazumek z rimsko-katoliško cerkvijo glede njenih želj za versko odgojo ključ k položaju.
"Potem", je pristavil, "se bo tudi poljska duhovščina, ki je bila zvesta in mirna med vojno, lahko osvojila propagande za večjo Poljsko."
Pred povratom iz Mehike.
E1 Paso, 19. jan. — V častniških krogih, ki so o položaju dokaj dobro poučeni, so govorili nocoj, da ameriški ekspedicijski voj v prihodnjih 72. urah nastopi dolgi in težavni marš skozi puščavo Chihuahue nazaj v Columbus, N. M. Potrebne odredbe za umekni-tev čet so baje že do spele v E1 Valle in v glavni stan v kraju Colonia Du-blan.
Prevažanje prestalo.
Kot dokaz za to lahko velja, da se prevozi vsakovrstnih' zalog, namenjenih za ekspedicijski voj in dospelih že v Juarez, tamkaj pridržujejo in da je došle obenem povelje, naj se več ne odpošiljajo nobene zaloge po mehiški severozapadni železnici, dovozni poti za ameriške čete v Chihuahui.
Pershingov voj se utegne po svojem povratu porabiti ob meji. General Pershing sam bo imel svoj glavni stan prejkone v E1 Pasu.
Na varnem.
Welton, Ariz., 19. jan. — Podpolkovnik H. G. Bishop in poročnik W. A. Robertson ml., pogrešana vojaška zrakoplovca, sta bila najdena včeraj v popolnoma onemoglem stanju kakih 200 milj južno od meje in prepeljana v Welton. Podpolkovnik Bishop je bil tako oslabel, da ni mogel več hoditi. Razen dveh z maslom namazanih kruh cev in dveh pomaranč nista zrakoplovca v štirih dneh ničesar zaužila. Tudi pitna voda jima je pošla že pred štirimi dnevi.
Chicaški saluni ob nedeljah.
Chicago, 111., 20. jan. — Saluni smejo biti ob nedeljah odprti, če točijo samo nealkoholne pijače. Tako je odločil mestni sodnik Barasa včeraj v policijskem sodišču straže na Maxwell streetu in obenem oprostil deset salu-narjev, obtoženih, da so točili opojne pijače. Odlok je sledil dokazu, da po obtoženih krčmarjih prodane pijače niso bile alkoholne.
Dragoceno vozno blago.
Greeley, Colo., 19. jan. — Poseben vlak, 45 vozov, s krompirjem, zastra žen po oborožencih s puškami, je danes nastopil vožnjo na vzhod. Naklad ima vrednost kakih $35,000.
Cilj dragocenega krompirja je Kansas City, Norfolk, St. Louis, Topeka, Cleveland, Toledo. Peoria in Chicago
Razvozniki zmagali.
Chicago, 111., 21. jan. — Stavka raz voznikov premoga je bila poravnana kmalu po polnoči. Po štiriurnem, zelo viharnem posvetovanju v 11. nad stropju Chamber of Commerce-poslo pja med zastopniki "Chicago Contracting Team Owners' Association' in "Chicago Coal Teamsters Union No. 704" so zadnji dobili povprečno povišbo v plačah 50c na dan. Razvozniki premoga so s svojo zmago popolnoma zadovoljni.
Atlas — zastonj!
Ročni atlas ali barvane zemljevide vseh držav in dežel celega sveta, ob-egajoč 40 strani 7x5 palcev velikosti, pošljemo na zahtevo zastonj vsakemu naročniku "Amer. Slovenca", če pošlje celoletno naročnino dva ($2) dolarja.
Ta rožni atlas je velezanimiv, zlasti v teh burnih časih. V njem je 32 bar-vanih zemljevidov, vsa mesta na svetu, katera imajo nad 100,000 prebivalcev, ter vse države in vse dežele na svetu, velikosti ameriških držav in držav celega -veta, kakor tudi število njih prebivalcev.
Pošljite naročnino $2.00) takoj in omenite, da Vam naj pošljemo ročni atlas.	Uprava "Amer. Slov."
Osvobojeni uporniki.
London, 18. jan. — V soglasju z zahtevo ententinih zaveznikov so bili Venizelosovi pristaši, ki jih je dala gr-j ška vJada prijeti, izpuščeni iz zapora.
DENAR V STARO DOMOVINO
pošljemo skozi najzanesljivejše bančne zavode. Tam izplača denar c. kr. pošta.
Pošljemo tudi brzojavnim potom kolikorkoli kdo želi poslati, od najmanjše (5 kron) vsote do tisočev kron. Brezžično-brzojavne pošiljatve dospejo naravnost v Avstrijo in se izplačajo v 5. do 10. dneh. Vse tozadevne izvirne pobotnice bomo prejeli, ko bo pošta zopet poslovala.
Vsaka beseda pri naslovu za brzo-jav stane 65c, polegtega se računa tudi za številke, namreč: 200 kron sta dve besedi posebej. Tako stane brzojav, ki bi bil za: Uredništvu Slovenca, Ljubljana, Kranjsko, Avstrija, 200 kron, — kar obsega 7 besed po 65c, je $4.55. •
Za tisoče kron stane brzojav isto-toliko, kot za samih 5 kron. Poleg spodaj navedenih cen se mora poslati še za brzojav, kolikor pride od besed in števil. Danes gošljemo: 10 K za. ..$1.50 100 K za.. .$ 13.00 25 K za... $3.75 1000 K za.. .$130.00 50 K za.. .$7.00 5000 K za.. .$650.00
Vsako pošiljatev garantiramo. AMERIKANSKI SLOVENEC
bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
K.
Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen I. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. ■» lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE 8E VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., un^er the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Iz slovenskih naselbin.
odpotoval danes po svojih opravkih v severne države. Pred svojim odhodom je rekel, da še nikdar ni šel s tako težkim srcem v Calumet, Mich., kakor pojde sedaj, kajti njegov prijatelj France, ki ga je vselej sprejel z največjim veseljem, ni več med živimi.
—	G. Matt. Štukel, 522 N. Broadway, leži bolan doma od zadnjega torka, a je trdno upati, da prav kmalu okreva.
—	Slovenian Liquor Company je imela dne 8. jan. 1917 volitev svojega novega odbora. Izvoljeni so bili sledeči gg.:
Michael Kochevar, predsednik;
Stephen Olha, podpredsednik;
Matt. Stefanich, tajnik;
Anton Nemanich, blagajnik;
Joseph Bahorich, George Lopartz in John Jenco, odborniki.
Omenjena slovenska družba prav imenitno napreduje in je zaslovela že daleč po deželi, na vzhodu in zapadu, na severu in jugu, kjerkoli se nahajajo slovenske, hrvatske in sploh slovanske naselbine, ter tudi drugod med dru-gorodci. Njene vsakovrstne izvrstne pijače se same hvalijo.
—	Pisma na pošti imajo: Feduko-vich Jos., Govednik Anton, Majcen Louis, Svetan John.

Calumet, Mich., 13. jan. — Odkar sem se zadnjič zglasil, se je tu na Ca-lumetu že mnogo spremenilo. Več snega smo dobili, toda zima je povolj-na. Božične praznike smo končali primerno veselo, in z novim letom smo si zarisali novo bodočnost in umevno je, da je prijatelj prijatelju želel edino le srečo, in isto dobiti, je vprašanje.
Izmed vsega novega vam poročam, da je 11. jan. umrl vam znani g. Franc Schweiger, večletni urednik nekdanjega Glasnika in zadnji čas Slov. Novic. Zivotopisa, kakor ga navadno sedanji pisatelji podajo čitateljem, ne bodem slikal, pač pa lahko rečem: umrl je po raznih izkušnjah kot umrje zemeljski trpin, ko se loči iz doline solz. Tam, kjer zemlja tiha ga ne drami — strasti ne buči vihar — tam kjer bratoljubje biva — greje ga ljubezni žar... Pokojnega sem obiskal 6. jan. To je bil edini dan njegove enomesečne bolezni, da je sedel na stolu. "Dajte mi tisto suknjo in me oblecite, mrzlo je." Storil sem uslugo in vprašal po zdravju. 'Od stopnje do stopnje," je odgovoril, "gre na boljše." In jaz sem si mislil: na boljše — na drugi svet. Lahka mu tuja žemljica!
Začetek predpusta ni nič kaj živ; u-pamo zadnje tedne kaj več zaročencev videti.
Delavske razmere so povoljne, ker od prvega jan. ima vsaki delavec C. & H. družbe SOc več dnevno kot dosedaj, in tisti priboljšek se izplača pri rednih plačah, torej ima vsaki najmanji inozemski delavec $3.25 dnevno. Toda to še ne prekaša draginje, katero imamo tukaj.
Pravi se, da bode zadnja volitev glede suhačev v Mich, državi končana pred sodnim stolom. Srečo mokračem dal Bog! Družba suhačev se sedaj mudi nekje v 111. Prosim vas g. Mr., če bodete katerega videli, dajte mu kako gorko k ušesu.
