BILTEN je glasilo kolektiva OZD SGP P ION IR Novo mesto. Za razdelitev glasila članom kolektiva so odgovorni: v DSSS je odgovorno vložišče, da je BILTEN takoj po izidu dostavljen v vse TOZD gradbene operative ter v TOZD Lesni obrat, TOZD SPO in TOZD MKO. Vodje splošne službe v TOZD gradbene dejavnosti so odgovorni, da je BILTEN razdeljen po gradbiščih, vodstva gradbišč pa, da je razdeljen med delavce in vajence. Bilten je glasilo kolektiva OUR SGP PIONIR Novo mesto. Za podjelu glasila članovima kolektiva odgovorni su: U DSSS je odgovoran ekspedit, da se odmah po izlasku iz štampe Bilten dostavi u sve OOUR gradjevinarske operative i u OOUR Lesni obrat, OOUR SPO in OOUR MKO' Vodje opštih poslova u pojedinim OOUR gradjevinskih sektora su zaduženi, da Bilten razdjele po gradilištima i da ga prime svi radnici i učenici u privredi. j NOVEMBER 1978 12. NOVEMBRA 1978 LETO: XIIŠTEV.: 7 (98) V novembru smo na Dan mrtvih med drugim počastili tudi spomin na padle po tisočih grobov, ki so razsejani širom domovine. Na sliki: PIONIRJEVE mladinke že vrsto let skrbijo za grobišče štirih padlih partizanov na Marofu v Novem mestu. Omladinke PIONIRAveć niz godina gaje cvijeće na partizanskom grobištu na Marofu u Novom mestu Razgovor s predsednikom Vinkom Hafnerjem ob 9. kongresu sindikatov Slovenije Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner je sprejel urednike glasil organizacij združenega dela SOZD El kom Srečka Logarja, Franca Obolnarja iz Intereurope, Tatjano Pust iz Združenih PTT organizacij Slovenije, Ido Rebolj iz Ljubljanske banke in Jožo Varla iz Železarne Jesenice. V daljšem pogovoru v zvezi z novo organiziranostjo sindikatov Slovenije, bližnjim sindikalnim kongresom in „klasičnimi" sindikalnimi temami, jim je izčrpno odgovarjal na številna vprašanja. ( ; > Kaj lahko delavci—člani sindikata pričakujejo od letošnjega kongresa Zveze sindikatov Slovenije? V___________________________________/ Vprašanje je sicer kratko, vendar široko — z odgovorom nanj odgovorimo na mnoga vprašanja. Kongres je pač obračun o opravljenem delu v minulem obdobju, hkrati pa pomeni opredelje- vanje izhodišč za splošno idejno in politično ter praktično programsko usmeritev sindikatov v naslednjem štiriletnem obdobju. Zato je kongres tako politična manifestacija kot konkreten dogovor udeležencev—delegatov vseh 750.000 delavcev, organiziranih v sindikatu, za bodoče akcije in delovanje sindikatov Slovenije. Seveda pa neposredne priprave na kongres močno zaposlijo ves sindikalni aktiv od osnovnih organizacij do občinskih organov in republiškega sveta. Zd; se, kot da se te organizacije in organ ukvarjajo sami s seboj, saj priprave neposredno ne vplivajo na položaj delavca v združenem delu in v sindikatih. Velja pa poudariti, da so razprave na vseh ravneh o kongresnih dokumentih bistrenje naših pogledov in opredelitev o posameznih vprašanjih. Čeprav je lahko včasih razprava o neki formulaciji sklepa ali statuta na videz formalistična, vendarle pomeni usklajevanje pogledov na družbeno vlogo sindikatov in o njihovi učinkovitosti. To seveda tembolj velja tedaj, če razprava o kongresnem gradivu, to je o osnutkih sklepov in statutu ter poročilu o delovanju sindikatov med obema kongresoma in o kadrovskih pripravah, prodre do osnovnih organizacij in članstva. Kljub temu pa je še precej članstva pasivnega, kar zadeva soustvarjanje teh stališč in oblikovanje drugih rešitev. Potemtakem bo šele po kongresu sledila tista temeljna naloga za konkretno akcijo uresničevanja vsega, za kar se bomo na kongresu dogovorili. Priprave na kongres sindikatov Slovenije pomenijo del priprav na -.ongres Zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo v novembru v Beogradu. S skladnim oblikovanjem stališč in usmeritev obeh kongresov v določenem smislu izražamo idejno in politično enotnost delavskega razreda Jugoslavije; kar zadeva različnost, so le-ta kaže v posameznih pogledih na metode in o organiziranosti delovanja pa tudi o konkretnih rešitvah posameznih vprašanj. Te razlike so pogojene z objektivno nekoliko različnim položajem v sindikate organiziranih delavcev v posameznih delih naše dežele, v republikah, pokrajinah. V SR Makedoniji ali v pokrajini Kosovo bodo pač dali morda močnejši poudarek kateremu od vprašanj, ki nas v Sloveniji ne prizadeva toliko, medtem ko bomo spet mi poudarili nekaj, kar ni kdove kolikšen problem za Makedonijo. r Kako si zamišljate bodoče povezovanje osnovnih organizacij v SOZD; kdo bo tisti, ki bo dajal pobude za sklicevanje problemskih konferenc in kako bo možno uskladiti različna stališča osnovnih organizacij, kadar gre za problem, mora biti v SOZD enotno rešen? la- j “J -----------------\ Čestitamo ZA 29. NOVEMBER, DAN REPUBLIKE IN K 25-LETNICI SINDI KALNEGA ŠPORTNEGA DRUŠTVA ! v__________________/ Vprašanje je pomembno, saj ne zadeva le organizacijske narave delovanja sindikatov, ampak sprašuje tudi o vsebini. Menim, da so bile naša najbolj družbeno priznana oblika delovanja konference sindikatov v delovnih organizacijah. Čeprav že vseskozi obstajajo — prej sindikalne podružnice, danes osnovne organizacije in sindikalne skupine — so se vendarle šele v zadnjem obdobju uveljavile osnovne organizacije in sindikalne skupine kot temeljna oblika sindikalne organiziranosti. Ta proces je bil seveda tesno povezan z uveljavljanjem TOZD. To, kar želimo doseči v delovni organizaciji s svojo praktično aktivnostjo in z določbami statuta, je še tembolj pomembno za SOZD. O oblikah organiziranosti na ravni OZD in SOZD moramo utrditi spoznanje, da obstajajo zaradi članstva in osnovnih organizacij. S takšno organiziranostjo naj bi kar najbolj osamosvojili sindikate neposrednega vpliva, bolje povedano, pritiskov vodilnih struktur, da bi te politične organe spremenile v orodje lastnega delovanja, pri čemer sploh ni pomembno, ali gre za njihovo progresivno usmeritev ali pa za uveljavljanje njihove oblasti. Tisto, kar predstavlja resnično združevanje dela in sredstev delavcev v OZD in SOZD, se uveljavlja v dveh oblikah: prva in temeljna oblika je samoupravljanje delavcev v TOZD; druga pa je delovanje subjektivnih dejavnikov na ravni OZD in SOZD in prav slednja lahko veliko prispeva h kvaliteti in intenzivnosti povezovanja. Tega povezovanja si seveda ne smemo predstavljati v duhu znanih birokratskih in tehnokratskih koncepcij, marveč gre za tisto združevanje, ki je koristno za delavce v TOZD. Tu ima velik vpliv predvsem poslovodna struktura in njen način delovanja, ker je močna, oborožena z znanjem in z informacijami. Če oblikujemo močne organe družbenopolitičnih (Nadalj. na 3. str.) ANICA ORAŽEM, kuglačica Za smeli in dobro voljo RIŠE: I. MARKOVIČ Za smijeb i dobru volju CRTA: I. MARKOVIČ 1 nx xi IX m lvnnzaa moNVNi:? Ja, ja tovariš glavni _ enakomerno raste I... Da, da, druže glavni____ u jed na k o m ern o m je rastu I... ANICA ORAŽEM, kegljačica / V tem mesecu bo Sindikalne 2 športno društvo SGP PIONI R slavilo ^ 25-letnico delovanja. Ker bo društvo ^ ob tej priložnosti izdalo publikacije 2 z opisom razvoja športne dejavnosti 2 pri SGP PIONIR, se v BILTENU od- # dolžujemo jubileju SŠD z razgovo-J rom. Za sobesednico smo izbrali ^ Anico Oražem. Slučaj je hotel, da 2 bo Anica skupaj s SŠD praznovala ^ kar tri jubileje: rojstni dan, 20-letni-^ co kar je prišla k PIONIRJU in ob-2 letnico SŠD. Za vse troje, preden ji ^ damo besedo, iskrena čestitkal 2 - S športom me povezuje več 2 stvari: družba, razvedrilo in tudi rs- # zultati, ki jih dosežeš, so svojstveno 2 doživetje. Seveda pa tudi pri športu ^ brez naporov in odrekanja ne gre. 2 Velikokrat se je zgodilo, da sem v 2 £asUj ko so bili trening ali tekmova- # nja, imela napovedan obisk, lahko bi 2 s klapo odšla na izlet, skočila k pri-? jateljici na klepet in še marsikaj dru-2 gega bi lahko počela tačas, pa se je 2 bilo treba temu odpovedati. ^ Omenila sem družbo. Šport je 2 kolektivna igra. Trening ni samo v / kegljih, krogli in tekmovalni stezi, 2 pač pa tudi v družbi sotekmovalcev, 2 ki jih tam srečaš. Mimogrede pokle-r petaš z njimi, se pošališ in pogovo- riš. Isto velja za tekmovanja. Na njih spoznaš kraje in ljudi, skleneš nova poznanstva, zveš in vidiš marsikaj novega, čeprav tekmovanja sicer terjajo velik živčni napor zaradi koncentracije, ki je potrebna in boljših rezultatov, ki jih želiš doseči. Razvedrilo, ki ga nudi šport je v tem, da v času športnega udejstvovanja skočiš iz kože v kateri si ves dar in preusmeriš misli. Fizična sprostitev ob naporu je posebna blagodat: preznojiš se in si razgibaš mišice. Zlasti v začetku so me po vsakem kegljanju bolele noge in roke, z leti vaje je to prešlo, če pa dlje časa ne treniram se spet ponovi za krajši čas. V rezultatih je svojevrsten mik, vendar je res dobre rezultate mogoče doseči samo z vztrajnim in discipliniranim treningom in z upoštevanjem nasvetov trenerja. Nihanje v rezultatih pa je prisotno pri vseh tekmovalcih. Štiri leta garanja me je stalo v začetku, preden sem prišla v vrh PIONIRJEVIH kegljačic, toda to garanje je imelo v sebi tudi vse tisto veselo in lepo, o čemer sem govorila prej. Šport je treba okusiti preden postaneš športniki Ovog mjeseca Sindikalno sportsko društvo SGP PIONIR slavit če 25-godišnjicu svog rada. Pošto če ovom prilikom izaći posebna publikacija sa opisom razvoja sportske radinosti u SGP PIONIR, oddužuje-mo se jubileju SŠD sa razgovorom. Za sugovornika smo izabrali Anicu Oražem. Slučaj je htio, da če Anica zajedno sa SŠD slaviti tri jubileja u jednom: rodjendan, 20-godišnjicu dolaska u PIONIR i kao sportašica, jubilej SŠD. Za vse troje, prije no što joj predamo riječ, naše iskrene česti tke! — Sa sportom povezuje me više stvari: društvo, razonoda, pa i postignuti sportski rezultati su velika stvar. No već na početku treba istaći: bez napora i odricanja ne ide Često se dogodilo, da sam umjesto otići na trening, trebala primiti posjetu, mogla otići sa klapom na izlet, skoknuti k prijateljici na tran-ču i još ponešto mogla bi učiniti, pa se trebalo tome usled treninga odreči I Sport je kolektivna igra. Trening nije samo u kegljima, u kuglama i stazi, već i u društvu onih što se takmiče, što jih nadješ tamo. Usput se s njima našališ i popričaš. Isto važi i za takmičenja. Tamo upoznaš nove ljude i gradove, sklopiš nova poznanstva, saznaš i vidiš mnogošta novog, iako su takmičenja i naporna, pošto traže u želji za boljim rezultatima veliko fizičko i živčano naprezanje i koncentraciju. Razonoda što ju pruža sport je i u tome, što napustiš vlastitu kožu koja te steže sav dan, te promjeniš struju svojih misli. Fizički se oslobodiš, preznojiš i razgibaš mišiće. Naročito u početku po svakom treningu bolele su me ruke in noge, no s vremenom je to prošlo, iako se posle prekida još ponavlja. U rezultatima je svojevrstan čar, iako treba podvući, da je zaista dobre rezultate moguće postići samo sa ustrajnim treningom i poštovanjem trenerovih uputa. Kolebanje u rezultatima prisutno je kod svih takmičara. Četiri godine upornog rada bile su potrebne dok se nisam uvrstila u vrh PIONIROVIH kuglačica. Ali taj uporni rad sadržavao je i veselje i lepo, te sve ono, o čemu sam maločas pričala. Sport treba okušati prije no što od tebe stvori se sportaš! (Nadalj.s 1 • str.) orga. izacij na teh ravneh, potem bodo le-ti prej izražali težnjo za krepitev moči teh sestavov na ravni SOZD, kot pa delovali v interesu samoupravljanja v TOZD. Seveda pa te zadeve ne smemo obravnavati črno-belo. Včasih tudi samoupravljanje v TOZD deluje proti navedenemu povezovanju, saj so zelo močne težnje po majhnih, samostojnih podjetjih ipd. r Informiranje je dobilo z ustavo in zakonom o združenem delu izreden pomen. Kako naj se sindikat vključi v bitko za pretok informacij od virov obveščanja do delavca in obratno in kakšne so konkretne naloge sindikata v sistemu samoupravnega informiranja? Ni treba posebej poudarjati, da brez dobre informiranosti delavca ne more biti njegove družbene osveščenosti in ne njegovega učinkovitega delovanja kot gospodarja-upravljalca. Med pomembnimi in objektivnimi težavami je dejstvo, da je delavec danes še premalo izobražen, premalo osveščen in premalo integriran v družbeno skupnost in seveda tudi premalo operativno informiran, da bi bil dovolj usposobljen za dejansko upravljanje in da bi se