omenjeni učbeniki tem elje modernega krasoslovja in se medsebojno dopol­
nju jejo .
Jugoslovani smo do nedavna lahko med tem eljna dela šteli predvsem 
samo Cvijiceva krasoslovna dela. Po izidu omenjenih treh  učbenikov smo 
dolžni, da se pri teoretskem  krasoslovju poslužujemo v prav  tolikšni ali v še 
večji m eri tu jih  učbenikov. Tempora m utantur . . .
Ivan Gams
Nekaj novosti iz agrarno-geografske književnosti
Agricultural Typology and Land Utilisation. Studies carried out with a 
financial contribution of the »Consiglio nazionale delle ricerche«, Rome. 
C enter of A gricultural Geography, Institute of A gricultural Economy and 
Policy, University, Academy of A gricultural Sciences and Humanities, Vero­
na, Italy, 1972. Strani 448.
Publikacija, ki je  posvečena spominu medtem um rlega italijanskega geo­
grafa Fernanda G r i b  a u d i j a ,  p redstavlja  zbornik razširjene konference 
kom isije za agrarno tipologijo M ednarodne geografske unije, ki je  kot četrta 
po vrsti zasedala v Veroni od 28. septem bra do 2. oktobra 1970 pod pred­
sedstvom prof. J .  K o s t r o w i c k e g a in pod organizacijsko skrbjo prof. 
V a n z e t t i j a ,  ravnatelja  Inštituta za agrarno ekonomijo in politiko ter 
C entra za agrarno geografijo pri A kadem iji za agrarne vede v Veroni. Na 
konferenci, o k a teri smo v »Geografskem vestniku« že poročali in ki se je  
je  udeležilo tudi 5 geografov iz Jugoslavije, so sodelovali tudi zastopniki FAO 
iz Rima (D. Christodoulou in S. Kawakatsu). V publikaciji so objavljeni refe­
rati vseh prisotnih udeležencev, razen tega pa tudi tis tih ( med njim i največ 
sovjetskih), ki tja  niso dopotovali, a so poslali referate, ki so jih  organi­
zatorji razmnožili in izročili udeležencem. Pri prvi skupini so objavljeni tudi 
diskusijski prispevki.
T a p rv a  sk u p in a  obsega te le  p risp e v k e : F . L e c h i  (Padova), F arm  and  region in a g r i­
c u ltu ra l  ty po logy . — J. W . B i r c h  (L ondon), F a rm in g  system s as re so u rce  system s. — R. D. 
L a i r d ,  B.  A.  L a i r d ,  S u n g  I I  C h o i  (L aw rence, K ansas), T he im pact of farm  size m ana­
gem ent upon  p roduc tion  e ffic iency  in Soviet and  E a s te rn  E u ro p ean  A g ricu ltu re . — D . A. C h r i ­
s t o d o u l o u  (FAO , R im ), T ow ards a ty p o lo g y  of lan d  te n u re  and  lan d  re fo rm : som e re le ­
v an t issu es . — I. C r k v e n č i č  — Yl .  K l e m e n č i č  (Jugoslav ija) T he  socia l-geog raph ica l 
fac to rs  in fo rm ing  th e  ty p es  of land  u tiliz a tio n . — H. B o w e n - J o n e s  (D urham , Vel. B rita ­
n ija ) ,  T he  m easu rem en t of lan d  la b o u r p ro d u c tiv ity . — S. K a w a k a t s u  (FAO, R im ), C rop 
p roduction  in d ex  n um bers  and  th e ir  ad d itiv e  e x p la n a to ry  com ponents. — R . J . C . M u n t o n  
(L ondon), Farm  system  c la ss ifica tio n : a  u se  of m u ltiv a ria te  an a ly s is . — J. W . A i t c h  i n s o n  
(A berysw ith ), T he fa rm ing  system  of W ales. H . F . G r e g o r  (D avies, C alifo rn ia ), P lan ta tio n  
fa rm in g  on th e  su b tro p ica l m arg in s . A m odel-farm  ap p ro ach . — H. I s h i d a  (H irošim a, Jap o n ­
ska), P e a san t a g ric u ltu re  in  In d ia . — M. I s h i i  (T okio), F ac to rs  e ffec tin g  th e  chang ing  re ­
g ional p a tte rn s  of Jap an ese  a g ric u ltu re . — R . S. O d i n g o  (N airob i), T ypo log ical p rob lem s 
in a chang ing  s u b s is te n c e  a g r ic u ltu re  in  K enya. — J . K o s t r o w i c k i ,  R.  S z c z e s n y  
(V aršava), A new  ap p ro ach  to th e  typo logy  of Po lish  A g ric u ltu re . — J. B o n n a  m o u r  (P a­
riz ), E ssai de ty po log ie  čconom ioue des system es d 'e x p lo ita tio n  en  F ran ce . — W . S t o l a  
(V aršava), La typo log ie  ag rico le  d une m esoreg ion . C om paraison  des re s u lta ts  ob tenus p a r  deux  
m ethodes d iffe ren tes . — 1. V e l c e a  (B u k arešta ), L a reg io n a lisa tio n  v itico le  de la R oum anie. 