Tudi naša župnija je zadnje letoido-bro napredovala, in lahko so farani ponosni na cerkev skoraj brez dolga, Jia-
Joliet, 111., 22. jan. — V sredo zvečer, dne 24. t. m., t. j., tisti dan, ko dobijo naši jolietski naročniki ta list v svoje roke, bo znamenit javen shod v avditoriju jolietske občinske višje šole (high school) v svrho slovesnega sprejema novih državljanov v Združeni!) Držav državljanstvo. Znamenit bode veliki shod za vse udeležence, za tiste, ki prejmejo svoje državljanske papirje, ! in za vse druge, ki bodo prisostvovali slovesni podelitvi istih. Ta shod se bo vršil pod pokrovitelj-tvom Združenih Držav urada za naturalizacijo, odbora jolietskih šolskih nadzornikov in I tel"> prekaša ccrkve drugorodcev. jolietske trgovinske združbe (Associa-j Oni slovenski listi, katere je bila tion of Commerce). Shod, ki bode o-' nekdanja Liga združila v dosmrtno t v or jen ob 8. uri 15 minut, bo javen in prijateljstvo, se danes kavsajo za o-m> tudi tem potom vljudno vabljeni vsi ; slovsko senco, razpravljajo o neroje-moški in ženske te občine, da sc ga u- j nih tvarinah, pri tem pa izpuščajo, če-deleže. Zlasti so vabljeni vsi tujerodni sar bi ne smelk Vendar nam pa s tem prebivavci, Slovenci, Hrvati, Srbi, Bo-1- j povejo toliko, da smo trdno prepriča-ptari, Slovaki, Poljaki in tako dalje, j ni, da se njih uredniki drže kariere. V ečerni razredi v mestnih šolah se u-i katera jim preganja dolgi čas. Kakor deležijo shoda polnoštevilno. Pro- j ^tare ženice ko mladina projde na de-gram ali spored tega shoda bo sledeči: ! 'o, si mislijo: Tudi me smo enkrat
1.) Koncert jolietske višješolske; mlade bile...	J. Grsich.
godbe, od 7:45 do 8:15. 2.) Angleški!
pozdrav, govori superintendent R. C), j La Sa],e> in< _ Neki dopisi iz La Stoops. 3) Nagovor, okrožni sodnik j Sa„e v «pr0sveti" št. 2 s podpisom Dorrance Dibell. 4) Podelitev jtad- »Delničar", kateri ima precej masla v
glavi (samo ko bi ne bilo plesnivo),
koristi ali sebičnih namenov, karkoli (to-le besedico si dobro oglej, "Delničar") s t o r il v zvezi z Slov. Domom (odpri oči) in sebe tako osebno okoristil, ali pa da sem imel kakšen namen ali načrt se osebno okoristiti, če bi se isti zida! ali pa če bi se ne zidal, naj pride k meni s tozadevnimi tehtnimi dokazi in dobi nagrade $25. —
Vidiš torej, to se vse drugače glasi, kot si pa ti hotel zaviti; kaj takega in enakega je zmožen le človek tvojega kalibra, kateremu je že to v navadi in je že "expert"---
Pridi toraj sam, ali pa pripelji priče, pa dokaži, kdaj sem jaz sebe direktno osebno okoristil in za koliko? Kakšne koristi sem jaz imel, pa naj sem že storil karkoli tikajoče se Slov. Doma, kakor se je lagalo v "Prosveti", da se nasprotuje Slov. Domu vsled osebnih koristi in sebičnosti in ste potem prištulili še moje ime zraven. Zakaj pa še nisi ti in nihče drugi prišel in dokazal? Zato, ker je nemogoče. Zakaj pa vse vlečeš v javnost in s tem samo ljudi slepiš? Zato, ker papir je strašno potrpežljiv (posebno pri "Prosveti"), in če se ti zopet ne odgovori, vpliva tvoje maslo včasih na kakega kratkopametneža, in to je tvoj cilj.
Kakor rečeno, nagrada je še vedno na razpolago, pridi z dokazi, kakoršne se zahteva (ne s takimi, kot si jih ti domišljuješ), in dobiti češ $25 "Cash on delivery of evidence".
Dokler pa tega ne storiš, si pa javni obrekljivec in slepar, in kot tak ostaneš, a jaz se bodem še vnaprej do sitega najedel in niti najmanj se ne bojim, da bi se moj "rezervni fund"
vsled obljubljene nagrade kdaj skrčil ---
Med drugim praviš "Delničar'', da te hočem nekaj podučiti. Nikar se ne boj, takega brezuspešnega dela bi se jaz ne lotil, tvoji možgani so nedostopni za pravico in resnico, toraj bi bil trud zaman. Da bo šel pa denar rakom žvižgat za naprej, je pa vsake- j mu znano, in nobeden ga ne bode smel nazaj zahtevati, to se razume, tu ni treba nobenega pouka.
Kar se tiče pa tujega vpliva ali pritiska, kakor to ti imenuješ, na mojo voljo, si se pa grozno urezal, — tacega kozla pa že nisi zlepa zadel.
Kar se pa tiče advokata, pa eno vpra šanje: Kdaj je pa družba meni ponujala denar?' Ali niste slovesno obljubili in v resoluciji potrdili, da se naša re,-solucija zavrže? Čemu ste nas pa ignorirali?
Tako toraj, "Delničar". Kaj pa nagrada, ti še po glavi roji? Pridi, j>rine-si dokaze, plačal ti jo bode
(podpis) Miha.
vsak dan obiskal naš priljubljeni nam Am. Slovenec. Z Bogom!
John Straus.
Rankin, Pa., 10. jan.—Amer. Slovenec! Tukaj vam pošljem $3, namreč $2 za list, $1 za revne v starem kraju. Pošljite mi atlas.
Prosim kranjske in druge slovenske farmarje v U. S. A. in Kanadi, da bi se večkrat oglasili v A. Slovencu, kako kaj napredujejo! Mene tudi zanima farmarstvo. Pred dvema letoma sem bil v Texas na farmi, a tam mi ni dobro obneslo, zato ne svetujem nikomur tja iti. Ali še nisem zgubil volje do farme, in če bi se našla kje med Slovenci ne predraga zemlja in toliko dobra in rodovitna, da bi se mogel človek z družino preživiti, bi še probal kje kupiti.
Prav lepo pozdravljam vse Slovence v U. S. in Kanadi, posebno pa farmarje.	Peter Totter,
119—2nd Ave., Rankin, Pa
so poslali rože na krsto in pa ki so se vdeležili pogreba. Bog Vam vsem sto tero povrni! — Dodatno še poročamo, da zapušča pokojni v starem kraju so-progo-vdovo, ki živi v Pragi na Češkem, eno hčer, ki je pri materi in enega sina, ki je pred vojno študiral na tehnični univerzi v Pragi, a je z drugimi vred moral odriniti v vojake. Ali je še med živimi ali ne, ne znamo.
(Nekrolog, ki ga je napisal Rev. L. F. Klopčič svojemu pok. prijatelju, priobčimo prihodnjič. Op. ur. A. S.)
RUSKA PAST.
Spearville, Ford Co., Kans., 17. jan. — Cenjeno uredništvo! Podpisani vam pošiljam $2 kot naročnino na Am. SI. za 1. 1917. Obenem sprejmite v svoje predale par vrstic od mojega doma. Pšenice sem jaz namlatil 10,000 buš-ljev, in stane $1.75 bušelj. Zima je bila dozdaj lepa; dne 15. in 16. jan. je pa sneg zapadel 2 palca na debelo.
Pozdravim vse Slovence širom A-merike in jim voščim srečno novo leto.
Matija Konda, R. No. 2.
njih papirjev, sodnik Dibell. 5) Godba, zborovodja Fr. J. Zielinski. 6) Slovenski nagovor, g. Joseph Dunda. 7) Slovaški nagovor, g. John A. Re-1 zek. 8) Italijanski nagovor, g
liossi. 9) Poljski iiago\ or, g. Fr. J. I njih bi Ka #OVek sodil tako. Zielinski. 10) Godba. 11) Madžarski j Zadeva se zopet ti(:.e menc g]cde ti. nagovor, g. N. Toth. 12) Litvanski j stih $25 nagrade, nagovor, Rev. A. P. Baltuti.s. 13) Ru- j Kot yj(lim jmaS jako f|n Bpomin
ko se spominjaš, kako si še izza šol-
ima to veselje, da rad resnico zavija. Ali ga je mogoče Bog udaril s slepoto, i da ne spozna več in ne razume resni-"enry|ce5 j a|lko tudi, vsaj po vidnih zname-
ski nagovor, g. S. Lipovecky. 14) An-'
gleški nagovor, g. N. A. Sturgds, glavni naturalizacijski izpraševavcc iz Chicaga. 15) Petje pesmi "America". Vsak nagovor bo trajal samo tri minute.