tudi sam imel za upravljalca. Če je urednik glasila v združenem delu, sodelavci in s tem glasilo na progresivnih pozicijah in želi obravnavati v glasilu določeno vprašanje, pa mu je bilo to onemogočeno ali pa je pozneje občutil posledice, ker je zadevo objavil, pri tem pa ga sindikat ali ZK ne podpreta, je to znamenje neke pomanjkljivosti, družbene bolezni. Seveda pa gre le za posamezne pojave, kajti v dobršnem delu glasil obstajajo normalne komunikacije in če bodo novinarji v združenem delu bolj komunikativni in bolj strokovni ter osebno pošteni, manj bo takih negativnih pojavov. Ponovno poudarjam, da bi morali videti sindikati in ZK v teh glasilih v združenem delu svoje močno orožje tudi za boj proti birokratizmu, za mobilizacijo delavcev za večjo produktivnost in večjo odgovornost. Tega se je treba še posebej zavedati v konfrontaciji z birokratskimi stališči in z manipuliranjem z delavci ter pri kratenju njihovih elementarnih samoupravnih in socialnih pravic itd. ■ V kongresnih dokumentih beremo, da sindikati nasprotujejo poskusom posameznih TOZD, da bi se skupne službe oblikovale kot servis in bi tako njihove delavce odrinili od odločanja. v_____________________________________/ Ustava in zakon o združenem delu sta dovolj jasna podlaga za oblikovanje položaja delavcev v delovnih skupnostih skupnih služb. Gre za dve resni nasprotji, ki pravzaprav izvirata iz dosedanjega zelo superiornega položaja skupnih služb v odnosu do delavcev, organiziranih v TOZD. Glavni problem je v tem, da še vedno nismo našli pravih oblik stimulativnega, objektivnega in naprednega nagrajevanja, ki bi te delavce skupnih služb postavilo v pravilen položaj in vlogo delavca v združenem delu. Iz tega torej izvirajo težave. Nerazvitost svobodne menjave dela na eni strani ohranja privilegiran položaj delavcev skupnih služb, na drugi strani pa spet spodbuja težnje, da bi delavce v skupnih službah spravili v podrejen položaj in skupne službe spremenili v nekakšne servise TOZD oziroma njihovih poslovodnih sestavov. Poleg navedenega nerazvitost svobodne menjave dela in nagrajevanja po delu v skupnih službah povzroča še druge težave: tako, denimo, premalo stimuliramo delavce za učnikovitejše delo in za njihovo odgovornost pri delu, hkrati pa je še vedno del združenih delavcev nagrajevan po zelo zahtevnih normah, medtem ko so drugi delavci še vedno privilegirani, saj zanje in za njihovo delo ni nobenih meril. Zdi se, kot da gre za ostanke razrednih nasprotij, čeprav ni dveh razredov — kljub vsemu del delavcev, to je tisti najbolj množičen del proizvodnih delavcev, sodi, da je v podrejenem in neenakopravnem položaju glede na tiste delavce, za katere ne veljajo trda pravila nagrajevanja po delu, ker jih pač zanje še nismo našli deloma zavoljo objektivnih vzrokov, deloma pa tudi zavoljo težnje teh delavcev, da bi ohranili privilegiran položaj. V tem torej vidim razloge za poskuse, da bi skupne službe spremenili v podrejene servise. Sindikati bi se morali na eni strani boriti proti degradaciji teh skupnih služb oziroma delavcev v njih, po drugi strani pa proti superiornosti teh služb v odnosih do delavcev v proizvodnji in TOZD — seveda predvsem z iskanjem ustreznega načina nagrajevanja, ki naj postavi delavce v enakopraven položaj. ( ^ Osebne dohodke marsikje še vedno delijo na podlagi osebnega ocenjevanja delavca. Kako bo sindikat ukrepal, da bi odpravili to pomanjkljivost? v____________________________________J Oblikovanje in delitev dohodka je čedalje bolj temeljna skrb sindikatov. To je družbeni odnos, ki zadeva delavca kot gospodarja in delavca kot proizvajalca. Sindikati so na tem področju v zadnjih letih veliko delovali, bili so nosilci akcije in prav njihova zasluga je, da smo vendarle napredovali. Seveda pa bomo aktivnost sindikatov v naslednjih letih še močneje usmerili na to področje- Kar zadeva osebno ocenjevanje, so sindikati tudi doslej zavračali subjektivno oceno delavca kot glavni kriterij za vrednotenje njegovega dela. Seveda pa ne zavračamo osebne ocene kot možnosti za objektivnejše vrednotenje posameznikovega dela, vendar je to lahko kolektivna ocena, v nobenem primeru pa ne individualna. Za tako oceno morajo biti izdelani tudi ustrezni kriteriji in izhodišča. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, ugotavljamo, da so se razponi med osebnimi dohodki občutno zmanjšali, tako med panogami kot med delavci v isti organizaciji. Razponi so se zmanjšali tudi med posameznimi kvalifikacijskimi kategorijami v regijah, tako da danes že lahko govorimo o težnjah po uravnilovki. Največ je tako imenovane kvalifikacijske uravnilovke, nekaj pa je je tudi na račun socialnih kompenzacij. Seveda je ta uravnilovka najbolj v škodo proizvodnim delavcem, ki so nagrajevani strogo po učinku, in ustvarjalnim izobražencem, ki so s svojim osebnim dohodkom neposredno vezani na produ kcijo. Razgovor s predsjednikom Vinkom Hafnerom uoči 9. kongresa sindikata Slovenije Predsjednik republičkog saveta Sa- udruženog rada SOUR Elkom Srečka veza sindikata Slovenije Vinko Hafner Logara, Franca Abolnara iz Intereuro- primio je urednike glasila organizacija pe, Tatjanu Pust iz Udruženih PTT organizacija Slovenije, Idu Rebolj iz Ljubljanske banke i Jožu Varla iz Željezare Jesenice. U duljem razgovoru u vezi sa novom organizacijom sindikata Slovenije, obližnjim kongresom sindikata i „klasičnim" sindikalnim temama im je iscrpno odgovarao na postavljena pitanja. Što mogu očekivati od ovogodišnjeg kongresa sindikata Slovenije, radnici, članovi sindikata? 5 To pitanje je po sebi veoma kratko ali široko. Odgovorom na njega odgovorili bi na mnoga pitanja. Kongres je obračun prošlog razdoblja rada a ujedno i opredeljenje polaznih točaka za opšte idejne, političke i praktičko programsku usmjerenost sindikata u narednom četvorogodišnjem razdoblju. Za kongres možemo kazati, da je i politička manifestacija kao i konkretan dogovor učesnika — delegata svih 750.000 radnika, koji su organizirani u sindikatu, za dalnje akcije sindikata Slovenije. Neposredne pripreme na kongres obuhvatile su u zajedničku akciju cjelokupan aktiv sindikata od osnovnih organizacija, preko opštinskih do republičkog saveta. Same pripreme na kongres neposredno ne utiču na život i rad radnika u udruženom radu, pa izgleda kao, da sve te pripreme su same sebi svrhom. Moramo naglasiti, da proučavanje predkongresnih dokumenata pomaže nam, da uočimo bitno od nebitnog i tako se znamo u pojedinim pitanjima pravilno odlučiti. Možda nam se čini, da su neka pitanja čisto formalnog karaktera, ali u rješavanju tih pitanja uskladjujemo svoja stanovišta o društvenoj ulozi sindikata i njegovoj uspješnosti. To se odnosi prije svega na gradivo za kongres, o nacrtima zaključaka, statutu, izvještaju o radu sindikata izmedju dva kongresa, o kadrovskim pripremama. Važno je i to, da o tome raspravljaju u osnovnim organizacijama i članovi sindikata, da oni ne budu pasivni promatrači, nego aktivni učesnici u tvorbi stanovišta i oblikovanju drugih rješenja. Iz gore navedenog pro- V spomin na letošnji ŠIG v Izoli Uspomena na ovogodišnji ŠIG v Izoli izlazi, da će ona prava aktivnost započeti tek nakon završetka kongresa, da se ostvari sve ono, što je kongres zaključio. Dio priprema na kongres sindikata Slovenije i dio priprema na kongres Saveza sindikata Jugoslavije, koji če se održati u Beogradu, mjeseca novembra. Uskladjenim stanovištima i smjernicama obaju kongresa izražavamo idejno i političko jedinstvo radničke klase Jugoslavije. Različita stanovišta pojavljuju se samo oko metode rada, organizaciji rada kao i u konkretnim rješenjima pojedinih pitanja. Te razlike su uvjetovane različitim položajem radnika ujedinjenih u sindikate u pojedinim našim republikama i pokrajinama. Tako na primjer morati će u SR Makedoniji dati veću važnost nekim pitanjima kao na primjer u SR Sloveniji, kao i obratno. Kako si zamišljamo u buduće povezivanje osnovnih organizacija u OUR; tko će davati podsticaje za sazivanje problemskih konferencija, kako će biti moguće uskladjivati različita stanovišta osnovnih organizacija ako dodje do problema koji moraju biti u SOUR jednako rje-jšeni? ^ To pitanje nije važno samo zbog toga, što riješava organizacijsko djelovanje sindikata, nego i zato što pridaje važnost sadržaju rada. Smatram, da bi bio najbolji oblik rada u OUR konferencija sindikata. I ako već drugo postoje u raznim oblicima kao na primjer sindikalne podružnice, nekad osnovne organizacije i sindikalne skupine danas, tek sada malo pomalo dobivaju potrebnu vrijednost kao osnovne oblike organizacije sindikata. Taj proces bio je usko vezan s pridobivanjem važnosti u OOUR. Sve ono što želimo postići u OR svojom aktivnošću i sa odredbama statuta je u mnogo čemu veoma važno za SOUR. Mora nam biti jasno da oblike organiziranosti na nivoju OUR i SOUR postoje zbog članova sindikata i osnovnih organizacija sindikata. Sa takovom organiziranošću želimo lišiti sindikate raznih pritisaka vodečih struktura, koje ga žele pretvoriti u svoje orudje za vlastite interese i pobude, bilo da su one napredne ili za postizanje vlasti. To znači da želimo osamostaliti sindikat. Sve ono što predstavlja istinito udruživanje rada i sredstava radnika u OUR i SOUR ispoljava se u dva oblika: prvi i temeljni oblik je samoupravljanje radnika u OOUR; drugi oblik pa je djelovanje subjektivnih činilaca na nivoju OUR i SOUR, koje mogu mnogo dopri-njeti kvalitetu i intenzitetu u samoj povezanosti. To povezivanje nesmijemo zamišljati na onom starom birokratskom i tehnokratskom načinu, nego na način, koji najviše odgovara radnicima u OOUR. Tu ima svoj veliki uticaj i poslovodska struktura, jer je dobro naoružana znanjem i informacijama. Ako imamo jake društveno-političke organe, može se dogoditi da će izražavati veću težnju za jačanjem istih u sastavu SOUR nego li raditi na samoupravljanju u OOUR. Jasno je, da ne smijemo sve posmat-ruti s crno-bijelog gledišta. Mnogo puta se dešava da samoupravljanje u samoj OOUR radi protiv takvog povezivanja, zbori težnji za malim, samostalnim pre-duzećima. Informiranje zadobilo je ustavom i zakonom o udruženom radu veliku važnost. Kakva je uloga sindikata u toj bitci za pravilnu i brzu informiranost radnika sa strane izvora informacija i obratno i kakvi su konkretni zadaci sindikata u samom sistemu samoupravnog informiranja? ------------------------- y Nije potrebno posebno naglašavati, da bez dobre informiranosti radnika ne može biti njihovog prosvetljenstva i ne njegovog djelovanja kao gospodara-upravljača. U objektivne poteškoće u tom pogledu možemo smatrati i to, da je danas radnik još uvijek premalo školovan, premalo prosvetljen i premalo integriran u društvenu zajednicu, premalo operativno informisan, da bi bio zadovoljavajuće sposoban za upravljanje i da bi se sam smatrao i osjećao uprav-ljačem. Ako urednik glasila u udruženom radu i njegovi suradnici žele obravnavati u glasilu neko odredjeno pitanje, pa su bili pri tome spriječeni ili su kasnije snosili posljedice, jer su stvar objavili, a pri tome ih niti sindikat niti SK nije podupro, znači da su tu nepravilni odnosi. To su samo rijetki primjeri, jer u večini glasila postoje normalne komunikacije. Ako budu novinari u udruženom radu još komunikativniji, stručniji i objektivniji biti će još manje tih negativnih pojava. Posebno moramo podcrtati, da bi morali sindikati i SK vidjeti u tim glasilima svoje oružje u borbi protiv birokracije, za mobilizaciju radnika za veću proizvodnju i veću odgovornost. Svjesni moramo biti toga u konfrontaciji s birokratskim stanovištima, manipuliranju s radnicima i u kraćenju njihovih osnovnih samoupravnih i socijalnih prava. r ; " \ Lične dohodke još uvijek pone-kud dijele na osnovi lične ocjene radnika. Koje mjere mora poduzeti sindikat za uklanjanje tih nedosta taka? v___________________________________ Ustav i zakon o udruženom radu dovoljno jasno nam govore o oblikovanju položaja radnika u radnim zajednicama zajedničkih služaba. Tu dolazi do dviju suprotnosti zbog dosadašnjeg superiornog položaja zajedničkih služaba u odnosu na radnike, organizirane u OOUR. Osnovni problem nalazi se u tome, što ni do danas nisu se pronašli oblici stimulacije, objektivnog i naprednog nagradjivanja, koji bi radnike iz zajedničkih