— G. B r a s s e u r  (P ariz), L ’ex p lo ita tio n  a g rico le  dans les pays  de savane  de l'A friq u e  de 
l'O u e s t. — J. I. R o m a n o w s k i  (S eatle , ZDA), A pp lica tion  to M idw estern  and  N o rth w estern  
farm  regions of th e  U nited  S ta tes  and  rccom m andations fo r fu r th e r  m odifica tion . — U. V a r j o  
(O ulu , F in sk a ), F a rm in g  in  F inn ish  L ap lan d  an d  its  developm en t since W orld  W ar II . — I. A. 
S u a r e z - S a r a b i a  (M exico), P re lim in a ry  s tu d y  o f th e  a g ric u ltu ra l typo logy  of th e  M exican 
e jid o . — M. A. G a r c i a  (M exico), P re lim in a ry  s tu d y  of th e  a g ric u ltu ra l typo logy  of landed  
p ro p e rty  in M exico w ith  5 o r less h e c ta re s . — V. B o n u z z i  (P adova), M ethod changes in th e  
c la ss ifica tion  of ty p es  of fa rm ing .
O b ja v lje n i  p risp e v k i n e p riso tn ih  pa  so b ili  t ile : A. N. R a k i t n i k o v  (M oskva), M ethods 
of typo logy  of a g ric u ltu re  and  th e ir  te s tin g  in th e  s tu d ies  c a r r ie d  ou t. — L. M. Z a l t z m a n -  
S.  I. P o l o v e n k o ,  C e r ta in  m ethodolog ical aspec ts  of typo logy  of a g r ic u ltu re . — O. K. 
Z a m k o v  - K.  V.  Z v o r y k i n  (M oskva), T ypes of ag ric u ltu re  in  th e ir  re la tio n  to the  n a ­
tu ra l en v iro n m en t. — I. F . M u k o m e l - T .  I. K o z a č e n k o  (M oskva), A g ricu ltu ra l d is tr ic t 
div ision  of th e  U k ra in ian  SSR. — J . T. C o p p o c k  (E d in b u rg h ), T ypes of fa rm in g  in G rea t 
B rita in : a re sea rch  p ro je c t. — J. D . M o m s e n  (C a lg a ry ), C lass ifica tio n  of a g ric u ltu re : a case 
s tu d y  from  the  C a rr ib e a n . — P. S c o 1 1 , T ypes  of a g r ic u ltu re  in A u s tra lia . — J. A. F . D i - 
n i z ,  A.  O.  C e r o n  (S. Paolo , B raz ilija ) , An ex p er im e n t in u s in e  fo rm u las to d e te rm in e  
o rien ta tio n  of a g ric u ltu re  in  B razil. — A. O . C e r o n  (S. Pao lo), T h e  c lass ifica tion  of a g r i­
c u ltu ra l sp ec ia liza tio n . — M. L u t o v a c  (B eograd), I r r ig a tio n , n a tu re  de  sol e t c u ltu re  des 
p lan te s  en  Y ougoslavie. — B. F l o y d  , L and  d ev elopm en t and  u tiliz a tio n  in Jam aica . — B. K. 
R o y  (K a lk u ta ), D e te rm in a tio n  of lan d  u se  changes, a ra b le  p o te n tia ls , and  la n d  u se  dev e lo p ­
m en t in  W est B engal. — S. P . G a r g  (In d ija ), A g ric u ltu ra l p a tte rn s  in  th e  B h ab ar tra c t .  — 
M o l n a r  (C lu j) , T ypes  of a g r ic u ltu re  in  th e  T ran sy lv a n ia n  ta b le lan d .