Vsakdo dobrodošel! Vstop brezplačen! Shod bo velezauimiv tudi za vse tiste, ki so že davno ameriški državljani, kakor tudi za tiste, ki še niso a mislijo postati svobodni državljani svobodne Amerike.
—• Poroki. V naši cerkvi sv. Jožefa sta bili zadnji teden dve poroki. Poročena »ta bila v torek, dne 16. jan., f Martin Gregorich in gdčna. Justina Kradach, a v sredo, dne 17. jan., g. Anton Turkovich in gdčna. Rose Gla-van. Novoporočencem želimo: Bilo srečno na mnoga letat
— G. Frank Završnik, potovalni za--topnik za Slovenian Liquor Co., je
.skih let kupoval (ko si bil še "otročji", kakor praviš) misijonsko pesmarico in si jo potem zamenjal za nekaj -1- no saj že veš, za kaj, torej gotovo ti je v spominti tista pripovest o lisici in grozdju — vidiš ga no, zakaj nisi potem kar enostavno zapisal: '\Ta nagrada je zame prekisla". Čemu pa mečeš pesek v oči ljudstvu? Ali ne veš, kako ljudje take nazivajo?
Sicer'pa vem, kam pes taco moli, toda le slovenski javnosti na ljubo hočem tukaj zopet podati tisti važni del mojega odgovpra na nesramno tvoje in drugih obrekovanje, tisti del, kateri se tiče nagrade. Tukaj je, zopet dobesedno ("Delničar", ti pa, če ne verjameš, ga pa primerjaj z listi Am. SI. in Glas Naroda, v katerih je bil isti priobčen.) Glasi se:
— Kdor bo meni dokazal, da sem jaz direktno, v si 1 e d mojih osebnih
La Salle, 111., 17. jan. — K napredku lahko zaznamujemo zopet v zgodovini eno črto več tukaj pri nas, namreč, ko nas je Slov. Kat. Pev.-dram. Društvo Slovenija zopet počastilo in nam priredilo jako mično in smešno tridejan-sko veseloigro "V Ljubljano jo dajmo". Igrali so jo na Silvestrov in tudi na Novega leta večer.
Igralci in igralke so dane jim uloge z malimi izjemami izvrstno pogodili ter igro lepo prednašali, in kakor se je slišalo, je bilo občinstvo vsestransko zadovoljno.
Prijetno se je slišalo lepo narodno petje; ppsebno dopadljiva pesem je bila "Oj z Bogom, ti planinski svet".
Društvo je bilo priredilo tudi lep in prijeten zabavni večer in veselic« na Štefanovo 26. dec. m. 1. in uspeh je bil kljub slabemu vremenu nepričakovano dober.
Dolžnost pa veže dr. "Slovenija" (in ta naloga je bila meni poverjena), da se najprisrčrieje zahvalim vsem dobrosrčnim darovalcem, gg. gostilničarjem in trgovcem in drugim, kakor tudi vsem podpornikom in pomočnikom, kateri so nam na en ali drugi način pomagali k uspehu. Toraj še enkrat: prisrčna hvala vsem!
Kot mi je znano, priredi društvo zopet v kratkem igro, oziroma igro in tudi smešen prizor, in sicer ob priliki cerkvenega "fair"-a, in čisti dobiček sc bode darova! v prid slovenske cerkve in šole. Zopet se bodemo kratkočasili. Prav je tako!
Iskreni pozdrav vsem čitateljem Am. Slovenca.	Član "Slovenije".
Minneapolis, Minn., 15. jan. — Dragi mi list Am. Slovenec! Tukaj Vam pošljem dva dolarja za naročnino za list Ani. SI. in Vas prosim, pošljite mi en atlas. Zimo imamo precej hudo, 25 do 30 stopinj pod ničlo. Delamo/še dobro in zasluži se tudi ne preslabo. Samo ko ne bi bila taka draginja, ali drago je tukaj vse, da je oh! Mehki premog stane od 7 do 8 dolarjev in trdi 10 dolarjev in 60 centov tona. Ali moramo ga imeti, da ne zmrznemo v hiši. Taka draginja je, da sc komaj izhaja. Krompir je 2 do!, bušelj, ali tudi brez tega ne moremo^ biti. Tukaj se je vse podražilo. Če bo kaj nazaj palo ali ne, ne vemo. Če pa eden delavcev prosi, da bi mu plačo poboljšali, tega pa ne; če nočeš ti, bo pa drugi. In tako gre naprej.
K sklepu pozdravljam čitatelje tega lista in Vam, g. urednik želim dosti novih dobrih naročnikov, da bi nas
Springfield, I1L, 18. jan. — Dragi u-rednik! Prosim priobčite par vrstic v naš nam priljubljeni list A. S. o žalostni novici, ki se je zdaj tukaj v tem tednu prigodila.
Umrl je naš rojak Jožef Zupančič v starosti 52 let. Imel je srčno bolezen. Bolan je bil že več let, ampak zdaj par mesecev je bil pa neprenehoma v postelji. Zapušča žalujočo ženo in pet o-trok, v starosti od 5 to 18 let. Doma je bil iz Idovške fare na Dolenjskem. V Ameriki je bival 23 let. Tukaj zapušča tudi enega brata, v starem kraju pa enega in dve sestre. Bil je izvrsten katoličan in dober skrbnik za svojo družino. Bil je član nemškega društva Srca Jezusovega. In veselilo ga je prebirati Amerikanskega Slovenca in "Ave Maria". Pogreb se je vršil v velikem številu v sredo, dne 18. jan. dopoldne v cerkvi Sv. Barbare.
Z delom gre tukaj precej dobro, ampak bojimo se, da poleti se bo pa spet slabo začelo, kakor po navadi. Draginja je tudi tukaj, kakor mislim da po-vsodi.
Zdaj pa pozdravljam vse Slovence širom Amerike, našemu pokojnemu pa naj sveti večna luč!
Frank Germovšek.
Pri Powitensku je imel 87. polk težko stališče, ker so se Rusi v svoji dobro pripravljeni postojanki najtrdo-vratnejše držali in imeli za ogenj oči-vidno izvrstno vodstvo. Samo osma stotnija je bila že tako blizu sovražniku, da je mogla spoznati, da se mora tvegati naskok. Rusi so bili že tako ugnani, da so ob našem sunku v begu zapustili svoja kritja, tako da je mogel poveljnik stotnije, nadporočnik Koepf, ujeti samo enega Rusa. Nemudoma poveljevano brzostreljanje je bežeče Ruse razpršilo na vse strani, tako da je bila nova postojanka zavarovana, preden so tovariši v ozadju sploh vedeli, v kakšno novo fazo je stopil trdovratni boj. Nadporočnik Koepf, ki ni imel časa, da bi poslal nazaj sela, je stotnij-skemu hornistu enostavno velel trikrat zatrobiti "Pozor", dokler oni v ozadju niso nategnili ušes. Nato jim je trobentač zatrobil "Naprej!" in tako naznanil, kako je z ruskim odporom; veselo so 87ti prikorakali v novo postojanko.
Sledeči ponočni napad na kraj Boja-no je imel samo ta uspeh, da sta sc oba polka, 87. in 27., na 400—500 korakov od kraja trdno ugnezdila, odkoder sta nameravala zjutraj znova navaliti. Zjutraj je pa prihitel od Bojane sem ves zasopljen neki infanterist, ki so ga ga bili že smatrali za ujetega, in zakli-cal: "Btž, brž, Rusi se nameravajo udati! Izobesili so bele zastave!"
Neki mlad častnik 27. pešpolka je v naglici zbral skupaj 20 mož in hitel proti kraju. Z vso previdnostjo in izkoriščajoč vsako kritje je sledil nadporočnik Koepf mlademu, vročekrvnemu tovarišu, da bi ga obvaroval morebitne
nesreče, kajti sovražniku ni zaupal. Približal se je Rusom na 25 korakov in ravno še videl, kako se je poročnik z Rusi pogajal. Trenutek nato so pa že zaprasketale sovražne strojne puške; iz vseh hiš in ob celi železniški progi so pokale vmes infanterijske puške in mali oddelek poročnikov je bil, kakor bi ga bil pometel. Nadporočnik je imel komaj še časa svojemu moštvu zaklicati, naj se vrže na tla, ko so že nad njimi završale krogle, goste kakor dež. Rusi so pa v svojem razburjenju in veselju veliko previsoko streljali; kakor hitro je nadporočnik to dognal, je peljal svoje ljudi in rešene 27te, iz-koriščujoč vsako kritje, nazaj v doa danjo postojanko. V tej veliki nevarnosti ni izgubil niti enega svojih mož. Ubogi poročnik pa je ostal od tedaj izgubljen in nihče ni zvedel, kaka osoda ga je zadela.
Materinsko zavarovanje v Italiji.
Po tem zakonu je vsaka industrijska delavka v starosti od 15 do 50 let zavezana, da se za materinstvo zavaruje. Za delavke, ki so stare 15 do 20 let, se plača na leto 1 lira, od 20 do 50 let pa 2 liri, in sicer plača polovico delavka sama, polovico pa delodajalec. Vsaka zavarovanka dobi po porodu — tudi prezgodnjem — 40 lir v dveh o-brokih; ta denar se ne more zarubiti in v slučaju materine smrti pripade detetu.