služaba postavili u pravilan položaj i ulogu radnika u udruženom radu. Tu je izvor svih poteškoća. Nerazvijenost slobodne razmjene rada na jednoj strani čuva privilegiran položaj radnika zajedničkih služaba, i na drugoj strani nastaju težnje, da bi se radnike skupnih služaba postavilo u zavisan položaj i time i skupne službe pretvorile u neke servise OOUR odnosno njihovih poslovodskih sustava. Uz navedenu nerazvijenost slobodne izmjene rada i nagradjivanja po radu u zajedničkim službama prouzrokuje i još druge poteškoće: premalo stimulira radnike za uspješan rad, za njegovu odgovornost na radu, a pri tome je još mnogo radnika, koji su nagradjivani na osnovi oštrih normi, radnika, koji su još u privilegiranom položaju jer za njih ne vrijede nikakve norme. To su kao neki ostaci klasnih suprotnosti iako danas nemamo dva razreda, pa uprkos tome još imamo radnika, većinu radnika iz proizvodnje, koji smatraju, da su još uvijek u zavisnom i nejednakom polo- žaju zbor radnika za koje ne vrijede norme i pravila za nagradjivanje po radu, jer ih još nemamo zbog objektivnih razloga, a i zbog njihove težnje, da ostanu u privilegiranom položaju. U tome za sada vidimo razloge za to, da zajedničke službe pretvorimo u podred-jene servise. Sindikati morali bi se na jednoj strani boriti protiv degradacije zajedničkih služaba i radnika u njima, a na drugoj strani pa protiv superiornosti tih služaba do radnika u proizvodnji i OOUR — pri tome pa moraju tražiti odgovarajuće načine za nagradjivanje tih radnika, tako da postanu svi radnici ravnopravni. U dokumentima kongresa možemo pročitati, da se sindikati protive pokusima pojedinih OOUR, da se zajedničke službe oblikuju u servise i tako radnike liše odlučivanja. Osnovna briga sindikata mora biti oblikovanje i dioba dohodka. To je društveni odnos koji zahtjeva radnika i kao gospodara i kao proizvodjača. Sindikati su na tom području zadnjih godina mnogo učinili, bili su glavni nosilci akcija i njihova zasluga je, da smo i tu napredovali. Njihova aktivnost na tom području mora se još povečati. Što se tiče ličnog ocjenjivanja radnika, sindikat je bio onaj koji se borio protiv takovih kriterija za vrijednost radnikovog rada. Lične ocjene ne odbacujemo u cjelini kao objektivnu ocjenu radnikovog rada, samo ta ocjena mora biti kolektivna, nikako ne individualna. Za takovo ocjenjivanje moraju biti iz-radjeni posebni kriteriji i polazne točke. Iz podataka, koje imamo možemo ugotoviti, da su se razlike u plačama izmedju pojedinih struka kao i radnika u istoj organizaciji znatno smanjile. Te razlike u plačano smanjile su se i u samim regijama izmedju pojedinih kvali-fikacionih kategorija, pa tu već možemo ugotoviti težnju po uravnilovci. Naj-včešći oblik uravnilovke je takozvana kvalifikaciona uravnilovka a ima ih na račun socijalne kompenzacije. Uravnilovka najviše šteti radnicima u proizvodnji, jer su plačani po svojoj produktivnosti i naučnim radnicima, čiji lični dohoci su vezani na proizvodnju. V času od 27. 9. 1978 do izida te številke, so bili dokončno dogovorjeni z investitorji naslednji posli in podpisane ustrezne pogodbe: TOZD gradbeni sektor NOVO MESTO — s Skupščino občine Novo mesto za izgradnjo provizorija z osmimi stanovanjskimi enotami za Rome v Šmihelu pri Novem mestu — investicijska vrednost 1,250.000,-din; — z Občinsko izobraževalno skupnostjo Novo mesto za gradnjo osnovne šole, telovadnice in adaptacijo obstoječe šole v Šentjerneju — investicijska vrednost 58,500.000,- din; — z Osnovno šolo „Katje Rupe- na" Novo mesto na nadzidavo telovadnice pri osnovi šoli — investicijska vrednost 1,090.000,— din; - s „KRKO" — farmacevtika, kemija, kozmetika, zdravilišča in gostinstvo Novo mesto, za zemeljska dela na objekih „PROGRAM 64 — KRKA" — investicijska vrednost 9,836.920,— din. TOZD gradbeni sektor KRŠKO — Z Osnovno šolo Kostanjevica za izgradnjo nove osnovne šole v Kostanjevici — investicijska vrednost 29,600.000.— din; - s TRZ Bregana za nadstrešnico v Bregani — investicijska vrednost 1,850.000 — din. TOZD gredbeni sektor LJUBLJANA - z Občino Ljubljana Moste -Polje za adaptacijo vhodne avle in kleti poslovne zgradbe v Ljubljani — investicijska vrednost 4,656.240,— din; - s podjetjem „VAJDA" EX-PORT - IMPORT Zagreb, OOUR Novigrad za objekt: „Hala za montažu metalnih proizvoda u Novigradu" - investicijska vrednost 9,205.249,- din; - z Lesnim kombinatom „NO-VOLES" Novo mesto za Preureditev tovarne vezanih plošč v Straži — investicijska vrednost 1,036.963. — din. Ob razpravi o pravilniku o disciplinski in materialni odgovornosti delavca v TOZD SPO RAZPRAVA DIREKTORJA MARJANA ZUPANCA Sedaj, ko smo v manj ali bolj živahni javni obravnavi v predlogu novega pravilnika o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev SPO, katerega je pripravila in predložila Delavskemu svetu naša komisija za kadrovsko socialne zadeve kot izvršilni organ našega najvišjega samoupravnega organa, Delavskega sveta, bi rad tudi sam kot vaš prvi odgovorni sodelavec nakazal o tem predlogu nekaj svojih misli. Disciplinska ali skratka imenovana tudi kaznovalna politika v kadrovski praksi vsega našega združenega dela doživlja kaj živahno in različno obravnavo. Ponekod so videli v kaznovanju in prisilnih ukrepih poglavitni vzvod zA vzpos- tavljanje in izboljšanje discipline in odgovornosti delovnih ljudi pri delu. Na drugi strani pa so bila tudi prizadevanja, da so se ponekod pri odpravljanju različnih nepravilnosti pri delu in kršitvah delovne obveznosti izogibali slehernim prisilnim ukrepom ali kaznovanju — ustreznih ukrepov sploh niso imeli. In ponekod so zopet uporabljali disciplinska sredstva formalne narave v večji meri le za nekatere kategorije zaposlenih ljudi, na splošno le za delavce na „nižjih" opravilih in nalogah. To bi bil nekak prerez o dosedanjem stanju na področju katerega obravnavamo ob priliki novega predloga komisije za kadrovsko socialne zadeve. To je skratka doba pred uveljavitvijo naše mogočne in najučinkovitejše „male" ustave — t. j. Zakona o združenem delu. Novi zakon o združenem delu pa je nova revolucionarna pridobitev našega delavskega razreda, ki v naši socialistični stvarnosti ve kaj hoče in kaj mora doseči v korist delavca samega. V našem TOZD — SPO smo doslej po smrenicah tega novega zakona prizadevno sprejeli že prenekateri samoupravni splošni akt (statut itd.) in sedaj je pred nami že navedeni novi Pravilnik. Pred vsemi nami ne sme biti prav nobene bojazni, da ne bi bil ta pravilnik oblikovan drugače kot v splošno korist delavca samega. Samo jamstvo je pač v tem, da sloni izrecno na postavkah Zakona o združenem delu in na tej podlagi oblikovanih obveznih določilih kot je npr. naš republiški zakon o delovnih razmerjih. Zašel bi v tem svojem razglabljanju predaleč, če bi hotel nanizati vse velike spremembe, ki jih dobivamo ob predložitvi tega našega novega predloga za novi Pravilnik. Moja pešpot na Triglav 3 iz Zg. Kašlja PIŠE:PAVLE HOLOZAN Prepričan sem, da bodo mnogi izmed vas takoj spoznali demokratičnost in sploh skoraj ,preveliko" zaslombo delovnemu človeku, ko se znajde ob sami kršitvi kake delovne obveznosti. Delavec je obvezno obveščen o ugotovitvah kršitve o pravici in načinu obrambe ter zagovora, lahko je pogojno kaznovan, ima pravico pritožbe na izrečene ukrepe na delavski svet — in končno na sodišče združenega dela, možna pa je tudi obnova postopka po že izrečeni kazni itd. O vsem tem bo vam povsem prisebno in pričujoče, ko boste predlog prebrali. Navedel bi kot dokaz demokratičnosti samo še to, da bo imel odslej vsak delavec v disciplinskem postopku možnost in pravico, da si izbere svojega zagovornika t. j. osebo, katero si hoče in ne bo vezan več samo na tovariše iz TOZD SPO ali na advokata. Seveda je priporočati, da si v takih primerih vsak delavec izbere osebo, ki bi praviloma poznala zadevne in zahtevne predpise iz te celovite problematike. Predno bi podal popolno soglasje v načelu za predloženi Pravilnik bi rad še dodal sledeče svoje misli: Disciplinska (kaznovalna) politika pri nas naj bi vplivala predvsem v luči naslednjih ugotovitev in predpostavk: 1. Če že moraš kaznovati, stori vse, da bo kazen delovala vzgojno. 2. Kaznovani delavec ne sme čutiti kazni kot maščevanje ali izvajanja položajne moči ali kakega organa. 3. V primerih, ko je bil prekršek storjen prvič, uporabljati raje pogojne kazni (Nadalj. na nasl. str.) m mmun' u * . \ / A Pješii ce iz Zg . Kašlja na Tr iglavs PIŠE: PAVLE HOLOZAN J (OB 200-LETNICI PRVEGA VZPONA NA TRIGLAV) Gospodar nas je brez pomislekov pospremil na gospodarsko poslopje, kjer smo, sicer manj udobno kot prvo noč, takoj zaspali. Zjutraj tretjega dne smo okoli šeste ure odrinili v smeri Velega polja in Vodnikove koče. Od Šport hotela naprej naj bi bila pot dobro markirana, vendar smo se kljub temu izgubili in nekaj časa krožili okoli neke globeli, dokler nam ni prišlo na misel, da se vrtimo v krogu. Šele ropot kompresorja v vojaški kasarni nam je pokazal pravo smer proti Velem polju. Ta pot na Triglav je najlažja, vendar tudi najdaljša pot dostopa do njega. Vreme nam je bilo ta dan že manj naklonjeno, tako da smo vsak čas pričakovali dež in šele v prijazni Vodnikovi koči smo bili gotovi, da ne bomo mokri ta dan. Po dveh dneh smo zopet spali na posteljah, vendar slabše, kot prejšnje noči v senu. Trema, ki se nas je lotevala zaradi bližine Triglava je pripomogla k slabemu spancu in zjutraj ne preveč dobri volji. Jutranja tura od Vodnikove koče do idoma Planika pod Triglavom je bila v znamenju rosenja in že nam je bilo jasno, da nas na vrhu Triglava ne bo pričakalo sonce. Ker se pot iz Ljubljane na Triglav ne naredi vsak dan, niti vsako leto ne, smo se kljub slabemu vremenu odpravili proti vrhu in ga osvojili okoli 10I enajste ure zjutraj. Janez, ki je bil prvič na vrhu Triglava je bil deležen obvezne brce v zadnjo plat in tudi dež ni mogel več pokvariti našega zadovoljstva. Pot na Triglav nas je stala 30 ur hoje, ki pa je bila v tistih trenutkih že pozabljena. Sestopali smo mimo Kredarice in Staričeve koče in pridno nabirali štampiljke, da bi lahko dokazali kje smo hodili. Bila je že nedelja popoldan in skoraj smo pozabili na četrtek, dan našega odhoda, ko se je dež resno nameril zbrisati še preostale spomine. Pot čez Prag v dolino Vrat je potekla v znamenju poletnega kopanja, tako premočen nisem bil, vsaj oblečen ne, še nikoli v življenju, ne preje, ne pozneje. Nobeden od nas treh ni ljubitelj kačje sline, pa vendar smo z neverjetno naglico hiteli z žganjem preganjati prehlad, katerega bi si lahko nakopali. Nismo pa tudi mogli skriti sreče in zadovoljstva nad opravljeno potjo, za nami je bilo približno 35 ur hoje in 135 kilometrov, za katere smo hvaležni naši mladostni zagnanosti. Domov smo se vrnili s pomočjo kombija neke delovne organizacije iz Medvod, ki je imela ta dan piknik v dolini Vrat celi in zdravi vsak na svoj konec, Jani v Sostro, Janez v Zalog in jaz v Zgornji Kašelj. (U POČAST 200—GODIŠNJICE PRVOG USPONA NA TRIGLAV) Jutarnja tura od Vodnikove planin ske kuće do planinskog doma Planika pod samim Triglavom bila je popraćena rominjanjem kiše. Znali smo, na žalost, da nas na vrhu Triglava ne će dočekati sunce. Uprkos slabome vremenu bili smo veseli i uzbudjeni na vrhu Triglava, jer čovjek na dodje na Triglav svaki dan, a ni svake godine. Mi smo toga dana „osvojili" Triglav u pola jedanaest sati. Jani je bio prvi puta na Triglavu i nije bio poštejdjen krsta: udarca nogom u stražnjicu. Do tu smo pješačili 30 sati, ali to je ovog časa već bilo zaboravljeno. Sa Triglava smo se spustili na Kre-daricu i preko Staričevog planinskog doma u dolinu Vrata. Na svim planinskim domovima marljivo smo žigosali svoje karotne, da možemo svima, koji su nas ismijavali i sumnjali u nas, dokazati gdje sve smo bili. U dolini Vrata u Aljažev dom stigli smo potpuno mokri od ljetnog pljuska. Do tada i još do danas nikada nisam bio tako mokar a obučen. Ni jedan od nas nije ljubitelj „kačje sline", ali po dolasku u dom svi smo si rakijom progonili prehladu. Jasno je, da nismo mogli sakriti ni naše sreće, ni zadovoljstva zbog svega što smo učinili i uspjeli. Propješačili smo u dana i za 35 sati 135kilometara. To nama je uspjelo samo zbog naše mla- dosti i oduševljenja. Kući smo se vratili kombijom jedne radne organizacije iz Medvoda, koja je imala toga dana piknik u dolini Vrata. /ratili smo se celi i zdravi svak svojoj ;ući. Janez u Sostro, Jani u Zalog i ja u ’.g. Kašalj. ŠPORTNI DAN V LIBIJI Iz Libije poročajo, da so 27. oktobra organizirali športni dan, ki je zelo uspel. Do prihodnje številke so obljubili fotografije in podrobnejše poročilo. DAN SPORTA U LIBIJI Iz Libije primili smo obavijest, da su 27. oktobra organizirali dan sportskih takmičenja, koji je vrlo dobro uspio. Do narednog broja obječaju slati fotografije i detajljni-ji izveštaj. (Nadalj. s prejš. str.) z možnostjo, da se posameznik popravi, večina ljudi ceni takšno zaupanje. 