Pregled referatov jasno pokaže, da je šlo za pisano zmes prispevkov me­
todološkega in regionalnega značaja. Tudi referati regionalnega značaja so 
seveda ubirali vsak več ali manj svojo metodološko pot k tipološkim označ­
bam kmetijstva. Med njimi je referat C r k v e n č i č a  in K l e m e n č i č a  
koristno opozoril na primeru nekaterih vasi iz Jugoslavije (Lopata, Voklo, Ba- 
šelj in Loka na Gorenjskem), da so za tipologijo kmetijstva važni tudi social­
ni faktorji, ki v dosedanjih tipoloških opredelitvah morda niso bili dovolj 
upoštevani. V celoti pa se iz referatov ter iz zaključnega pregleda J. K o - 
s t r o w i c k e g a  (Problems of typology of world agriculture) vidi, da je 
komisija imela tudi na svojem četrtem zasedanju opravka z metodološkimi 
dilemami: kako uskladiti različne indekse za klasifikacijo tipov kmetijstva 
med seboj, kako napraviti podatke iz raznih dežel z različnimi problemi 
primerljive, kako uporabiti pri tem kvantitativne metode, zlasti faktorsko 
analizo tako, da bi omogočala primerjavo v kraju in času, kako ocenjevati 
kmetijsko proizvodnjo (po hranilni in denarni vrednosti), na kakšen način 
upoštevati velikost in strukturo posesti itd. Tudi terminološka vprašanja so 
bila še odprta (npr. glede opredelitve pojmov »sistem« in »tip« kmetijstva, 
glede pojma »plantaže« itd.). Očitno je torej, da je pot k uspešni mednarod­
ni klasifikaciji tipov kmetijstva, ki se odpira pred komisijo, še dolga in 
zapletena.
Svetozar Ilešič
D i e  S i e d l u n g e n  d e s  l ä n d l i c h e n  R a u m e s .  R u r a l  S e t t l e m e n t s .  L ' l i a b i t a t  r u ­
r a l .  Ed. Harald U h l i g ,  red. Cay L  i e n a u. Materialien zur Terminologie 
der Agrarlandschaft. Vol. II, Giessen 1972, strani 277.
Mednarodna delovna skupina za geografsko terminologijo agrarne po­
krajine, ki obstaja od kongresa v Stockholmu leta I960 ter jo vodita prof. 
Uhlig in Cay Lienau iz Giessena, se odlikuje po izredni marljivosti. Ze pred 
nekaj leti je izdala prvi del mednarodno zbranega terminološkega gradiva, 
ki je obravnaval terminologijo poljske razdelitve. (»Flur und Flurformen«, 
Giessen 1967). Po več poznejših posvetovanjih, zvezanih s simpoziji o proble­
mih agrarne pokrajine (predvsem v Liegu 1969 in v Belfastu 1971) je zdaj 
predložila mednarodnemu strokovnemu svetu drugo knjigo svojega, sistema­
tično obdelanega gradiva. V njej je obdelana terminologija kmečkih (po­
deželskih) naselij (nem. »Die Siedlungen des ländliches Räumes«, angl. »Rural 
Settlements«, franc. »L’liabitat rural«).
Prvi del knjige podaja (v nemškem, angleškem in francoskem jeziku) 
»Terminološki okvir za geografijo podeželskih naselij« (nemški naslov »Ter­
minologischer Rahmen für die Geographie der Siedlungen des ländlichen 
Raumes«) s shemo ustreznih pojmov in terminov. Shemo je izdelal Cay 
L i e n a u  s sodelovanjem drugih znanih nemških geografov-specialistov (W. 
Müller-Wille, H. Uhlig, E. Bertelsmeier, W. D. Hütteroth, H. Jäger, W. Mei- 
beyer, W. Moewes, G. Niemeier, H. J. Nitz, G. Schwarz, W. D. Sick, H. J. 
Wenzel). Shema je izdelana tako, da v prvem delu opredeljuje f u n k c i j ­
s k e  z n a k e  i n  o s n o v n e  p o j m e  podeželskih naselij. Tu gre naj­
prej za lego, za njihov način naseljenosti (trajnost, začasnost), za opredelitve 
po glavnih znakih socialno-ekonomske strukture (po stanovanjski funkciji 
in funkciji delovnih mest, po ponudbi delovnih mest, po komunalni oprem­
ljenosti, po centralnih funkcijah, po znakih socialne strukture in gospodar­
ske strukture obratov). Drugi del vključuje f i z i o g n o m s k o - t o p o g r a f -  
s k e  z n a č i l n o s t i  i n  p o j m e ,  najprej velikost, potem pa talni načrt 
naselij. V tretjem delu so predstavljeni r e t r o s p e k t i v n i  i n  p r o - 
s p e k t i v n i  v i d i k i .  Med prvimi, ki so označeni tudi kot genetski, so