Nadloge obisti.
Vnetje obisti in mehurja, zaustav-ljenje in gošča vode, boleče puščanje vode, otekle noge in hrbtobol radi neredov v obistih, riganje in kislost v želodcu se uspešno Iečijo s Severovim Zdravilom za Obisti in Jetra (Severa's Kidney and Liver Remedy). Cena 50c in $1.00, v vseh lekarnah. Močenje pri otrokih se prepreči s tem lekom. Ako želite, lahko pišete po cirkular — navodilo kako in kdaj rabiti Severovo Zdravilo za Obisti in Jetra. Dobite jc brezplačno. Ako še nimate slovenskega Severovega Zdravstvenega Koledarja za 1917 (Severa's Medical Almanac for 1917) vprašajte zanj vašega lekarnarja. Če ga on nima pišite naravnost na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Jan.
Union Coal & Transfer Co.
515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving
Chicago telefon 4313.	Northwestern telefoa 4IS
Valley, Wash., 13. jan. — Slavno u-redništvo Amer. Slovenca! Tukaj vam pošiljam en dolar ($1) za list za pol leta, ker ta mesec je moja naročnina potekla in želim, da bi list redno dobivala, ker se tudi primeri, da ga ka-terikrat ne dobim. In vam voščim v letu 1917. veliko novih naročnikov in da bi list postal dnevnik.
Lep pozdrav Vam, g. urednik, in vsem naročnikom tega list. Z Bogom!
Mary Swan.
Drobiž iz slovenskih" listov.
Calumet, Mich. — "Slovenske Novice" z dne 19. t. m. poročajo: Pogreb' pok. Franc Schweigerja se je vršil v j soboto zjutraj iz .slovenske cerkve ob precejšnji udeležbi njegovih prijate- j ljev. Cerkvene obrede s peto sv. m a- 1 šo izadušnico je opravil domači g. žup- J nik. Pokopan jc na pokopališču Lake View. Tem potom se srčno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnega obiskali za časa njegove bolezni ter mu po možnosti stregli, kakor tudi vsem, ki
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.
Anton Nemanich in Sin
(002 N. Chicago Street KonšuSniica na 205 207 Ohio St.. Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jplictu in mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naši stroki sc oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344.
Naši kočiiaži in vsi delavci so Slovenci
Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino
_ __________ - -POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZI>AJ--
POPOLNOMA PREPRIČAN
_ ____DA DOSPEJO NAŠE DKNARNE POŠILJATVE—-----
ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, v primernem času.
V stari domovini izplača denar c. k. pošta
100 kron pošljemo zdaj za $13.50
MI GARANTIRAMO VSAKO POŠILJATEV
Pisma i* pošiljatve naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
BANK DEPT, JOLIET, ILL.
V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET, ILL.
Vstanovljena 29. novembra 1914
Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Iakorp. y drž. Pa., 5. apr. 1916
DRUZBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE."
IS
GLAVNI ODBOR:
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika.
—	France Leveč mrtev. Šolski nadzornik France Leveč je dne 2. decembra umrl v Ljubljani. Ta vest pretrese gotovo vsakega, kdor se je kaj zanimal za kulturno življenje slovenskega naroda. Kajti dolga .leta je, četudi brez hrupa, s tem večjo marljivostjo delal na polju literature. Rojen je bil 4. julija 1846 na Ježici blizu Lju-
"bljaneT Za literaturo in jezik se je že v dijaških letih živahno zanimal in že v nižjih gimnazijskih razredih je zlagal pesmi, izmed katerih so bile nekatere ftudi natisnjene. Po dovršeni gimnaziji je študiral na dunajski filozofski fakulteti moderne jezike in njih zgodovino in je postal najprej suplent v Gorici, potem pa na ljubljanski realki. Tukaj je leta 1877 dosegel profesuro; pozneje jij'postal ravnatelj na ljubljanski preparandiji in naposled deželni šolski nadzornik. Leta 1916 je bil vpo-kojen.
Levčevo slovstveno delo je bilo največ literarno historično in kritično. -Okrog deset let je bil urednik "Ljubljanskega Zvona", pozneje pa priden ■>otruclnik "Slovenske Matice". Mnogo najboljših slovenskih pisateljev je prišlo iz njegove šole in vsi so hvalili njegov blagodejni vpliv na njih razvoj. Tudi Ivan Cankar je bil med njimi, in <lasi je odšel njegov način pisanja deleč preko tega kar se je vjemalo z Levčevimi literarnimi nazori, mu je ta Ho zadnjega ostal ljubezniv prijatelj.
V privatnem življenju ga je zadnja leta hudo preganjala nesreča. V družini je imel tragične slučaje bolezni; nadarjeni zet profesor Pajk mu je u-mrl, ravno tako dva sinova, dva sta pa ; padla na bojiščih. Tako je bila smrt zanj pravzaprav rešitev.
Resni in ljubeznivi mož ostane v ! spominu vsem, ki so ga poznali in ki cenijo težko kulturno delo v naših . tesnih razmerah.
—	Tiskovna zadruga v Ljubljani. "Laibachcr Zeitung'' prinaša oglas, v katerem jc označeno, da se jc registrirala ▼ Ljubljani nova tiskovna zadruga, ki bo prevzela od 'Slovenskega Naroda" literarni list "Ljubljanski Zvon". Ta list shaja že 45 let. Novi urednik "Ljubljanskega Zvona" bo znani pesnik Oton Zupančič.
^ - Nesreča ali zločin? Iz Boh. Bele e poroča, da sc jc dne 3. decembra popoldne vršila sodnijska obdukcija Terezije Pretnar iz Zagoric, katero je zadnji torek njen lastni mož na vozu pripeljal v tukajšnjo mrtvašnico, češ, da se jc ponesrečila v gozdu nad vasjo Kupljenik. O tej nesreči je poročal "Slovenec": Pogreb je bil nad vse pretresljiv. Pogreba se je udeležilo veliko občanov; nobeno oko ni ostalo suho ob pogledu na uboge male otroke, ki so na tako žalosten način izgubili »nater. Pokojna žena je bila doma iz Nomenja, je stara 39 let in zapušča ►edem otrok, najmlajši je star tri leta. Smrt je nad vse žalostna, ker je njen lastni mož, ki se je zadnji čas mudil doma na vojaškem dopustu, osumljen umora. Mož je pod vojaško oblastjo
in je v preiskovalnem zaporu v Ljubljani. Vsled mnogih tožb v prejšnjih letih je njegovo ime pri raznih sodiščih dobro znano.
—	Učiteljske izpremembe. Na lastno prošnjo je radi bolezni začasno vpo kojena učiteljica Ivana Smole v Planini pri Logatcu; namesto nadučitelja Friderika Pehanija, ki je radi bolezni na dopustu, bo suplirala na šoli v Trebnjem preizkusna kandidatinja Avgusta Spetzler; namesto učiteljice Ivane Nagu-Zalokar, ki ima dopust radi bolezni, je nastavljena za suplentinjo na šoli v Orehovici abs. učiteljska kandidatinja Justina Hiti; namesto obolele učiteljice Viljemine Vidic bo suplirala na šoli v Poljanah, abs. učit. kan-did. Jožefina Weber. — Brezplačna šolska praksa na II. hiestni slovenski šoli v Ljubljani je dovoljena izprašani učiteljici Ljudmili Slanovec.
—	Poročil se je dne 25. novembra pr. 1. g. Adamič Franc, c. kr. davčni podčastnik pri c. in kr. poljski bolnišnici v Nadanjem selu (Šmihel), z gospico Šabec.
—	Nadvojvoda Friderik in nadvojvoda Evgen ljubljanskemu županu. Na brzojavni čestitki, ki sta se odposlali imenom mestne občine maršalu nadvojvodi Frideriku in maršalu nadvojvodi Evgenu je prejel župan sledeči brzojavki:
"Zahvaljujem se Vam najtoplejše za prisrčne čestitke deželnega stolnega mesta Ljubljane, ki so me odkritosrčno razveselile. Feldmaršal nadvojvoda Friderik." — "Deželnemu stolnemu mestu Ljubljani izrekam svojo najpri-srčnejšo zahvalo za v veselo navdušenih besedah izrečene mi čestitke. Feldmaršal nadvojvoda Evgen."