4. Zavedati se moramo, da s kaznijo človeka ne motiviramo da bi delal več in bolje kot je normalno, s kaznijo ga samo prisilimo, da dela in se ravna po minimalnih delovnih zahtevah. 5. Disciplina, red in odgovornost, ko temeljijo zgolj na strahu ljudi pred kaznijo, nimajo trdnih temeljev. Naši trdni temelji so le naša socialistična zavest in pripadnost k delavskemu razredu, ki se zaveda, da dela v prvi vrsti za blagodat sebe samega! Naše novo ukrepanje v našem SPO pri izvajanju disciplinske politike in postopka, naj sloni na sledečem: 1. na zakonitosti 2. na strokovnosti pri vodenju disciplinskega postopka 3. na samostojnosti pri odločanju in polni odgovornosti disciplinskega organa (disciplinske komisije in DS) za izrečene ukrepe 4. na pravičnosti in objektivnosti ter na upoštevanju vseh okoliščin 5. upoštevati je dejstvo, da je vodja dela posredno odgovoren za nastanek prekrška (upoštevati razumljivo specifičnost naše dejavnosti — raztresenost in težak ali nemogoč trajen nadzor) 6. na zaščitni vlogi sindikata 7. na dogovarjanju o ostrosti kazni za posamezne vrste prekrška (samouprava, sindikata, ZK itd). S takimi svojimi pogledi na predloženi samoupravni splošni akt — sem ZA! DIREKTOR TOZD SPO MARJAN ZUPANC Rasprava o pravilniku 0 disciplinskoj 1 materialnoj odgovornosti radnika u OOUR SPO RASPRAVA DIREKTORA MARJANA ZUPANCA Sada, kada smo u više ili manje živoj raspravi nacrta novog pravilnika o disciplinskoj i materijalnoj odgovornosti radnika SPO, kojeg je pripremila i predlo-fla radničkom savjetu komisija za kad-rovsko-socijalne stvari kao izvršni organ našeg samoupravnog tijela radničkog savjeta, htio bih i sam kao vaš prvi i odgovorni suradnik izreči neke svoje piedloge, pobude i misli. Disciplinska ili ukratko rečena politika kažnjavanja u kadrovskoj praksi u našem udruženom radu kao cjeloti proživljava različitu in živu raspravu. Ponegdje su vidjeli u kažnjavanju i pimudnim mjerama osnovni pokretač za uspostavu discipline i odgovornosti ljudi na radu. Ponegdje su se trudili, da kod uklanjanja raznih povreda radne obaveze i nepravilnosti u radu izbjegnu svaku prinudnu mjeru ili kažnjavanje, jer potrebnih mjera uopšte nisu imali. Ponegdje su samo formalno upotrebljavali razna disciplinska sredstva i mjere, pretežno samo za neke kategorije zaposlenih, općenito samo za one na „nižim" radnim zadacima i radovima. To je bio kao neki prosjek u dosadašnjem stanju područja o kojemu sada raspravljamo na osnovi predloga naše komisije za kadrovsko-socijalne stvari. To je ukratko razdoblje prije prijema našeg „malog" ustava — Zakona o udruženom radu. Novi Zakon o udruženom radu je nova revolucionarna tekovina radničke klase, koja u našem socijalističkom društvu zna što hoće i što sve mora postići u dobrobit radnika samih. U našoj OOUR SPO smo na osnovi toga novog zakona primili već mnoge samoupravne akte, (statut) a sada stoji pred nama već spomenuti novi Pravilnik. Ne smijemo se bojati, da ne će taj pravilnik biti primljen u onom obliku, koji najviše odgovara i koristi samome radniku. Jamac za to je sama osnova tog Pravilnika Zakon o udruženom radu i naš republički zakon o radnim odnosima. Ako želim razmotriti sve promjene, koje pridobijemo s primitkom tog Pravilnika oduzelo bi nam previše vri-jemena. Uvjeran sam, da će mnogi od vas uočiti demokratičnost kao i zaštitu radnog čovjeka ako povredi bilo koju radnu obavezu. Radnik mora biti obavješ-ten o ustanavljanju povrede, o pravu i načinu odbrane, kao i uslovne kazne, ima pravo žalbe zbog izrečenih mjera na radnički savjet i da da predlog sudu udruženog rada, ima pravo na obnovu postupka po već izrečenoj mjeri odnosno kazni. Sve to biti će vam potpuno jasno onda, kada pročitate nacrt novog pravilnika. Kao dokaz demokratičnosti naveo bih samo još to da će imati svaki radnik, koji počini povredu i protiv kojega će se voditi disciplinski postupak pravo izabrati svoga branioca, nije više vezan na svoje drugove iz OOUR SPO ili odvjetnika. Može izabrati bilo koju osobu u koju ima povjerenje i koja dobro poznaje propise i cjelokupnu problematiku. Prije nego što bi se u potpunosti suglasio s predloženim Pravilnikom htio bih izreči još neke svoje misli: Disciplinska (politika kažnjavanja) politika kod nas neka bi djelovala u smislu sljedećih konstatacija i pretpostavka: 1. ako moraš kažnjavati, učini sve, da će ta kazna djelovati odgojno 2. kažnjeni radnik ne smije kaznu smatrati kao osvetu pojedinca ili organa 3. u primjeru, da radnik počini povredu prvi puta neka se izreče uslovna kazna i time se da radniku mogućnost da se popravi, jer je to znak povjerenja 4. moramo biti svjesni i toga, da radnika sa kaznama ne motiviramo, da radi više i bolje nego ga samo prisilimo, da se pridržava minimalnih radnih zahtjeva 5. ako disciplina, red i odgovornost temelje samo na strahu zbog kazne onda nemaju pravih temelja. Naši pravi temelji su samo naša soci- jalistička svjest, pripadnost radničkoj klasi i spoznaja, da sve radimo za dobrobit nas svih. Postupak pri izvodjenju disciplinske politike u našoj OOUR SPO neka temelji na slijedećem: 1. zakonitosti 2. stručnosti prilikom vodjenja samog disciplinskog postupka 3. potpunoj odgovornosti, samostalnosti kod donošenja odluka disciplinskog organa (disciplinske komisije i radničkog savjeta) za izrečene mjere 4. pravednosti, objektivnosti i uzimanju u obzir svih okolnosti 5. uzeti u obzir i činjenicu, da su za to posredno odgovorni i vodje zbog same specifičnosti našega rada — rašt-rkanost kao nemoguć trajan nadzor nad radnicima. 6. ulozi sindikata kao zaštitnika 7. dogovoru o višini kazne za pojedine vrste povreda (sindikat, ZK, samouprava). Sa takvim svojim pogledima na predloženi nacrt Pravilnika odnosno samoupravnog opštog akta - sam ZA! DIREKTOR OOUR SPO MARJAN ZUPANC Nov upravni aneks je za TOGREL velika pridobitev Novosagradjeni upravni aneks je od velikog značenja za TOGREL Gradnja druge faze otroškega vrtca v Krškem (FOTO: Goran Rovan) Gradnja druge faze dječjeg vrtića u Krškom (FOTO: Goran Rovan) STRELKE DRUGE Na Ohridu je bilo od 5. do 7. oktobra zvezno srečanje gradbenih delavcev Jugoslavije, na katerem so v športnih tekmovanjih sodelovale zmagovalne ekipe posamičnih panog republiških tekmovanj. PIONIRJEVE strelke so v postavi: Sonja Medle, Metka Bučar, Štefka Šega in Julka Bratož zasedle 2. mesto, v tekmovanju posameznic pa je dosegla lep uspeh Sonja Medle z uvrstitvijo na 2. mesto med posameznicami. StrelKa:n za njihov uspeh iskrene čestitke! DRUGO MJESTO Na Ohridu se od 5. do 7. oktobra održavalo savezno takmičenje gradjevnih radnika Jugoslavije, na kojem su u sportskim disciplinama sudjelovale ekipe najboljih, koje su izašle iz republičkih takmičenja. PIONIROVE streljači-ce su u sastavu: Sonja Medle, Metka Bučar, Štefka Šega i Julka Bratož osvojile 2. mjesto. U takmičenju pojedinki Ijep uspjeh osvojila je Sonja Medle, koja je takodje osvojila drugo mjesto. Streljačica-ma za postignute rezultate iskrene čestitke! TOZD GRADBENI SEKTOR KRŠKO OE Železokrivnica, katera od 1. 1. 1978 posluje v okviru TOZD-a kot nova obračunska enota, je v obdobju od I —IX dobavila in izkrivila cca 1.358 ton betonskega železa od tega za: TOZDTogrel 631 ton TOZD Zagreb 33 ton PDE Libija 121 ton Kežman Anton in Vučajnk Zvonko sta že vrsto let ena izmed najboljših delovodij na TOZD—u. Za svoja uspešna dela sta bila že nagrajena v letu 1977. Na predlog strokovnega kolegija TOZD—a za uspešno opravljena dela na objektih v letu 1978 pa sta nagrajena s 500,— dinarji. — Kežman Anton je trenutno zaposlen na objektih TRZ Bregana — Vučajnk Zvonko na objektu Hotel „Terme" v Čateških toplicah Most čez Savo v Brestanici kaže da bo gotov po planu do 29. X I 1978. TOZD kot nosilec del je že končala svoja dela, trenutno poteka montaža zadnjih nosilcev, tako, da bodo kmalu na „štajerski strani". Rudman Viktorju strojnemu referentu TOZD—a je ob odhodu v pokoj podarjeno spominsko darilo. Bronasto plaketo z likom tovariša Tita, delo kiparja Štovičeka, mu je izročil direktor TOZD—a. Most čez Krko je 16. 9. 1978 v prisotnosti številnih gostov predan v promet v Krški vasi. Delo sta opravila „Gradis" Maribor in „Pionir" Krško. Te dni je gradbeni sektor začel z 31i na objektu Laboratorij — pri Togrelu. Sa svih strana O O U R GRADJEVNI SEKTOR KRŠKO Obračunska jedinica „Armirač-nica" koja u okviru OOUR—a posluje od 1. 1. 1978, je u periodu od 1. 9. 1978 nabavila, izkrivila i montirala ukupno 1.358 ton betonskog Čelika, od toga za: OOUR Togrel 631 ton OOUR Zagreb 33 ton Radna jedinica Libija 121 ton Kežman Anton i Vučajnk Zvonko su več više godina u samom vrhu među građevinskim poslovođama u OOUR—a. Za uspešno izvršene radne zadatke su bili nagrađeni 1977 god. 1978 god. je vodstvo OOUR—a jednoglasno donelo odluku o novčanoj nagradi obojici poslovođa sa po 5000,— din. — Kežman Anton trenutno radi na objektima TRZ Bregana — Vučajnk Zvonko na objektu Hotel „Terme" v Čateškim toplicama. Most preko Save u Brestanici po svemu sudeći biče gotov do roka 29. XI. 1978. god. OOUR-a kao nosioc poslova je več završila svoje radove i trenutno se vrši montaža poslednjih nosača. Rudman Viktorjumašinskom referentu je pri odlasku u penziju poklonjena bronzana plaketa sa likom druga Tita, rad kipara Štovičeka, kojeg mu je predao drug direktor OOUR—a. 16. IX. 1978 u prisustvu brojnih gostiju je predan u saobraćaj most preko Krke u Krški vasi. Radove na mostu su izradili „Gradis" Maribor i „Pionir" Krško. Ovih dana je građevinski sektor počeo izgradnju laboratorija — pored fabrike montažnih elemenata Togrel. •• Električne energije smo leta 1947 proizvedli 1450 milijonov kilovatnih ur, danes pa jih dosegamo že skoraj 49 milijard. Proizvodnja premoga je v enakem razdobju narasla od 9 na 39 milijonov ton, se pravi več kot za štirikrat Proizvodnja nafte se je povečala od 33.000 ton na skoraj 4 milijone ton. V zadnjih 30 letih so najbolj napredovale v državi energetika, metalurgija, strojna industrija, ladjedelništvo, kemijska, tekstilna, živilska, usnjarska, obutvena industrija in druge. Vse to potrjuje našo visoko stopnjo gospodarske rasti, ki je znašala zadnja tri leta 5,8 odstotka na leto. •• 1947. godine proizveli smo 1450 milijonov kilovata električke energije, danas pa skoro 49 milijardi. Proizvodnja ugljena je u jednakom razdoblju narasla od 9 na 39 milijuna tona, to znač i za četiri puta više. Proizvodnja nafte se je povečala za 33.000 tona na skoro 4 milijuna tona. U zadnjih 30 godina najviše su napredovale energetika, metalurgija, strojna industrija, brodogradnja, kemička, tekstilna, prehrambena, kožna, industrija obuće i druge. Sve to potvrdjuje visoki stupanj privrednog porasta, koji je iznosio u poslednje 3 godine 5,8 % godišnje. •• V prvih 2 letih sedanjega srednjeročnega načrta smo zgradili v državi skoraj 300.000 novih stanovanj. Tega smo lahko veseli, vendar načrta stanovanjske izgradnje s tem nismo dosegli. Prodaja osebnih avtomobilov se je v letih 1965 do 1 976 povečala za več kot štirikrat, hladilnikov za okoli trikrat, električnih aparatov pa skoraj za trikrat, Vsako drugo jugoslovansko gospodinjstvo že ima danes televizor, vsako tretje pa osebni avtomobil. m U prve dvije godine srednjeročnog plana izgradili smo u našoj državi skoro 300.000 stanova. Zbog toga možemo biti veseli ali plana izgradnje stanova nismo postigli. Prodaja osobnih avtomobila povečala so od 1965 do 1976 godine za četiri puta, hladnjaka za oko tri puta, električnih aparata skoro za tri puta. Svako drugo domaćinstvo danas već ima televizor, svako treće pa osobna kola. Tesari na gradilištu Grič u Krškom, gdje se grade stanbene zgrade Bili smo v Drvarju -mestu heroju Po dolgih in burnih razpravah je padla končna odločitev: gremo v Drvar — mesto heroj. Že dolgo prej so s strani članov sindikata padale pripombe zakaj ne bi v okviru 00 sindikata na TOZD—u Ljubljana organizirali izlet. Interesentov je bilo dovolj, skoraj preveč, kasneje ob sami realizaciji pa so omahljivci odpadli. Namen izleta ie bil, da si ogledamo naše gradbišče v Drvarju, med potjo pa še vse ostale znamenitosti naše dežele. Dan „D" je bil 14. 