—	Smrtna kosa. V Spodnji Šiški je dne 20. novembra umrl Karol Javor-šek, redni učitelj na slovenski trgovski šoli v Ljubljani. Ranjki je bil rojen v Olševsku leta 1873. Po dovršenih izpitih na ljubljanskem učiteljišču je služboval v raznih krajih, tako v Ko-šani, v Budanjah in v Ljubljani, pred sedmimi leti pa je bil nastavljen na ljubljanski trgovski šoli, potem ko je bil napravil izpit za meščanske šole iz obeh skupin. Kot kolegialen tovariš in izhoren vzgojitelj je bil postal za zavod solidna, zanesljiva moč, kakršne je težko pogrešati. Njegov miren značaj ga je omilil vsakemu, ki ga je poznal, toliko bolj onemu, ki je z njim občeval vsak dan ^ot kolega in je imel priliko spoznati njegovo celo premeh-ko srce. Ni bil mož, ki bi se silil v ospredje, v tihi ponižnosti in neumorni delavnosti jc vršil svoj poklic, dokler ga ni nevarna bolezen poslala — žalibog za vedno — na dopust. Že več let je bolehal, preteklo leto pa je vidoma pešal in hiral. Huda srčna napaka je jela kazati svoje posledice. Uvidevši, da začetkom letošnjega šolskega leta ne bi mogel nastopiti svoje službe, je prosil za dopust, ki mu je bil po preteku prvega dovoljenega termina podaljšan za celo tekoče šolsko leto. Navajen živahnega vrvenja v šoli, jc bil silno nesrečen, ko se jc moral vleči. Slutil jc, da ga čaka neizogibno, solze so mu porosile lice vsalerat,
ko smo ga obiskovali. Uganil je, da ga ne bo več nazaj med svoje kolege in učence, katerim je zelo, zelo hudo po dobrem Javoršku.
V	Ljubljani je 20. novembra umrl Josip Zoehrer, vpokojeni ravnatelj fil-harmoničnega društva, star 76 let.
V	Ljubljani je 20. novembra umrl po daljšem bolehanju Valentin Lesko vec, kaznilniški nadzornik v pokoju in hišni posestnik, imejitelj vojne kolajne, častne svetinje za 401etno zvesto službovanje, jubilejne spominske kolajne, jubilejne svetinje za civilne državne uslužbence itd., star 81 let.
V	Ljubljani so umrli: Fr. Koršič, domobranski pešec. — Gregor Mihe-lič, hiralec, 72 let. — Marija Jelene, hči poštnega uslužbenca, 10 let.
—	Najstarejši organist. V Višnji gori na Kranjskem je odlikovani nad-učitelj v pokoju Janko Skerbinc obhajal Zahvalno nedeljo natihoma svojo 401etnico, kar je nastopil ondi svojo učiteljsko službo. Leta 1860. je bil imenovan učiteljem v Kranjski gori, star šele 17 let, in je bil koncem šolskega leta 1911 stalno vpokojen. Ves čas učiteljskega službovanja je posebno marljivo gojil narodno in cerkveno petje, kakor tudi instrumentalno godbo ter dosegel prav lepe uspehe po priznanju izvedencev. Ker je Skerbinc že kot učiteljski pripravnik leta 1858— 1859. v cerkvi orglal, torej 58 let, je gotovo najstarejši slovenski organist. Povsod, koder je služboval, ga imajo v najboljšem spominu. Še sedaj se razlega pod njegovim vodstvom v viš-njegorskih cerkvah mogočno in krasno petje. Je še močan in zdrav.
—	V ruskem ujetništvu. Oglasil se je Ivan Krašna, podomače Polonen iz Dolge Poljane pri Vipavi, bivši gojenec škofovih zavodov v Št. Vidu. Piše, da ga silno z^be.
Iz ruskega ujetništva sta se po dveh letih oglasila Ivan Klobasa in Ivan Pliberšek iz Njegove pri Konjicah.
Oglasil se je narednik Jožef Matelič iz Livek štev. 108 na Primorskem, ki je služil pri 97. pešpolku, 15. stotniji; pogrešan je bil od meseca junija 1916.
—	Darovni dnevi. Dne 20. novembra je znašal čisti donesek darovnih dni v Ljubljani 58,693 K 26 v.
Josip Krisper, veletržec v Ljubljani je daroval za mestni aprovizačni (pre-skrbovalni) fond za prehrano ubogih slojev 500 K in za goriške begunce 200 K.
—	Žrtev vojne. Ivan Sajovic, posestnik in gostilničar v Ratečah na Gorenjskem pešec pri domobranskem pešpolku, je po prizadetih težkih ranah na Krasu umrl v bolnišnici v Du-tovljah dne 4. novembra ter bil pokopan naslednji dan istotam. Zapušča soprogo Terezijo rojeno Vole ter brata Mihaela, topničarja ha bojnem po-lju.
V Celju so pokopali ondi umrla vojaka Alojzija Kunšek od 87. pešpolka in Stanislava Krošelj od 47 pešpolka.
t
ŠTAJARSKO
—	Gospodarske bilješke. "Slovenec" piše 1. dec. o semnju, ki se je vršil v Ogrskem Gradišču.N Od raznih stranij je prišlo mnogo ljudij, ki ?o v nekaj urah vse pokupili. Na semenj je bilo pripeljanih 12 lepih krav, vse drugo pa je bilo le v mladi živini, nekaj telet in kakih 300 konj. Cene so bile sledeče: Krava 3200 K, tele 3-4 mesece staro 300 K, enomesečno tele 260 K, par dobrih konj 24,000 K, žrebe, poldrugoletno 2000 K."
—	Poroka. Dne 2. dec. se je poročil v Kostrivnici na Štajerskem starešina in bivši predsednik slov. kat. akad. društva "Zarje" dr. Alojzij Remec z gdč. Arftco Ratcj.
—	Duhovniške vesti. Prestavljeni so naslednji kaplani: Ivan Vogrinec iz Braslovč v Gornji grad; Jaka Bohak iz Gornjega grada v Braslovče; Jakob Sajovic iz Št. Ruperta nad Laškim v Ormož. Karol Malajner iz Trbovelj v Žetale; Jožef Petrovič iz Šoštanja v Trbovlje; Fran Slana iz Ormoža, v št. Rupert nad Laškim; Jožef Kranjc iz Žetal k Sv. Barbari v Halozah; Ivan Baznik iz Sv. Barbare v Halozah v Št. Ilj pod Turjakom; Martin Kožar iz Št. Ilja pod Turjakom v Loko pri Zidanem mostu; Ivan Slavič, dosedaj kaplan v Loki pri Zidanem mostu je zavoljo bolezni dobil začasni dopust.
—	V protestantsko vero (avgsbur-ško konfesijo, luteransko) je prestopi! orožniški nadporočnik Henrik Pecha v Pulju.
—	1'oskušeni samomor. Zaradi družinskega spora je skočila tefanija Kelt-ner, žena trgovca s črevesjem na Bregu pri Ptuju, v bližini Krallove gostilne v Dravo. Precej visoka voda jo je nesla hitro naprej. Vpitje je slišal tudi službe prosti mestni stražnik Fleischhacker, ki je skočil takoj v vodo in je z velikim trudom ter v posebni nevarnosti lastnega življenja ženo rešil iz vode in pripeljal na dom.
—	Oproščeni dijaki. V Celju aretirani dijaki, obtoženi veleizdaje, so bili
od domobranskega sodišča v Celju zopet na svobodo izpuščeni.
— Smrt na bojišču. Martin Gosak poročnik, je padel 11. oktobra v borbi pri Lokvici. Star je bil šele 22 let in doma iz Žič.
Padla sta pri deveti italijanski ofenzivi na Krasu dne 4. novembra poddesetnik Rafael Zgonik in infanterist Jožef Možetič, 27. domobranski pešpolk, .strojna puška št. 1. Oba sta bila v najlepši starosti. Doma stabila prvi iz Rihenberga, drugi iz Renč.
—- Velike tatvine v Trbovljah. Še bolj naglo kot raste draginja, se množijo v Trbovljah in okolici tatvine. O malih tatvinah, katere se dogajajo dan na dan niti ne govorimo, ker bi bilo preveč pisarije, pač pa- hočemo našteti nekaj velikih tatvin. Pred tedni je izginil na nepojasnjen način veliki jermen pri nekem gonilnem stroju v vred nosti K 1000. O storilcih ni sluha ne duha. Pred 14. dnevi je bil ukraden v novi separaciji zopet jermen (Trans-missionsriemen) vreden približno K 800. Tatov še niso dobili. — V petek, dne 24. novembra zvečer je izginil zopet gonilni jermen na Guido-Brecher-ju v vrednosti K 1800. Te tatvine o-sumljenega delavca so takoj prijeli, a je iz zapora v pondeljek zjutraj ušel. Po noči pa je bil zopet ravnotam ukraden drugi jermen v vrednosti K 1200. Tudi glede te tatvine se do sedaj niti na sled ni moglo priti storilcem. Gre se najbrže za organizirano tatinsko družbo. Vsekakor je škoda premogo-kopne družbe jako visoka in bi bilo želeti, da se tatovom pride na sled.
—	Duhovniške vesti s Koroškega. Župnija Hodiše, patronat vetrinjska gospoda, je razpisana do 5. januarja 1917. — Za provizorja v Hodišah je imenovan vlč. g. Fr. Kovač. — Vič. g. kaplan Dobernik je bil te dni ozdravljen in izpuščen iz deželne bolnišnice v Celovcu.
—	Celovškemu županu Fr. baronu pi. Wetzlar-Plankenstern je bil povodom vpokojitve kot kontrolor finančne deželne blagajne podeljen naslov ravnatelja finančna deželne blagajne.
CZ
HRVATSKO.
i
—	Goljufije pri mestni aprovizaciji v Sarajevu. "Az Est" poroča, da so v Sarajevu aretirali voditelja mestnega aprovizačnega odseka občinskega svetnika Bradača, mestnega uradnika Svit-koviča, in mestnega knjigovodjo Krej-zerja. Predpreiskava je dognala, da so izvršili mnogo goljufij ter znaša škoda do pol milijona kron. Zaprli so tudi generalnega ravnatelja sarajevske kreditne banke Vojnoviča. Odgovornost pada tudi na višjega uradnika deželne vlade, ki mu je bilo izročeno nadzorstvo nad mestno aprovizacijo, in na župana, ki je zagovarjal krivce in zavlačeval preiskavo.
—	Društvo za gradnjo hotelov po Dalmaciji, ki se je pred kratkim ustanovilo, že pridno deluje. Na čelu društva so: baron Krupp, društvo Lloyd in grof Noriš. Podpisana je dosedaj glavnica deset milijonov kron, v projektu je gradba 6 hotelov.
—	Zadnje cene vina v Dalmaciji so bile 250 do 330 kron po področju in gradaciji. "Hrvatski list" pravi, da je Dalmacija še vedno poplavljena z a-genti in dalmatinsko vino gre v razne podzemske in nadzemske labirinte, kjer so dobro napeljani vodovodi, voda, sladkor in drugi preparati polnijo žepe špekulantov in v promet prihaja neka tekočina, ki ima v sebi komaj nekaj vinskega, pa velja za dalmatinsko vino.
Dopisnik iz Dalmacije v "Hrvatskem listu" pravi na koncu: — Mi pa stojimo tu s prekrižanimi rokami, prepuščamo se usodi in si manemo roke, da smo vino dobro prodali. Tu bi tre-balo strogosti neke gospode, ki se dela važno v drugih vprašanjih, kjer ima najmanj pojma in kjer je nje najmanje treba.
Busche je posetil poslanika in mu izjavil, da je Vopička dal zadovoljivo pojasnilo in da je bila pri Združenih Državah podana obtožba umaknjena."
SLUŽBA ORGANISTA IN CER-KVENIKA PRI CERKVI SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. je tem potom razpisana. Ponudbe naj se pošljejo na: Rev. John Plevnik, 810 N. Chicago St., Joliet, 111.
NAZNANILO.
Kedor izmed rojakov ali rojakinj želi si nabaviti knjigi: "Kristusovo življenje in smrt", naj piše za pojasnilo na JOHN STAMPFEL, Box 180, Sheboygan, Wis.	2t
LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S."
r"-
\
PRIMORSKO,
.J
—	V vojnem ujetništvu. Iz ruskega ujetništva so se oglasili sledeči vojaki 35. domobranskega pešpolka: Just Gojča iz Gropade pri Trstu; Henrik Marc iz Vipavske doline; Ivan černe-ka iz Lupoglave v'Istri; Josip Tomšič iz Bača pri Št. Petru na Krasu; Franc Vidrih iz Podrage na Vipavskem.
—	Zaplemba premoženja. Tržaško deželno sodišče je odredilo zaplembo premoženja proti Andreju Rismondo, roj. leta 1887. v Rovinju, uradniku na magistratu v Trstu in dijaku, rezervnemu poročniku 97. pešpolka, ter proti Luki Vianelli, roj. leta 1887, v Rovinju, dijaku na politehniki, kadetu 97. pešpolka, ker sta osumljena veleizdaje, Andrej Rismondi vrhu tega ubega.
Vopička zanika nemško obdolžbo.
Washington, D. C., 19s jan. — Charles Vopička iz Chicaga, ameriški poslanec za Rumunijo, Bolgarijo in Srbijo, ki je moral po odredbi nemških vojaških oblastev z drugimi nevtralnimi diplomati zapustiti svoje mesto v Bukureštu in je pred nekaj dnevi dospel v Berlin, da tam počaka nadaljnjih navodil iz Washingtona, je v danes v državni urad dospelem poročilu odločno zanikal, da se je kakorkoli potegoval za Rumunijo in torej kazal pristranskega. G. Vopička je izjavil, da ni prekoračil mej, ki mu jih stavijo njegove službene dolžnosti.
Uradniki državnega urada mislijo, da je bil velik del neprilike povzročen po napačni razumevi od strani nemške vlade, ker je, kakor pravijo' znano, da so nekatere obdolžbe neresnične. Ni še odločeno, ali bode g. Vopička poslan v Jassy. sedanji sedež, rjimunske vlade. Smatrajo pa to za verjetno.
Obtožba umaknjena.
Washington, D. C., 19. jan. — Državni urad je objavil danes sledečo izjavo v zvezi.s slučajem Vopička:
"Brzojavka od poslanika Gerarda je dospela, po kateri je poslanec Vopička dospel v Berlin in imel razgovor z g. Busche, državnim podministrom. G.
Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Lta^r Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovick. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerick. Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: Martin Česnik. Iron Mountain, Mich.: Louis Berc«< Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekan. Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Snellen Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Qmaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar, Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nim«' mo zastopnika, priporočamo, da s« zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini.
Uprav. "A. S."
Pboto by American Press Association.
AMERIČANKE SE UČIJO STREČI RANJENCEM. — FRANCOZINJE OPRAVLJAJO VOJNO DELO.
Na zgornji sliki: Gospe in gospice v New Yorku, ki so se zavezale pomagati ranjencem, če se Združene Države zapletejo v vojno, se učijo streči bolnikom v šoli Rdečega križa. — Na spodnji sliki: Francoska dekleta kot skau-tinje (ogledovavke) v dejanski službi na fronti v Vogezih pri obedu opoldne v gozdu.
Pegam in Lambergar.
POVEST
SPISAL DR'. FR. DETELA
(Dalje.)
Vesten pisatelj ne more mladine Gregorjevih let nikdar dosti svariti, da naj se varuje pohajkovanja; zakaj leh-ko se reče, da se rodi največ nesreč iz te razvade. Našim pisateljem se voh če, hvala Bogu, ne more nič očitati v tem oziru. A kako vendar, da se mladeniči očividno tako malo drže njih naukov? Vzrok je ta, ker se taka svarila prepovedujejo o priliki in nepri-liki. Ako razloži zdravnik pred bolnikom nože in klešče in vode, se bode zbal bolnik in dejal: rajši sem bolan, kakor da bi me tako zdravili. Tako bode lahkomiselnež, ki naleti na obširno razpravo o škodljivosti lenobe, preskočil celo stran, da, tudi cel list. Pisatelj je pisal zaman! Prekanjen pripovedovalec pa zasači prostodušnega bralca. Kadar se nadeja ta najmanj, kadar ga mika najbolj zvedeti, kaj se je zgodilo potem: kane med tok pripovedovanja par moralnih kapljic, in eitatelj se pouči, dočim meni, da se je zabaval.
Trije razlogi vendar opravičujejo Gregorja, ki je zapravljal z lenobo duš ni mir. Prvič ni imel še na razpolaganje tako dobrih knjig, kakor jih ima današnja mladina; potem mu ni bila tako živo naročila teta pri odhodu kakor Lenka Mihi, da naj se varuje ženskih, in naposled je bil on takorekoč prisiljen k brezdelnosti po nesrečnih okolnostih. Janez seveda si je znal tudi t enakem položaju pomagati in je cepil drva pri Tomažu. Tomaž je bil namreč sčasoma vendar zapazil, pri čem da je z Janezom. Jenjal mu je mežikati in ga poprosil nekoč, da naj mu pomaga prevaliti sod. "Rad", je dejal Janez in dobil po dokončanem delu kupico vina; a pokazal je tudi ko-ristolovnemu krčmarju, da bi se dala -v velik prid obrniti silna njegova moč. Kmalu je pomagal še tu, pa še tu, in ne dolgo, in zalegel je Tomažu za hlapca. Zadovoljna sta bila oba, in kadar se je nasmejala Janezu povrhu še Jerica, je bil ves srečen, ker jo je rad videl. Nezadovoljen pa je bil Miha, ki je menil, da Janez ni za krčmo, ker je predober in premalo premeten. Namigaval pa je tudi on Tomažu, da bi mu bilo treba zeta.
"No, Miha, ali veš ti za katerega?" je popraševal poredni krčmar.
"Jaz pa, jaz," je dejal Miha. "Tam pri Dobu na Kranjskem je doma."
Janez je komaj požiral sline, ko je to slišal. Miha je vendar dober človek, si je mislil.
j. 'l£vrst fant je," je nadaljeval Miha.
"Čvrst pa, čvrst," se je potrkal Ja nez po prsih.
"In dobrih staršev sin."