10. 1978 ob 5,30 uri, ko smo na pot krenili iz Most v KOMPASOVI realizaciji. Pot nas je vodila skozi meglo, ki je napovedovala lepo vreme, skozi Novo mesto čez Gorjance v Metliko. Tu smo si po okrepčilu, kot prvo stvar ogledali vinsko klet KZ Metlika, katero je naše podjetje pred mnogimi leti zgradilo. Po ogledu proizvodnih prostorov (imeli smo srečo, saj se je ravno pričela trgatev grozdja na tem okolišču in smo bili priče začetni proizvodnji pravih belokranjskih vin) in skladiščnih prostorov za vino kapacitete cca 200 vagonov in prijetni razlagi smo bili deležni še pokušine znane „Metliške črnine". Kasneje smo si ogledali še Belokranjski muzej, kjer nam je kustos muzeja v hrvaških besedah orisal položaj in pomen Bele krajine v preteklosti in med NOB, ter nas popeljal na ogled razstavnih predmetov. Po končanem ogledu smo nadaljevali pot ob Kolpi skozi OZ ALJ, starodavno mesto last znanih hrvaških grofov Frankopanov do Karlovca in naprej do Slunja, mesta nad lepo Korano. Tu smo si malo pretegnili noge, da bi potem lažje prenesli pot do onega naših najlepših nacionalnih parkov — do Plitvičkih jezer. Lepi in moderni hoteli nad jezerom Kozjak so nas za začetek sprejeli s tradicionalno letošnjo turistično domislico — s „prebukiranjem". Ko smo stvar s prebukiranjem rešili z nastavitvijo v tretjem hotelu in se namestili po sobah, smo kasneje pri kosilu glasno in veselo komentirali zmago naših košarkarjev v Manili, ko so že drugič postali svetovni prvaki. Popoldan smo namenili ogledu spodnjega dela Plitvic, ki je s svojimi impozantnimi slapovi verjetno najlepši del tega parka. Nedotaknjena divjina ob jezerih, čista voda, ki se spušča niz skale in razbija na tisočero kapljic, poraja v človeku spoštovanje do narave in obenem tudi obdaja s ponosom, da se svetu lahko pohvalimo z enkratno igro in lepoto narave. Prav prijetna je bila potem peš hoja ob jezerih do hotela. Zvečer smo sicer sklenili, da gremo zgodaj spat, da bomo lahko c------------- ^ RAZPIS UREDNIŠKI ODBOR BILTENA RAZPISUJE JAVNI NATEČAJ ZA PREDLOG NOVE GLAVE GLASILA DELOVNE SKUPNOSTI SGP PIONIR IN ZA NOVI NAZIV GLASILA POGOJI: 1. Prijavljeni predlog mora vsebovati naziv glasila, ki naj po možnosti simbolizira gradbeno dejavnost podjetja in navedbo, da gre za glasilo delovne skupnosti SGP PIONIR Novo mesto; 2. Glava, ki mora vsebovati naziv glasila in gornjo navedbo, mora biti izrisana s tušem na šeleshamer papirju ali pergament papirju. Glava mora biti široka 211 mm in visoka do 60 mm; 3. Za primer barvnega tiska morajo biti na priloženem listu označene, barve, v katerih se tiskajo posamezni deli glave. V poštev pridejo samo barve sedanjega zaščitnega znaka SGP PION IR modra in rumena ter bela barva; 4. Natečaj je anonimen, zato mora biti predlog zaprt v kuverti, risba pa na hrbtni strani označena s šifro. Priložena mora biti posebna zaprta kuverta označena z isto šifro, v njej pa polni naslov predlagatelja; 5. Tako opremljene predloge je do 15. decembra 1978 dostaviti na naslov: Uredništvo BILTENA, SGP PIONIR, 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 37. Predlog, ki ga bo Uredniški odbor izbral bo odkupljen od avtorja. UREDNIŠKI ODBOR BILTENA V__________________________________________________________J drugi dan navsezgodaj krenili na pot, vendar nas je večina to obljubo prekršila in smo bili zjutraj po kratki noči malo pospani. Pot nas je vodila skozi Bihać, mesto kjer je bilo prvo zasedanje AVNOJA, naprej po avnojski cesti proti Drvarju. Bolj smo se bližali cilju vse po gostejši je bil naš spremljevalec ob poti: kamen in redki pritlikavi hrast, vse do roba prelaza, preden smo spodaj v dolini zagledali zelene trave obdane s hribi, kraj kjer se je pod hribi stisnil Drvar, mesto ki je na Titov rojstni dan leta 1944 doživelo svojo najbolj krvavo epopejo med NOB. V spornih na ta dogodek stoji sredi mesta na hribčku lep spomenik vsem tistim, ki so žrtvovali svoje življenje za boljši jutri. Po ogledu spomenika smo se napotili na gradbišče, kjer nam je tov. ZAJAS MARIAN, vodja objektov povedal in pokazal, kaj naši Pionirjevci gradijo tako daleč od doma. To je velika proizvodna TOGREL hala, ki bo namenjena za proizvodnjo tepihov (čilima), zraven pa bodo tudi poslovno upravni prostori. Pogoji za delo in življenje so tukaj zelo težki, ker je tovarna izven mesta in si brez prevoznega sredstva kot odrezan od sveta. Kljub temu, da so nam predstavniki OO sindikata investitorja iz Sarajeva obljubili, da bodo tudi oni prišli v Drvar, jih ni bilo in tako nismo mogli izmenjati mišljenj in problemov, ki tarejo nas gradbenike in njih v tekstilni industriji. Po ogledu gradbišča smo se napotili do Titove pečine, mesta kjer se je tov. Tito nahajal skupaj z Vrhovnim štabom v času desanta. To je votlina sredi strmih skal po težko dostopni poti, ki je sedaj seveda urejena. Pred votlino je lesena baraka, kjer se je zadrževal in delal Tito. Ta je sedaj zaprta, vsi predmeti iz nje pa se nahajajo ob vznožnu v muzeju. Od vseh predmetov je verjetno najbolj interesantna njegova maršalska uniforma, katero so mu za rojstni dan hoteli podariti Drvarčani, vendar je ni nikdar oblekel, saj so jo ob napadu Nemci zajeli in kasneje razkazovali ter trdili, da so ubili glavnega komandanta. Toda po zaslugi prebivalcev in udarnih Dalmatincev, ki so pritekli na pomoč, se je desant razbil in tov. Tito je bil skupaj z Vrhovnim štabom rešen. Ko človek posluša pripoved ljudi o tem dogodku, o teh ljudeh, ki so z golimi rokami reševali življenje glavnega komandanta lahko ugotovi samo eno: to so bili heroji in Drvar je resnično herojsko mesto. Po kosilu v lepem motelu izven mesta smo se napotili povprek in počez čez boseske hribe in kraje, odkoder je veliko ljudi zaposlenih pri nas proti Prijedoru. Poskušali smo ujeti zadnje trenutke dneva, da bi si ogledali še spomenik kozarske epopeje na Mrakovici, vendar nas je noč prehitela, pa tudi v planu izleta ni bil predviden. Zato smo se zapodili proti domu. Nočna vožnja po gneči na naših cestah, nas je v poznih urah zaspane in utrujene pripeljala v Ljubljano, bogatejše za nova spoznanja resnice in življenja naših ljudi, bogatejše za nov košček naše prelepe domovine. Kakor koli že je bilo, še bi šli in tudi bomo šli. BORIS POŽEK 10-tonski mostni žerjav dviga pravkar izgotovljeni montažni steber v TOGRELU v Krškem Kran sa nosivošću od 10-tona u TOGRELU u Krškom diže montažni stub, koji je bio u tom trenu završen Posjetili smo Drvar grad heroj Članovi sindikata OOUR Ljubljana namjeravali smo organizirati izlet. Nastao je problem — kuda. Poslije žustrih rasprava odlučili smo se za Drvar. Kandidata za izlet bilo je dovoljno i kao i obično na dan izleta nekih od njih nije bilo. Namjera nam je bila, da si pogledamo naše gradilišče u Drvaru, sve zanimljivosti grada i njegove okoline. Dan izleta odnosno dan „D" pao je na 14. 10. 1978. U 5,30 sati krenuli smo iz Mosta u Kompaso-voj realizaciji. Bila je magla, koja je nagovještavala lijepo vrijeme. Putovali smo preko Novog mesta i Gor-janaca u Metliku. Tu smo preza-logajili, ogledali smo si Vinarski podrum PZ Metlika, kojega je prije nekoliko godina sagradila naša radna organizacija. Ogledali smo si proizvodne prostorije (bila je već berba grozdja i započela je proizvodnja poznatih belokranjskih vina), skladišta za vino kapaciteta cca 200 vagona i osim tumačenja života i rada pokušali smo poznatu „Metliško črnino". Ogledali smo si i Belokranjski muzej, gdje nam je kustos muzeja na srpskohrvatskom jeziku opisao položaj i značenje Bele krajine u prošlosti i za vrijeme NOB i pokazao muzejske eksponate. Put smo nastavili uz rijeku Kupu do Ozlja, starodavnog grada nekada vlastnišvo Frankopana, poznatih hrvatskih grofova. Preko Karlovca pošli smo prema gradiću Slunju, koji leži iznad rijeke Korane i nastavili put prema našem naj-lepšem nacionalnom parku — Plitvičkim jezerima. Ljep i moderan hotel Kozjak, koji leži iznad samog jezera, dočekao nas je sa svojim ovogodišnjim turističkim domišlja-jem „prebukiranjem". Kad smo riješili i taj problem smještaja smo za vrijeme ručka glasno i veselo komentirali pobjedu naših košarkaša, jer su već drugi puta postali prvaci svijeta. Poslije podne ogledali smo si donji dio Plitvica, koji su zbog svojih impozantnih slapova vjerojatno najlepši dio parka. Nedotaknuta divljina prirode uz sama jezera, kristalno čista voda, koja pada niz hridine i razbija na hiljade kapljica, ponuka čovjeka na to, da je ponosan na tako jedinstvenu ljepotu prirode. Prijatno je bilo i pješačenje uz sama jezera do hotela. Odlučili smo, da ćemo ići ranije spavati, da slijedeći dan odmoreni rano krenemo na put. Mnogi nismo obećanje održali i pošli smo na put umorni i pospani. Put nas je vodio kroz Bihać, gdje je bilo. 1. zasjeda- Stavba dijaškega doma v Šmihelu pri Novem mestu Zgrada djaćkog doma u Šmihelu kod Novog mesta nje AVNOJ-a i dalje putem Avnoja prema Drvaru. Sto više smo se približavali cilju to je bilo više kamenja i niskih hrastova sve do prijevoja od kuda smo ugledali zelenu dolinu, okruženu brežuljcima. Tu se je pod brdima stisnuo grad Drvar, koji je za vrijeme NOB na Titov rodjendan 1944. godine do-živeo svoju krvavu epopeju. Palim u bitci za Drvar stoji na brežuljku spomenik. Spomenik smo si ogledali i krenuli na gradilišče. Tu Pionir gradi proizvodnu halu TOGREL u kojoj će se tkati ćilimi, a osim toga biti će i poslovno--upravne prostorije. Uslovi za rad i život su teški, jer je tvornica izvan grada i bez sredstava saobraćaja odrezan si od svijeta. 0 radu na gradilištu dao nam je sve potrebne informacije drug Zajas Marian, vodja objekata. Naši predstavnici sindikata bili su u dogovoru sa osnovnom organizacijom sindikata investitora iz Sarajeva, da će i oni doći u Drvar, pa ćemo porazgovarati o našim i njihovim problemima, ali ostalo je samo na dogovoru, jer njih nije bilo. U Drvaru ogledali smo si i poznatu Titovu pećinu u kojoj se nalazio drug Tito i vrhovni štab NOB za vrijeme desanta na Drvar. Pećina leži usred strmih hridina, do nje se došlo po vrlo strmom i nepristupačnom terenu, koji je danas urednjen zbog posjetilaca. Pred samom pećinom stoji baraka, gdje je bivao i radio drug Tito. Eksponati su prenjeti u muzej u samom podnožju hridina. Najinteresantniji predmet muzeja je svakako maršalska uniforma, koju so gradjani Drvara željeli pokloniti drugu Titu za njegov rodjendan. Nju su Nijemci za vrijeme desanta pronašli i hvalili se pokazujući je, da su ubili vrhovnog komandanta druga Tita. RASPIS UREDNIČKI ODBOR BILTENA RASPISUJE JAVNI NATJEČAJ ZA PRIJEDLOG NOVE GLAVE VJESNIKA RADNE ZAJEDNICE SGP PIONIR I ZA NOVI NAZIV VJESNIKA USLOVI: 1. Prijavljeni prijedlog sadržati mora naziv vjesnika (u slovenač-kom jeziku!), koji neka u okviru mogućnosti simbolizira gradjevnu djelatnost SGP PIONIR, te doznaku, da je to: „Glasilo delovne skupnosti SGP PIONIR Novo mesto"; 2. Glava, koja mora sadržati naziv vjesnika i gornju doznaku, crtana mora biti crnim tušem na šeleshamer ili pergamin papir te mora imati sljedeće mjere: širina 211 mm, visina do 60 mm; 3. Za slučaj štampanja u bojama mora biti na priloženom listu doznačeno u kojim bojama štampaju se pojedini djelovi glave. U obzir dolaze samo boje sadašnjeg zaštitnog znaka SGP PIONIR: plava, žuta te bjela boja; 4. Natječaj je anoniman, te mora biti prijedlog dostavljen zatvoren u kuverat, a na crtežu na poledjini napisana šifra. Priložen mora biti zatvoren kuverat označen istom šifrom, u kojem se nalazi puna adresa predložioca; 5. Na taj način opremljene prijedloge šaljite do 15. decembra 1978. godine na adresu: UREDNIČKI ODBOR BILTENA SGP PIONIR, 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 37. Prijedlog, kojeg će urednički odbor izabrati, biće otkupljen od avtora. UREDNIČKI ODBOR BILTENA Zaslugom prodornih Dalmatinaca i jradjana Drvara bio je razbijen desant, drug Tito i vrhovni štab spašeni. Sada kada slušamo te ljudi kako su i goloruki branili svog komandanta možemo jasno shvatiti, da su zaista heroji i da je grad Drvar zaista grad — heroj. Poslije ručka u motelu izvan grada krenuli smo preko bosanskih planina prema Prijedoru, odakle mnogi rade kod nas u poduzeću. Željeli smo si još iako nije bilo planirano ogledati spomenik Kozare na Mrakovici, ali nas je noć prestigla i od ogleda nije bilo ništa. Krenuli smo kući. Umorni stigli smo u Ljubljanu, probijajući se kroz gusti promet na našim cestama, ali bogatiji spoznajom o životu i radu naših ljudi, bogatiji zbog ogleda preljepog djela naše domovine s željom, da ga još posjetimo. Predstavljamo vam OE ŽELEZOKRIVNICA TOZD Krško V sestavu TOZD Krško od 1.1. 