"Celo zemljišče imajo in brez dolga. Izmed vseh sinov je pa najpridnejši ta-Je."
t * Janez je pokazal nase.
"Kovaško reč tako umeje," je dejal zopet Miha, "da malo takih."
"Ne laži!" je šepnil Janez in ga su nil s komolcem; "saj ne umeje."
"Kako, da ne umeje!" se je jezil Miha.
"Vse, kar je prav!" je opominjal Janez. "V kovaških rečeh," je posegel glasno vmes, "sicer ni izveden; ampak za poljska dela ga ni boljšega in za krčmo je rojen. Sode bo valil, prete palce miril in pijance nosil pod kap."
"Kaj! da jaz nisem kovač!" je vpil Miha.
"Ti, da; ampak jaz ne; slišiš?" je •dgovarjal Janez.
"Jerica, čuješ," se je smejal krčmar, "kak ženin se ti ponuja? Ali bi ga vzela?"
"Zakaj pa ne!" je dejala ona.
"Torej, Jerica, k meni sedi!" je vabil Janez in se timeknil. Od druge strani pa se je umikal Miha in jo klical.
"Kako, Miha, če si pa ženin?" se je čudila ona.
"Kaj ženin!" se je jezil 011. "Ne bodi neumna, pa sedi k meni."
"Kar je res, to je res," je trdil Janez. "Miha je ženin Lenke Simnove."
"Miha, Miha!" je karala Jerica. "Kadar je kdo prost fant, naj se ozira v božjem imenu po dekletih; a če je ženin, potem je pa to smrtni greh."
"Smrtni greh pa res ni," je godrnjal Miha in se obrnil stran in se jezil na svojo Lenko, ki mu dela toliko preglavice in ga — vrabec jo pozoblji! — nemara res čaka. Kljubu vsemu temu sta mirno spavala naša fanta, ker je skrbel Tomaž, da jima je preganjalo delo nerodne misli.
Oj, da ni mogel tudi Gregor delati pri njem! Tako se je pa zgodilo, da je njemu bolj 111 bolj polnila dušo misel na Tajdo, da mu je krasila živa domišljija deklico čez vso mero in jo obdajala z vencem vseh možnih ženskih čednosti, in da se je on naposled uveril, da ne mor^ živeti brez nje. Globoko je vzdihni! pri tej misli, pol sladki, pol grenki, ker je uvidel, da je prodal mlado prostost ali za najslajšo srečo na zemlji ali pa za nič in zaman. Minula ga je brezskrbna veselost in
prešerni smeh. S tiho zadovoljnostjo pa je zapazila Tajda to premembo in poredno se nasmihala, kadar je zrl 011 zamišljen tja v cvetoči svet, in kadar mu je zastala pod njenim pogledom živahna beseda. Čutila je, da jo spremlja mračno njegovo oko, kadar odhaja; videla, kako mu žari radostno, kadar se snideta. Veselila se je zmage, 111 njena prijaznost je le netila ogenj v Gregorjevi duši.
Blagosrčnemu stricu se je mladilo lice in oko v mladi družbi, in še prisrč-neje se je veselil krasne narave, ko je imel ljudi, ki so ga umeli in delili radost z njim. Tu je pozabljal skrbi, ki so ga mučile, kadar se je vrnil v svojo sobico in med samostanske brate. Slišal je namreč tam, da se mudi cesar še vedno v Celju, in ugibalo se je, kaj da se godi ondi. Čulo se je o veselicah, pojedinah, in kar je drugih zunanjosti, a dohajale so tudi vznemirjajoče vesti, da se cesar ne more pogoditi s knegi-njo, in da je začel Vitovec mešati pogajanja. Boječega subpriorja se je lotevala velika otožnost. Ali bode mogel še v miru preživeti poslednja leta svojega življenja? Ne bode li prihrula divja vojska v tiho dolino nad mirni samostan? In kaj bode z nečakinjo, s Tajdo! Kdo jo bode branil, ko ji vzamejo hudi časi mater in strica! Malo je imel med brati somišljenikov, katerim bi bil potožil svoje skrbi. Mlajši rod je imenoval njegove pomisleke strahopetnost in sanjal o bojni slavi in Vitovcu in Ostrovrharju. H knjigam se je zatekal pater Benedikt, da so ga mirile in srčile; zakaj Tajde in Gregorja ni hotel vznemirjati z žalostnimi mislimi. In komaj bi ga tudi umela tadva! Kaj sta se menila za bodočnost, ko se sedanjosti ni bilo moči na-živeti! Suhoparen predmet se je zdela politika že obema, ko sta se imela pomenkovati o toliko važnejših rečeh. Srečen in nesrečen je bil Gregor v dru ščini Tajdini, kakor se je pač ona igrala ž njim. A Bog ve, če se ne bode še kdaj kaznila njena prešernost; zakaj z ognjem se ni igrati!
Kako ji je tolklo srce, ko je v pomladanski noči začula iz spalnice zamolklo brenkaiije! Mamica je spala v drugi sobi, ona pa še napol bedela in premišljevala izprva, prijetno presenečena .ali je resnica ali sanje. Zdramila se je in se prepričala, da se ne vara. Tiho je vstala, ogrnila si plašč in sedla na posteljo. Čutila je, da je Gregor pod javorom in da gre v njeno okno; a za nobeno ceno bi se ne liotela pokazati; vlekla pa je na uho, da ne bi preslišala nobenega glasu, ko ie pričel pevec tiho in oprezno: Solnce je zašlo
za goro. Luna obseva	(
Mlado zemljo. Pevci veseli V logu molče. Slavec le toži	J
Svoje gorje. Spanec objema Trudne ljudi, Trudno le srce Moje ne spi.
Pevec je prestal, čez malo časa pa zopet začel brenkati. krepkeje in hitreje, in zopet se je začul ljubi glas: Naj cesar mi reče: "Oj, fantič ti mlad, . Ostavi mladenko, Jaz dam ti svoj grad,' Porečem: "Oj, grade Ohrani le sam; Za vse jaz zaklade Mladenke ne dam."
Zopet je obmolknil glas, in lahno so še brnele strune; nenadoma pa so se burno utrgali zvoki enako vzdihu trpečega človeka, in ni jih bilo več slišati. Natihoma se je približala Tajda oknu in pogledala oprezno po pevcu. Bala in nadejala se je, (Ja ga zagleda. A trata je bila osamela, in le široka ja-vorova senca se je raztezala v mesečini. Pogumno je zdaj odprla okno, se naslonila in gledala v krasno noč. Porajale so se v mladi glavici nove misli, brez zveze in soglasja, in ni se trudila, ('a bi jih uredila. Vdajala se je v prijetni poluzavesti raznim čuvstvom, ki so se vrstila in borila med *eboj. Da ni huda na Gregorja, to je vedela; v svesti pa si ni bila, ali se kesa ali radu-■je, da je ni videl pri oknu.
Drugega dne je >talo solnce že visoko, ko se je prebudila, in čudila se je mati, da je tako vesela in razburjena. Ona pa je tekla dobro jutro voščit stricu, prepričana, da dobode pri- njem G regorja.
Pater Benedikt je bil sam, VI.
Ne vlffda vselej svet pokoj Sred tihega zidu.
S. Gregorčič.
Dopoldne tistega dne se je bil nenadoma vrnil v samostan prior, pater Gregor. Radovedni so ga obsuli bratje, ki so se nadejali, da jim bode povedal, kaj da se je sklenilo v Celju. A ne da bi se zmenil zanje, je hitel prior.
k prelatu. Resnobno lice s stisnjenimi ustnicami je naznanjalo važne misli, in zamišljeno je zrlo oko — prior namreč, orjaški mož, star kakih petdeset let, je imel samo eno oko, drugo je bil izgubil v bojih za mladih let.
Dolgo sta se pomenkovala odlična moža in se razvnemala bolj in bolj. Kakor je liadkriljeval telesno prior o-pata, tako se je tudi videlo, da njegov duh kaže pot opatovemu; zakaj pred njegovo dušo je stal smoter jasen in določen in gorka beseda ga je znala pokazati v pravi luči. Vedno pa bode gospodovala odločnost nad neodločnostjo, in gorje nejasni glavi, ako dobo opravka z nasprotnikom, ki hodi gotovo pot do postavljenega cilja.
Po dolgih samostanskih hodiščih so postajali bratje in govorili skrivnostno med seboj. Vedel je vsak, da zavisi od važnega pogovora v prelatovi sobi sreča ali nesreča samostanska, in slovesen izraz je dajala ta zavest njih obrazom. Pokoncu so dvigali mlajši glave; starci pa niso mogli skrivati skrbi in strahu. Prišla sta na hodišče opat in prior, ta zmagovit, oni vdan, pregovorjen, ne prepričan. Zvedavo so zrli bratje zdaj v tega, zdaj v onega. Kmalu jih je sklical zvonec k zborovanju, in prebledel je pater Benedikt, ko mu je prišel sluga pravit o priorje-vem prihodu in ga klicat k zboru.