1978 posluje obračunska enota Železokrivnica. Čeprav se tako mlada OE ne more pohvaliti z moderno mehano-opremljenostjo, se lahko pohvali z velikim številom že zgrajenih objektov za katere je dobavljala, izkrivila in zmontirala armaturo. Za njimi so ostali številni objekti, s katerimi se hvalijo ne le železokrivci, TOZD, temveč DO „Pionir" kot so: Motel „Petrol" Čatež, Kegljišče v Čateških toplicah. Hotel ,,Donat" v Rogaški Slatini, Plinsko—Parna elektrarna v Brestanici, Tovarna celuloze in papirja Đuro Salaj v Krškem, Hotel „Sremič" v Krškem, Delavski dom v Krškem, Most v Krški vasi ter sigurno najbolj zahtevni, najtežji in največji most čez Savo v Brestanici ter številni drugi manjši objekti tudi zelo zahtevni. V svoji sestavi Železokrivnica ima 48 železokrivcev, od tega 10 na gradbiščih PDE Libija, doma pa so 3 VK, 12 KV in 20 PU ter 3 KV strojnika. Res je, da kvalifikacijski sestav ni najboljši, ali oni ne sedijo prekrižanih rok. Že drugo leto zapovrstjo organizirajo tečaje za PU Železokrivce, kandidate pa jemljejo iz svojih vrst. Vlaganje sredstev v združena sredstva za izobraževanje, daje že prve sadove. To leto imajo že dva vajenca, upajo pa, da jih bo drugo leto še več. Od strojev v železokrivnici so: stroj za ravnanje in sekanje železa BNT 40, stroj za krivljenje stremen ST—16, stroji za krivljenje železa „Remo", več električnih rezalcev ter proga za nategovanje železa v dolžini cca 70 m. Vsi ti stroji, občutijo to iz dneva v dan, so postali premajhni in ne odgovarjajo potrebam, odgovorni pa povedo: „Zgradili bi že novo sodobno železokriv-nico kapacitete 3 — 5000 ton/letno, toda nimamo še nove lokacije, no tudi ta bo kmalu." Stiki so že navezani s tukajšnjo Skupščino občine Krško o dodelitvi nove lokacije v industrijski coni NE Krško, ki je zelo ugodna, ker je industrijski tir v neposredni bližini ter je komunalno opredeljena z vodo, kanalizacijo in elektriko. V sestavu železokrivnice od leta 1977 je tudi viličar nosilnosti 2 tone, kateri je od velike pomoči pri nakladanju železa. No, s tem problem nakladanja in razkladanja betonskega železa na železniški postaji ni rešen (zelo redke so usluge SPO-ja, čeprav imamo dva svoja dvigala) in resno razmišljajo o nakupu enega autodvigala nosilnosti 15 — 20 ton. Z velikimi koraki so korakali železokrivci TOZD Krško od 1948 leta ter jim tudi v bodoče želimo še veliko delovnih uspehov. SLOBODAN IVASOVIČ Predstavljamo vam OE ARMIRAČNICA OOUR Krško U sastavu OOUR-a Krško od 1. 1. 1978. ogd. posluje Radna jedinica „Armiračnica". Ova mlada jedinica iako se ne-može pohvaliti modemom meha-noopremljenošču može se pohvaliti velikim brojem impozantnih objekata za koje je dobavila, izkrivila i montirala betonski Čelik. Za njima su ostali brojni objekti kojima se ponose ne samo armirači, OOUR Krško već i cela Radna organizacija „Pionir" kao što su: Motel „Petrol" Čatež, Kuglana u Čateških m toplicama, Hotel „Donat" u Rogaškoj Slatini, Plinsko— Parna elektrana u Brestanici, Fabrika celuloze i papira „Đuro Salaj" u Krškom, Hotel „Sremič" u Kr-škom. Radnički dom u Krškom, Most Krška vas i svakako najzah-tevniji, najteži, najimpozantniji i največi most preko Save u Brestanici, kao i još mnogi drugi manji ali veoma složeni objekti. U svom sastavu armiračnica ima 48 armirača od toga je VK 3, KV 12, PU 20, mašinista KV 3 i 10 u PDE Libija. Istini za volju kvalifikacijski sastav nije baš najbolji ali i one ne sede skrštenih ruku. Več drugu godinu zaporedno organizu-ju tečajeve za pridobivanje polu-kvalifikacije za armirače, ljude pa regrutuju iz svojih redova. Ulaganje sredstava u fondove za školovanje več rađa prve plodove. Ove godine se u njihovoj sredini nalaze već dva učenika. Od mašina armiračnica ima: mašinu za ravnanje i sečenje beton red ind. koloseka a to je još i voda, struja i kanalizacija. U sastavu armiračnice je od 1977.g. viličar nosivosti 2 tone, koji je od ogromne pomoči pri utovaru betonskog čelika. No sa tim i nije problem utovara i istovara rešen. Veliki problemi su utovar i istovar betonskog čelika sa želez-ničke stanice na deponiju u armi-račnici (redke su usluge SPO-ja — iako imamo dve dizalice u svom parku) te razmišljaju već o nakupu autodizalice za njihove potrebe nosivosti 15 — 20 ton. Rapidnim koracima koračali su armirači OOUR-a od 1948 te im i u buduće želimo puno novih radnih pobeda. SLOBODAN IVASOVIČ I čelika BNT 40, mašinu za krivljenje uzengija ST—16, mašine za krivljenje i sečenje betonskog čelika „Remo", više električnih mašina za sečenje, te prugu za razvijanje betonskog čelika družine 70m. Sve te mašine, osećaju to iz dana u dan, postale su premalene i ne mogu zadovoljiti njihovim potrebama, pa kažu: „Postavili bi mi novu, savremenu armiračnicu, kapacitete 3 — 5.000 ton/godišnje ali nemamo novu lokaciju", no i ona će biti Kontakte su več uspostavili sa Skupštinom opštine o dodeljivanju nove lokacije u industrijskoj zoni NE Krško. Nova lokacija je vrlo pogodna za armiračnicu jer je po- Zaščitne rokavice niso nikoli odveč (FOTO: G. Rovan) Zaštitne rukavice nisu nikada nepotrebne. (FOTO: G. Rovan) GRADBENI SEKTOR ZAGREB Uprava sektorja se nahaja v Zagrebški ul. 145 b. 20. 9. 1978. leta je bilo zaposlenih 372 delavcev. Predvidena brutto realizacija za leto 1978. znaša 19 milijard starih dinarjev. Moj namen je, da s tem prispevkom seznanim bralce BILTENA z značilnostmi in problematiko našega TOZD. Doslej ni bilo nobenih podatkov o našem delu in življenju. Za to nosimo del krivde tudi mi v Zagrebu zaradi dislokacije TOZD in jezikovnih preprek, ki so sedaj na naše veliko zadovoljstvo prenehale. Vsem, ki so sodelovali v akciji za dvojezični Bilten naše iskrene čestitke. Dvojezičnost Biltena nas obvezuje k boljšemu obveščanju o življenju in delu v našem TOZD. Sedaj gradimo: „Pekarno" Borongaj, halo in peskovnik v tovarni Jedinstvo, športno dvorano in čistilno napravo odpadnih voda v Samoboru, po eno tovarniško halo pa v Zelini in Mariji Bistrici. Naše največje gradbišče se nahaja v Veliki Gorici, kjer gradimo stanovanjsko naselje s celotno infrastrukturo in potrebnimi spremljajočimi objekti. Predračunska vrednost je približno 40 milijard starih dinarjev. Predviden rok gradnje je 2 leti. Za ilustracijo naj navedem kaj vse je potrebno zgraditi na gradbišču Velika Gorica. 1. Stanovanjski blok I: enosobna stanovanja: 41,15 m2 — 21 stanovanj, dvosobna stanovanja: 57,20 m2 — 84 stanovanj, dvoinpolsobna stanovanja: 67,35 m2 — 84 stanovanj. 2. Stanovanjski blok II: enostobna stanovanja: 37,15 m2 — 21 stanovanj, enoinpolsobna stanovanja: 46,85 m2 — 21 stanovanj. 3. Vrstne hiše III: 73,30 m2 - 227 stanovanj; SKUPAJ: 449 stanovanj 4. Spremljajoče objekte: zaklonišče za 400 ljudi, otroški vrtec, trgovino, plinsko postajo (vrednost cca 1 milijardo). 5. Infrastrukturo: ceste skozi gradbišče 2238 m, fekalno kanalizacijo 4574 m, kanalizacijo za atm. vode 4860 m, zunanja dela 1785 m, javno razsvetljavo mesta 2260 m, podzemni kabel 5090 m, plinovod 2500 m. Za vse zgoraj navedene inštalacije je bilo potrebno izkopati 20 km kanalov. Lastniki 37 stanovanj bodo prejeli ključe 20. 12. 1978. Poleg teh stanovanj v katere se bodo lastniki vselili že letos, bomo zgradili še 101 stanovanje do tretje faze. Navedena infrastruktura bo zgrajena že letos. Osemdeset odstotkov naselja v Veliki Gorici bi moralo biti organizirano kot PDE, v kateri bi morala sodelovati TOZD Krško in TOZD Zagreb, vsak s 50 % delovne sile. Tik pred pričetkom del je TOZD Krško odklonil sodelovanje zaradi prevelikih obveznosti na svojem področju. Vsled tega je zašel TOZD Zagreb v težak položaj, saj je moral zaposliti še okoli 130 delavcev različnih strok. S pričetkom del, naselja Velika Gorica bi morali začeti s 1. 9. 1977. Začetek gradnje pa se je zakasnil zaradi nekaterih nerešenih problemov, predvsem finančnih. Ti problemi so bili rešeni šele marca letos. Nato pa je nastal problem z žerjavi in outinord opaži, ki so bili uporabljeni v drugih TOZD. Žerjavi za vrstne hiše in bloke so bili na raspolago šele 5. maja, a outinord opaži za vrstne hiše 24. maja, za bloke pa 9. junija 1978. leta. Zaradi problema s finančnimi sredstvi, stroji in materijalom je zašel TOZD GS Zagreb v težave in rešiti smo morali predvsem vprašanje, kako nadoknaditi zamujeni čas. Plan realizacije v višini 19 milijard starih dinarjev je bil sprejet v začetku 1978. leta. V prvem polletju letošnjega leta smo životarili, v drugem pa smo se borili, da bi nadoknadili izgubljeni čas v prvem polletju. Za neumorno delo, ki je bilo polno entuzijazma in ki je trajalo tudi po 16 ur dnevno, se moramo zahvaliti vsem delavcem na gradbišču. Posebna zahvala gre ing. Predoviču vodji gradbišča. Čeprav je še zelo mlad in je bil prvič vodja gradbišča, je bil s svojim delom vzgled drugim, kako se je treba boriti za izpolnitev plana. Zanj v preteklih mesecih ni bilo niti prostih sobot niti prostih nedelj. Poslovodji Šalamuna Marijana in Pavliča Adama lahko vidimo na gradbišču od 6. — 24. ure. Posebej je potrebno pohvaliti brigade outinordaca Mar-maraca Osmana in Ramića Muhameda, tesarko brigado Blaževiča Šačira, armir-ce Sojisavljeviča Jovana, brigado za graditev strešne konstrukcije in prekrivanje strehe Šukera Nikole ter brigado Had-djiča Fikreta. Prav tako treba pohvaliti žerjaviste tovariše Čižniča, Kuharja, Gojkoviča in druge. Pohvalo so si zaslužili predvsem zaradi tega, ker so večkrat delali od 6. — 24. ure v dežju in slabem vremenu, prizadevajoč si, da bi izpolnili plan. Menim, da je bil nadomestek za njihov trud primeren. Zadovoljen sem s tem, kar smo zgradili v tako kratkem času ob pomanjkanju delovnih priprav, zlasti kamionov in mešalcev. Mešalec smo dobili šele v mesecu juliju in ker je bil v slabem stanju, smo ga le malo izkoristili, ker je bil dostikrat pokvarjen. Zato ga je eden izmed delavcev duhovito imenoval „mešalec odrpanec". Naj mi prizadeti oprostijo, ker moram na tem mestu kritično spregovoriti o kamionih in mešalcih. Resje, da imamo vsak mesec v Novem mestu sestanke, na katerih se dogovarjamo o planu mehanizacije za naslednji mesec. Predstavniki TOZD GS Zagreb so vsak mesec zahtevali 2 mešalca in nekaj kamionov. Kljub obljubam pa smo dobili samo enega „odrpanca". Za krajši čas so nam dodelili tudi dva kamiona, ki pa sta kar naenkrat „izginila" z gradbišča. Na moje vprašanje, kje sta, sem dobil odgovor „Na gradbišču Rab, kjer sta potrebna". Zaradi navedenih problemov in da bi uredili medsebojne odnose med TOZD GS Zagreb in TOZD SPO, je bil poseben sestanek, ki je bil vsekakor koristen. Sklenili smo, da neodgovorni posamezniki ne morejo odločati samovoljno. Zaenkrat toliko, v prihodnji številki Biltena pa bom spregovoril o pogojih gospodarjenja v TOZD GS Zagreb. Vodja operative GS Zagreb: COTA ing. PETAR GRADJEVNI SEKTOR ZAGREB Uprava sektora nalazi se u Zagrebačkoj ulici 145 b. Zaposleni na dan 20. 9. 1978 godine 372 radnika. Predvidjena brutto raalizacija za 1978 godinu 19 milijardi starih dinara. Namjeravam da ovim člankom upoznam čitatelje s osnovnim značajkama i problemima ovog OOUR-a. Do sada je bilo nedovoljno podataka i informacija o nama iz Zagreba. Dio ove neimformiranosti djelomično je krivnja dislokacija OOUR-a i jezični problem koji je bilo osnovna prepreka komuniciranja, što je sada rješeno na naše zadovoljstvo. Ovom prilikom čestitam svim drugovima koji su radili na akciji upotrebe dvojezičnog pisma u „BILTENU". Upotreba dvojezičnog pisma obavezuje nas da članci sa zanimljivim dogadjajima iz ovog OOUR-a nadju češće mjesto u „BI LTENU". Gradilišta na kojima se radi: „Pekara" Borongaj, hala i pjeskarnica u tvornici „Jedinstvo, sportska dvorana i pre-čistač otpadnih voda u Samoboru, u Zelini i Mariji Bistrici po jedna tvornička hala. Najveće gradilište je u Velikoj Gorici, gdje se izgradjuje stambeno naselje s cjelokupnom infrastrukturom i pratećim objektima. Predračunska vrijednost iznosi cca 40 milijardi starih dinara. Predvidjena izgradnja dvije godine. Radi ilustracije navodim što sve treba izgraditi na gradilištu Velika Gorica. 