"Idi domov, Tajda," je šepetal in molita z materjo, da Bog vse prav o-brne."
Gregor pa je bil zelo nesrečen. Zdelo se mu je, da se je pregrešil neod-pustno; razžalil je Tajdo in zlorabil patra Benedikta zaupljivost in dobrodušnost. Vso noč ni mogel spati; zjutraj pa je iskal Tajde, da bi jo prosil, naj mu odpusti nepremišljeno predrznost. A ni je dobil. "Ogiblje se me," si je dejal žalosten in se vrnil k tovarišem. Tam pa je zvedel, da je prišel iz Celja prior, in da imajo menihi veliko zborovanje. Razvidel je, da se pripravlja nekaj imenitnega, in ukazal tovarišem, da naj ostanejo doma. Jernej se je veselil, da bode morebiti vendar konec dolgega časa in se dobila prilika, da pokaže, kakšni so bili junaki v prejšnjih časih. Miha in Janez pa se še nista bila naveličala miru/
V veliki dvorani pa so zborovali menihi. Po običajni molitvi jim je bil razložil prelat povod shodu, da izjavi namreč samostan svoje mnenje o dednem nasledstvu v celjski grofiji; zakaj kneginja Katarina in cesar se ne moreta pogoditi, ker ali kneginja zahteva preveč ali pa cesar popušča premalo. Vstal je prior, spominjal se v živahnem govoru dobrotljivosti celjskih vladarjev proti Gornjemu gradu, tako srečna in slavna je bila pred kratkim blaga kneginja, kako nesrečna in pre-ziraira je sedaj, in da se vpraša, ali bodo zvestobo, s katero so se vedno ponašali gornjegrajski menihi proti mogočnemu giofu. tudi ohranili zapuščeni vdovi ali ne.
"Živela kneginja Katarina!" Se je slišalo iz ust mlajših bratov.
"Celjsko mesto je za kneginjo vdovo," je nadaljeval prior. "Vsa vojska, z Vitovcem na čelu, je 11a njeni strani, 111 moje mnenje je. da se potegnemo tudi mi zanjo, dokler se popolnoma ne reši vprašanje, kdo da je pravi, naslednik grofa Urha."
"Živela kneginja!" se je čulo zdaj krepkeje. A vzdignil -e je subprior in prerekal, da bi še ne bilo rešeno vprašanje o dednem nasledstvu, ko je dedna pogodba med cesarjem in rajnim grofom iz leta 43. še pisana ohranjena: ko je vrhutega krški škof, za razsodnika izvoljen od cesarja in od Vitovca, spoznal cesarja za postavnega naslednika; da je cesar pravi naslednik, je priznal tudi že samostani s tem, da je sprejel njegove vojake v svoje obzidje. Prigovarjal je bratom, da naj se ne pleto v homatije, ki jih utegnejo drago -tati.
Le nekoliko starejših bratov je odo-n bravalo njegove besede; večina je bila nasprotna, in ponosno se je vzdignil zopet prior. Ovrgel je trditev, da bi j bilo nasledstvo že končno rešeno; za-j kaj pogodba iz leta 43. ne more več veljati, ker jo je raztrgal spor leta 51. in vojna leto pozneje; za dediča se je tudi oglasil kralj Ladislav, ki takisto ne priznava razsodbe krškega škofa, kakor kneginja Katarina ne. "Daj bi bil priznal samostan cesarja za svojega gospodarja, tudi ni res, in nobeden pooblaščenec gornjegrajski še ni prisegel zvestobe. Priznali smo le to, da se hočemo pokoriti cesarju, ako se j ipozna on za postavnega naslednika."
"Počakajmo torej," je vzkliknil pater Benedikt, "da doženo zadevo posvetni mogotci, in tie vtikajmo se v politične boje, kjer ne. moremo odločiti ničesar, in kakršni se ne spodobijo našemu stanu. Rado se zgodi, da se sporazumejo sovražni oblastniki 11a račun >labejših zaveznikov. Prepozno se bodemo kesali, če zmaga cesar in nas dobo v vrstah svojih nasprotnikov. Prepustimo posvetnim ljudem skrb za posvetne reči in prosimo Boga, da o-hrani mir med krščanskimi vladarji!"
Prijazno je prikimal opat subprior-ju, in izraz neodločnosti se je pokazal 11a njegovem obrazu. Prior je to tudi zapazil in se takoj zopet vzdignil proti patru Benediktu.
"Da, to je geslo, nekaterim, prepustiti posvetne reči posvetnim ljudem in uživati mir in pokoj po vsaki ceni, naj velja tudi čast in dobro ime. A naj
bi bili mi tudi samo duhovniki, ustavljati bi se morali širjenju takih nazorov; a mi smo tudi posvetno oblastvo. Mi imamo svoje podložnike, katere nam je braniti, če je treba, tudi z mečem. Iii kolika samopašnost, \edno le gledati, da se potegujejo drugi za pravico; kako hlapčevstvo, pokoriti se vedno močnejšemu! Prav je storil stari zakonodajec, ki je odločil, da zasluži smrt oni, ki se ob časih državnih raz-porov ne nagne na nobeno stran. Za to gre sedaj, ali branimo zatirano vdovo pokojnega vladarja, ki nam je izkazal toliko dobrot, aH pa da gledamo le na to, da se prikupimo njegovemu nasprotniku!"
"Nikdar, nikdar! Živela kneginja!" so se čuli burni klici, in videlo se je, da se nagiblje prelat zopet na to stran. In dokazoval je prior še, da ne samo pravica in hvaležnost, ampak tudi korist da zahteva, da se potegnejo za kneginjo. To bode pritisnilo cesarja, da se sporazumeje s kneginjo in da se ohrani mir; ako pa se postavi samostan naravnost na cesarjevo stran, dobode takoj opravka s celjsko vojsko in z Vitovcem in čez nekoliko mesecev z Ogri.
"Ne zanašamo se na Vitovca!" je klical v poslednjem naporu subprior. "On se ni menil za vdovo, ko se je pogajal s cesarjem; zdaj se ne meni za cesarja, s katerim se je bil pogodil; in prej_ali slej se ne bode zmenil ne za kneginjo, ne za nas, ko bodemo plačevali račun današnjega prenagljenja. O11 se meni le zase, varujte se ga!"
(Dalje prih.)
Sazonov pojde v London.
London, 17. jan. (Brzojavka Reuter-jeve agenture iz Petrograda.) -—- Sergij Sazanov, prejšnji ruski minister zunanjih stvari, bo prejkone imenovan namesto pokojnega grofa Bencken-dorffa za ruskega poslanika v Londonu.
Žrtve potopov.
Detroit, Mich., 18. jan. — Med letom 1916. je bilo 73 človeških žrtev na velikih jezerih in potopilo se je 14 brodov, kakor naznanja v svojem letnem poročilu Lake Carriers' Association. To težko izgubo presega samo ona z leta 1913.
Po velikih jezerih je bilo v poslovnem letu 1916. odpravljenih 64,734,198 ton voznega blaga, proti 49,070,478 v letu 1913., ki je bilo rekordno leto. Glavno vozno blago so tvorile železne rude.
Odkod?
"Lepa maska, tako se rili zdiš znana!"
"I seveda! Včeraj sva bila pol ure skupaj v mestni zastavljalnici."
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše so po najnižji ceni? Gotovol V mesni«
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prek» jene klobase in najokusnejse me; • Vse po najnižji ceni. Pridite torej >• poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba
naše geslo
Ne pozabite torej obiskati na« • našej mesnici in groceriji na TOf* lu Broadway and Granite Stre«*
Chic. Phone 2768. N. W. Phone llu
Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1917.
Predsednik...........George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik..............,....Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik................John. Peiric.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. '
To društvo ima že nad $2,000 (dva tisoč dol.) v bolniški blagajni in je v v 16. mesecih plačalo $2,212.00 bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo ne-4eljo.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri pod-
napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku.
Naznanilo!
Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, ds
sem otvoril svojo
novo mesnico in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kj«r imam največjo zalogo svežega in »tihega mesa, kranjskih klobas, vse vrst« gfcocerije in drugih predmetov, ki spa dajo v mesarsko in grocerijsko področje.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam.
Moje blago bo najboljše, najčisteji« in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
John N. Pasdertz
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, IH.
u
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih banr, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskefi papirja po nizkih cenah.
Alexander ftaras^
Chi. Phone 376 fiJF N. W. 927.
120 Jefferson St
JQLIET, ILL.
JOUCT.
PIVO 7 STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.5*
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.M
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.0t
Kentucky Whiskey. Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) 2a $10.5« S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.M
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za .........................$MC
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za............................ .|12.M
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.M
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.0t
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................|6.M
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se Imenuje
KAGLE P1XPORT

mmmiucytmijK^VWAflft,-,
mu tii-iiF u. .'lULjii...
ter je najboljša pijača
L Porter Brewing Company
dto teletom 405	S. Bloff St., Joliet. 111.