1. Stambeni blok I: jednosobni stan: 41,15m — 21 stan, dvosobni stan: 57,20 m — 84stana, dvoipolsobni stan: 67,35 m2 — 84 stana. 2. Stambeni blok II: jednosoban stan: 37,1 5 m — 21 stan, jednoipolsobni stan: 46,845 m2 — 21 stan. 3. Kuće u nizu III: 73,30 m2, 227 stanova, UKUPNO: 449 stanova. 4. Prateći objekti: sklonište za 400 ljudi, dječiji vrtić, trgovina, plinske stanice (vrijednost cca 1 milijarda). 5. Infrastruktura: ceste kroz gradilište 2238 m, fekalna kanalizacija 4574 m, oborinska kanalizacija 4860 m, vanjski radovi 1785 m, dalekovod 1440 m, javna rasvjeta naselja 2260 m, podzemni kabel 5090 m, uzemljenje plinovod i si. cca 2500 m. Za navedene instalacije treba iskopati preko X ulometra raznih kanala. U 1978 godini tj. 20. XII. kupcima stana treba predati ključeve u ruke za 37 stanova. Osim stanova koje trebamo ove godine predati bit će stavljeno pod krov još 101 stan. Navedena infrastruktura bit će gotova ove godine. 80 % naselje Velika Gorica trebalo je biti organizirano kao PDE, u kojemu su trebali sudjelovati OOUR-i Zagreb i Krško sa radnom snagom po 50%; no medjutim OOU R Ktško otkazalo je učešće pred poćetak izgradnje Velike Gorice radi većeg angažmana na svom području. Otkazom OOUR-a Krško, Zagreb je stavljen pred prilično veliki problem, pošto je morao povećati kapacitet za cca 130 radnika, što nije baš jednostavno u kratkom vremenu namaknuti ovoliki broj radnika raznih struka. (Nastavak na slij. str.) Gradnja stanovanj v Veliki Gorici -v. - Gradnja stanova u Velikoj Gorici (Nadalj.» prejš. str.) Izgradnja naselja Velika Gorica trebala je započeti 1. 9. 1977 godine, medjutim radi mnogih nerješenih problema nije se mogla tada započeti. J«lan od glavnih problema svakako je financijska konstrukcija tj. financiranje izgradnje, Sto je na neki način bilo rješe-no tek u 3 mjesecu. Kad se rješila financijska konstrukcija nastao je problem kranskih dizalica i OUTINORD oplate koja je bila angažirana na ostalim OOUR-ima. Kranske dizalice za kuće u nizu i blokove dobili smo 5. V. a outinord oplatu za VH kuće dobili smo 24. V. a za blokove 9. VI. 1978 godine. Ovim zakašnjenjem sredstava za rad sektor Zagreb je doveden u zaista tešku situaciju s obzirom na predaju stanova uovoj godini i postavilo se pitanje kako nadoknaditi izgubljeno vrijeme. Plan realizacije od 19 milijardi bio je postavljen na početku 1978 godine, a mi smo „životarili" u prvom polugodištu. Sektor Zagreb je počeo pravu bitku da se nadoknadi izgubljeno vrijeme iz prvog polugodišta. Ja ovdje moram iskazati zahvalnost mnogim radnicima koji su radili s ne-vidjenim entuzijazmom po 16 i više sati. Ističem ing. Predovića u ulozi rukovodioca gradilišta, lako vrlo mlad inženjer prvi put rukovodioc gradilišta "uspio je svojim velikim zalaganjem potaknuti i druge na izvršenje plana. Za njega u proteklih par mjeseci nije postojala slobodna ni subota ni nedjelja. Poslovodje Šalamun Marijan i Pavlič Adam (drugi su kasnije došli) u bilo koje doba nadje in se na gradilištu od 6,00 pa nekad do 24,00 sata i to uvijek na pravom mjestu. Brigade utinoraca Marmarac Osmana i Ramić Muhamed, tesarska brigada Bla- V Brestanici gradimo most V Krškem in okolici kar mrgoli gradbišč, kjer Pionirjevi delavci postavljajo vedno nove objekte in to tako hitro, da je vse težko obiskati in predstaviti tistim Pionirjevcem, ki se potijo po drugih deloviščih. Vsa pa si to zaslužijo. Bilten ima omejeno število strani in žal izhaja samo enkrat na mesec. Tako se prenekatero gradbišče znajde v Biltenu le v rubriki „Nova dela". Da bi se ta ustaljena praksa vsaj malo spremenila, lahko poskrbimo tudi sami, le malo dobre volje je potrebno, pa bo Bilten res postal to, kar si vsi želimo — ogledalo našega dela, uspehov in težav. Marsikdo je sposoben napraviti dober posnetek zgradbe, zbrati nekaj podatkov in poslati na uredništvo. Na žalost pa tega nihče ne stori. Le zakaj? No, izmed teh številnih gradbišč pa je težko izbrati samo eno, saj s tem ostanejo ostala zapostavljena. Kljub temu p& je to' nujno in zato smo si tokrat ogledali gradnjo mostu v Brestanici, za razgovor pa smo poprosili šefa gradbišča Kocjan Egona. Most dolžine 180 m in širine 10 m z dvema voznima pasovoma in obojestranskima pločnikoma bo pot na drugo stran Save skrajšal kar za 10 km. Toliko morajo namreč prevoziti tisti, ki hočejo na drugt breg, saj je najbližji most v krškem, le redki pa zberejo toliko poguma, da stopijo na preživeli brod, ki pa ževič Šačir, armirači Stojisavljevič Jove, brigada za izradu krovne konstrukcije i pokrivanje krova Šuker Nikole, te težačka brigada Hadđić Fikreta. Takodjer treba istaknuti kraniste-dizaličare druga Čizmića, Kuhara, Gojkoviča, i mnogi drugi koji ovdje neće biti spomenuti zaista su zaslužili sve pohvale za svoj rad, za njih kiša i dužina radnog vremena koje je nekad bilo od 5,00 do 24,00 sata nije predstavljalo prepreke da se zacrtani plan izvrši. Nadam se da su naknade za njihov trud bile adekvatne. Ja sam osobno jako zadovoljan s onim što smo izgraditi u kratko vrijeme i s oskudnim sredstvima rada. Ove godine na sektoru Zagreb stalno je bilo pomanjkanje kamiona a za miksere da i ne govorimo. Negdje u 7 mjesecu dobili smo jedan mikser koji je bio jako često u kvaru, radi njegovog čestog kvara jedan naš radnik rekao je dosta duhovito: „Mikser odrpanec". Neka mi oproste oni koji misle da ih se tiče što se moram dosta kritički osvrnuti na kamione i miksere. Svaki mjesec održava se sastanak u Novom Mestu na kojem se raspravlja plan mehanizacije za slijedeći mjesec. Sektor Zagreb je stalno tražio dva miksera i po nekoliko kamiona, medjutim još jedan novi, sve je ostalo samo na obećanjima. Radi navedenog a i ostalih problema, koji su se javljali izmedju OOUR-a Zagreba i SPO-a odgovorni ljudi su se sastali i rješavali problematiku medjusob-nih odnosa i mislim da je sastanak bio koristan. Svakako je izabran pravi put da ne dolazi do problema, koje neodgovorni pojedinici na sovju ruku iniciraju. Za ovaj put toliko, a u slijedećem „Biltenu" uvjeti privredjivanja na sektoru Zagreb. Rukovodioc operative za sektor Zagreb: COTA ING. PETAR je ob neprimerni gladini vode tudi nesposoben in nevaren za vožnjo. Gradnja mostu je bila res nujno potrebna, saj je tudi cesta do Krškega po levem bregu Save zelo ozka in polna ovinkov, ter za prevoz goriva za potrebe plinsko-parne elektrarne v Brestanici nevarna. Načrte za most sta izdelala Gradis iz Maribora in IBT iz Trbovelj. Investitor je Republiška skupnost za ceste, investicijska vrednost pa znaša 28,200.000 din. Most bo speljan nad Savo, ki je na tem mestu široka 100 m in globoka 3 do 4 m (ob normalnem stanju vode) ter nad železnico in cesto Brestanica — Sevnica. Most pa je le del večjega gradbišča celotne dolžine 1,4 km, ki obsega še regulacijo potoka Brestanica (to opravljamo skupaj z Vodno gospodarskim podjetjem Novo mesto) ter gradnjo ceste skozi Brestanico, ki ga izvaja Cestno podjetje. Najvišja višina mostu je 18 m nad normalno gladino Save. Sam most bo namreč stal na 15 okroglih stebrih ter dveh krajnih opornikih. Vanj bo vgrajeno 1400 m3 betona, 92.492 kg železa ter opaženo 2103 m2 površin. Piloti segajo 4,5 m v dolomitno skalo. Delo poteka s pomočjo delovnih nasipov in pontonskegi brbda na katerem stoji bager 108 S Lik Belt, celotna teža pontonskega Sestava pa ja 110 ton. Vrtanje enega pilota traja ob ugodnem vremenu in primernem stanju Save en dan. Pri betoniranju uporabljajo črpalko za beton ter metalce, ki vozijo beton iz betonarne na Drnovem. Pionir bo izdelal le spodnjo konstrukcijo, nosilce, teh je trideset, pa bo postavil Gradis iz Maribora. Na gradbišču dela 30 ~.o 40 ljudi. Delo samo je nevarno in v celoti od- visno od vremena, to pa ,je letos sila neugodno. Do sedaj so morali iz narasle vode že dvakrat reševati material in delovne laprave. Na delovišču je stalno pr sotun tudi reševalec z motornim čolnom, ki zaenkrat še ni posredo/aL Vsi delavci na pontonskem brodu imajo poleg ostalih varnostnih pripomočkov še rešilne jopiče. Organizirana je tudi čuvajska služba ter dva dežurna na brodu, ki stalno kontrolirata vodno stanje. Vsak trenutek je v pripravljenosti tudi 8 ljudi, ko so usposobljeni za reševanje iz naraslu vode. Pri gradnji ni bilo večjih težav, tako da ta poteka po planu. Malo sitnosti imajo s telefonom in s tistimi, ki ne vedo, kateri breg je levi in kateri desni. Tako se je zgodilo, da so na eni strani dobili za kosilo le juho in solato, na drugi pa meso. Tudi naprave, ki jih potrebujejo se včasih znajdejo prav na nasprotni strani in ne tam, kjer jih pričakujejo. V pričakovanju pa živijo tudi ljudje, ki jim je ta most namenjen. Vendar se upamo trditi, da bodo Pio-nirjevci tudi na tem objektu potrdili sloves, ki ga uživajo in zgradili most do roka. Upamo in želimo, pa veliko lepega vremena fantje! GORAN ROVAN U Brestanici niče novi most U samom Krškom kao i u njegovoj okolini nalaze se mnoga gradilišta SGP Pionira i njegovi radnici podižu nove objekte sa takovom brzinom, da ih jednostavno nije moguće sve pravovremeno posjetiti i predstaviti ostalim radnicima Pionira, koji rade na drugim gradilištima, a oni si to zaslužuju. Naše glasilo Bilten na žalost izlazi samo jednom mjesečno, tako da se mnoga gradilišta nadju na stranicama Biltena samo pod rubrikom „Novi radovi". Sa takovom praksom moramo prekinuti i sami se moramo pobrinuti uz malo dobre volje, da naše glasilo postane onakovo, kakovo si želimo — ogledalo našega rada i naših dostignuća kao i poteškoća. Mnogi izmedju nas su sposobni napraviti kakav dobar snimak objekta u izgradnji, skupiti neke podatke i poslati ih uredništvu. Ali na žalost do sada nitko to ne radi. Zašto? Izmedju mnoštva gradilišta teško je izabrati samo jedno a ostala pustiti u nemar. Na žalost moramo tako postupiti i ovoga puta ogledati ćemo si izgradnju novoga mosta u Brestanici. Za razgovor i objašnjenja zamolili smo šefa gradilišta druga Kocjan Egona. Most u dužini 180 m i širini 10 m sa dva vozna traka i trotoarom sa svake strane skratiti će put na suprotnu stranu Save za 10 km. Toliko kilometara moraju prevoziti svi oni koji žele preko mosta u Krškome preči na tu stranu Save. Rijetki su oni, koji se usude prevesti starom već trošnom skelom, koja nije baš najsigurnije sredstvo prevoza za vrijeme nabujale rijeke. Izgradnja Save koja je uska, puna okuka i nije podesna za prijevoz goriva za potrebe plinsko-parne elektrarne u Brestanici. Nacrte za most izradio je Gradis iz Maribora i IBT iz Trbovlja. Investitorje Republička zajednica za ceste, prijed-nost radova iznosi 28,200.000,00 din. Most će biti izgradjen na mjestu, gdje je Sava široka 100 m i u normalnim okolnostima duboka 3 do 4 m, preko željezničke pruge Ljubljana — Zagreb i ceste Brestanica — Sevnica. Most je u sklopu većeg gradilišta u dužini 1,4 km, jer se vrši regulacija potoka Brestanica u zajednici sa Vodnim gospodarstvom iz Novoga mesta i izgradnja ceste u samoj Brestanici, koju vrši Poduzeće za ceste iz Novoga mesta. Najveća višina mosta je 18 m nad normalnom gladinom rijeke Save. Sam most stajati će na 15 okruglih stupova i na dva oslonca, po jedan sa svake strane mosta. U most biti će ugradjeno 1400 m3 betona, 92.492 kg željeza te će oplatiti 2.103 m2 površine. Piloti sežu 4,5 m duboko u dolomitsku skalu. Radovi se odvijaju s pomoću radnih nasipa i pontonske skele na kojoj stoji bager 108 S Link Belt, cjelokupna težina pontonskoga sastava iznosi 110 tona. Bušenje jednog pilota pod ugodnim vremenskim prilikama traje jedan dan. Za betoniranje upotrebljavaju posebnu crpku za beton i mješalice za prevoz betona iz Drnovoga. Pionir će sagraditi Nosilci novega mostu čez Savo v Brestanici pri Krškem (FOTO: G. Rovan) Nosači novog mosta preko Save u Brestanici pri Krškom (FOTO: G. Rovan) tJILTEIM 13 m Odstranjevanje kalupov za betonske montažne elemente v TOGRELU Sa betonskih montažnih elemenata odstranjuju u TOGRELU kalupe (Nastavak sa prij. str.) samo donju konstrukciju, a 30 nosača postaviti če Gradis iz Maribora. Na gradilištu radi 30 do 40 ljudi. Posao je opasan i ovisan od vremena, koje ove godine nije sklone gradjevin-skim radnicima. Do sada su morala već dva puta iz nabujale rijeke spašavati material in radne sprave. Za sada još nije bio potreban spasilac s motornim čamcem, što znači da su radnici pri radu oprezni, imaju svu potrebnu zaštitnu spremu a i pojaseve za Spašavanje iz vode. Osim toga je organizirano dežurstvo na mostu zbog vodostaja rijeke. Stalno je u pripravnosti 8 ljudi, koji su obučeni za rješavanje iz rijeke. Kod same gradnje mosta nisu imali baš nekih stručnih poteškoća, sve se odvija po planu. Do malih poteškoća dolazi zbog telefona a i ljudi, koji ne znaju koja strana Save je lijeva a koja desna. Dogodilo se i to da su radnici na jednoj strani Save dobili za ručak juhu i salatu, na drugoj strani meso. Dogodi se, da se i sprave potrebne pri radu na ovoj strani mosta nalaze na suprotnoj strani. U velikom iščekivanju pa žive ljudi, kojima je ovaj most namjenjen. Uprkos svemu nadamo se, da će radnici Pionira i ovoga puta potvrditi svoj ugled, kojega zasluženo uživjau i sagraditi most u odredjenom roku. To mi svi želimo, nadamo se i pri tome im zaželimo još mnogo lijepog vremena! GORAN ROVAN TOGREL se uspešno uveljavlja Tovarna gradbenih elementov je začela obratovati septembra 1971. leta s pomočjo SGP „Gorica" iz Nove Gorica. Takrat je bilo v njej zaposlenih 17 ljudi. Zakon o združenem delu pa jim je dal možnost, da so se osamosvojili in se usmerili v lasten razvoj. Danes je v To-grelu zaposlenih že 140 ljudi. V tovarni, ki ima 2000 m2 površine, delajo prav vse elemente za montažne hale. Pred dvemi leti pa so začeli delati tudi montažne fasade. Najprej so v Togelu izdelovali nosače in stebre za ločno halo po sistemu „Gorica". Sedaj pa delajo že vse elemente za ločno halo. Sistem ločne hale je najugodnejši in najcenejši. Vanj je v primerjavi z drugimi sistemi vgrajeno najmanj armature in z njim se dosežejo razponi do 32 m, kar omogoča uporabo ločene hale za najrazličnejše namene (proizvodni, tovarniški prostori, skladišča, telovadnice itd.). Letos bodo v To-grelu izdelali le dve ločni hali, do sedaj pa so jih že blizu 400.000 m2. Ideja o hali z dvokapno streho je vzniknila v sami tovarni in so jo potem v sodelovanju z razvojnim oddelkom tehnične službe razvili in obdelali naprej, Po hali z dvokapno streho je trenutno tudi največje povpraševanje. Vendar v Togrelu niso nehali raziskovati. Da bi ugodili zahtevam urbanistov in se prilagodili sodobni arhitekturi so začeli po lastni tehnologiji izdelovati tudi hale z ravno streho. Sistem hale z ravno streho je v primerjavi z ostalima dvema bistveno drugačen in uporaben tudi za zahtevnejše gradnje. Proizvodnja ravne hale še ni uhojena, saj bo potrebno še marsikaj izboljšati in spremeniti. Kljub temu pa so v Togrelu prepričani, da se bo ta sistem uveljavil in morda počasi celo izrinil proizvodnjo hal po ostalih dveh sistemih. Hale vseh treh tipov danes srečujemo po vseh krajih širom Jugoslavije, razen v Makedoniji. Naj naštejemo le nekatera mesta, v katerih so delavci Togrela postavil' in še postavljajo svoje montažne izdelke: Brežice, Bregana, Bihač, Cazin, Crikvenica, Drvar, Doboj, Dobova, Dja-kovo, Čateške Toplice, Kreševo, Krško, Mostar, Mali Lošinj, Metlika, Novo mesto, Ljubljana, Novigrad, Pula, Samobor, Slavonski Brod in še bi lahko naštevali. Kljub vsemu pa moramo posebej omeniti doslej največji objekt, ki so ga naredili v Togrelu, to je tovarno kovinskega stavbnega pohištva Grupeks v Ve'iki Kladuši s 7500 m2 površine. Togrel pa proizvaja tudi ploskovne elemente za stanovanjsko izgradnjo. Montažne fasade izdelujejo v naravnem betonu in po želji tudi z dodajanjem suhozemeljskih barv. In ravno te fasade že krasijo mnoge objekte v Krškem, Ljubljani, Novem mestu, montira,o pa jih tudi v stanovanjski soseski Podbrež-nica v Veliki Gorici pri Zagrebu. Tovarno gradbenih elementov „Togrel" smo v Biltenu že večkrat predstavili. Prav gotovo si to tudi zasluži, saj si v zadnjem času vse bolj uspešno utira pot v širši jugoslovanski prostor. Montažne hale in montažne fasade iz Togrela postajajo vse bolj cenjene in iskane. Vse to in seveda kanček radovednosti nas je gnalo, da smo Togrel ponovno obiskali in se pogovorili z njegovim direktorjem, ing. Janezom Avšičem. Delo v Togrelu poteka v akordnih skupinah in sicer v dveh izmenah, ob konicah pa tudi v treh. Poleg delavcev v tovarni imajo tud: tri montažne skupine, ki štejejo 8 Ijjdi. Trenutno potrebujejo le strokovni kader za vodenje montaž na terenu. Delo v Togrelu se bistveno razlikuje od dela v grad' en h sektorjih, saj je treba delavcem zagotoviti stalno delovno mesto. Ravno zato imajo zaposlene v glavnem domačine. Veliko smo že napisali o izdelkih, zato je prav, da povemo še nekaj o sami proizvodnji. Gramoz za betoniranje nab zvijajo pri gradbenem sektorju v Krškem, mešajo pa ga sami z dodajanjem različnih plastifikatorjev in pospeševalcev v tekočem stanju ali prahu. Kapule uvažajo iz Italije. Za izdelavo enega elementa, vključno z vsemi predpripravami in transportom, potrebujejo 10 ur. V proizvodni hali, ki ima 2000 m2 površine domuje proizvodnja vseh sistemov hal in proizvodnja montažnih fasad. Ta kvadratura je -sekakor premajhna, zato se nujno pojavljajo zastoji. Ozka grla pri proizvodnji so prav gotovo tudi transportne naprave. Transport namreč opravljajo mostni žerjavi, ti so trije nosilnosti 10, 6 in 3 ton. Konec leta pričakujejo nov 10-tonski žerjav, ki bo vsaj približno normaliziral sedanje nemogoče razmere. Nabavili pa bodo tud: transporterje in baterije, za prevoz betona od betonarne ia mesto odvzema in s tem razbremenili žerjave. Posodobili bodo tudi betonarno, saj delajo na povsem odpisani betonarni. Nova betonarna bo zgrajena v roku mesec dni in bo imela kapaciteto 30 m3 betona na uro, to pa je količina, ki jo porabijo povprečno vsa:-, dan. V načrtu imajo rudi ureditev zun?n:ih deponij, zaradi težav pri dodaja ju barv pa bi žele’i nabaviti tudi pos bno napravo za mešanje cementa in barv. Kot največji in izjemen dosež'-k, ki ro ga dosegli v letošnjem letu, se radi por.vp‘i,o z upravnim aneksom površine 500 m2 in zgrajenem po sistemu hale z ravno streho. V njem bodo poleg pisarniških pro-rturov našle prostor še prepotrebne sanitari,e, garderobe ter jedilnica s kuhinjo. Zato lahko upamo, da se bodo delovne razmere v Togrelu vsaj deloma izboljšale in posodobile. V letošnjem letu so načrtovali 58 milijonov dinarjev, vrednost vseh del pa bo znašala preko 80 milijonov. To je v primerjavi z dru gimi TOZD videti morda maiu vsota, vendar naj povemo, da gre za čista gradbena dela. O uspešnosti njihovega poslovanj 3 pa priča tudi podate1-, da so polletni plan presegli za 16%, čeprav ostanek dohodke ni na planiran' ravn'. Kakovost in cenenost Togrelovih Izdelkov se kaže preovsem v povpraševanju. Za prihodnje leto imajo kapacitete že povsem zasedene. Zato nam ob koncu tega prispevka ne preostane ničesar drug-ga kot da vsem zapos:enim v Togrelu začelimo 5e ve' ko delovnih uspehov GOSAN ROVAN Uspjesi TOGRELA Tvornicu gradjevinskih elemenata „Togrel" već smo više puta predstavili u našem glasilu. Ona si to i zaslužuje, jer si u zadnje vrijeme uspješno utire put na jugoslovensko tržište. Montažne hale i montažne fasade iz Togrela postaju sve više cjenjene i isto tako tražene. Sve to, ponešto i radoznalost ponovno nas je uputilo u posjetu tom kolektivu i na razgovor s njihovim direktorom drugom ing. Janezom Avšičem. Tvornica gradjevinskih elemenata počela je proizvadjati rujna mjeseca 1971. godine uz pomoć SGP Gorica iz Nove Gorice. Tada je zapošljavala 17 radnika. Zakon o udruženom radu pa joj je dao mogućnost, da se osamostali i počne samostalno razvijati. Danas je u Togrelu zaposlenih 140 radnika. U tvornici koja ima 200 m2 površine proizve-du sve potrebne elemente za montažne hale. Prije dvije godine počeli su proizvoditi i montažne fasade. Prvo su počeli izradjivati samo nosače i stupove za lučnu halu po sistemu „Gorica", a sada proizvode sve elemente potrebne za tu istu vrstu hala. Sistem lučne hale je najjeftiniji i najugodniji. U taj sistem hala je uradjeno najmanje armature i sa njime se dostižu i rasponi do 32 m, što omogućava upotrebu lučne hale u najrazličitije svrhe (proizvodne, tvorničke prostorije, skladišta, dvorane za tjelovježbu i drugo). Ove godine u Togrelu će izgraditi samo dvije lučne hale, do sada pa su ih 400.000 m2. Idaja o hali sa dvokapnim krovom nikla je u samoj tvornici, pa su je zatim u suradnji sa odjelom za razvoj tehničke službe proradili i razvili do kraja. Za sada je sa tim sistemom izgradnje hala i najveća potražnja. To ne znači da u Togrelu i dalje ne istražuju i zato, da bi se prilagodili novimi arhitektonskim zahvatima, zahtjevima urbanista počeli su sa izgradnjom hala sa ravnim krovovima, izradnjenim po vlastitoj tehnologiji. Sistem hale sa ravnim krovom se bistveno razlikuje od predjašnjih divju i upotrebljiv je u težim i složenijim gradnjama. Proizvodnja hale sa ravnim krovom još nije čisto usvojena, jer je potrebno još mnogo šta popraviti i pro-mjeniti. Uprkos tome smatraju u Togrelu, da će ta vrsta hala nadomjestiti one druge dvije. Hale svih triju tipova susrećemo diljem Jugoslavije osim u Makedoniji. Dopustite da nabrojim neke gradove u kojim već stoje ti montažni proizvodi: Brežice, Bregana, Bihać, Cazin, Crikvenica, Drvar, Doboj, Dobova, Djakovo, Čateške Toplice, Kraševo, Krško, Mostar, Mali Lošinj, Metli kaka. Novo mesto, Ljubljana, Novigrad, Pula, Samobor, Slavonski Brod i još mnogi drugi. Uprkos svemu moramo spomenuti najveći objekat kojega su izradili u Tobrelu — Tvorinicu metalnog pokućstva (prozori, vrata) Grupeks u Velikoj Kladuši sa 7500 m2 površine. Togrel izradjuje i plosnate elemente za stanbenu izgradnju. Montažne fasade izradjuju u prirodnom betonu, a po želji i sa dodatkom suhozemne boje. Takve fasade već ukrašavaju ih i u novoj stan-benoj zajednici Podbrežnica u Velikoj Gorici kod Zagreba. Rad u Togrelu odvija se u skupinama na akord i u dvije smjene, kada je potrebno i u tri. Osim radnika u tvornici imaju i tri skupine montažera, ukupno 8 ljudi. Za sada im je potrebno samo štručko rukovodstvo pri montažama na terenu. Rad u Togrelu se razlikuje od rada drugih gradjevinskih sektora, jer moraju radnicima zagotoviti stalno radno mjesto i zbog toga zapošljavaju samo radnike iz okolice. Mnogo toga smo već napisali o proizvodima pa smatram, da je potrebno nešto napisati i 0 samoj proizvodnji. Šljunak za betoniranje dobavljaju iz OOUR Gradbeni sektor Krško, mješaju ga sami uz dodatak različitih plastifikatora i pospeši-vača u tekućem stanju ili prašine. Modele uvažajo iz Italije. Za proizvodnju jednog elementa, tu je uračunat transport i pripreme, potrebno je 10 sati. U proizvodnoj hali površine 2000 m2 je bazirana proizvodnja svih sistema hala kao i proizvodnja montažnih fasada. Ta površina je svakako premalena 1 zbog toga nastupaju zastoji. Usko grlo proizvodnje je i transport. Transport se vrši pomoću kranova nosivosti 10,6 i 3 tone. Krajem godine očekuju novi kran od 10 tona, koji će bar donekle ublažiti nemoguće stanje. Nabaviti će takodjer transportere na baterijski pogon za prevoz betona od betonare do mjesta ko-rišćenja i tako rasteritili kranove. Očekuje ih i izgradnja savremene betonare, jer sada rade već u razhodovanoj betonari. Nova betonara biti će sagra-djena u roku mjesec dana i imati će kapacitetu 30 m3 betona na sat, a to je količina, koju trebaju svaki dan. U nacrtu imaju i izgradnju vanjskih skladišta, zbog poteškoća koje nastaju pri dodavanju boja betonu žele nabaviti i posebnu spravu za mješanje cementa i boje. Kao najveći i izuzetan podvig, kojega su postigli ove godine, smatraju dozidak upravnoj zgradbi površine 500 m2 sagradjen po sistemu hale sa ravnim krovom. U njemu biti će osim kancelarija još sanitarije, garderoba, blagovaonica s kuhinjom. Sa dosta razloga smatraju, da će se radne prilike sada bistveno promjeniti na bolje, da će postati savremenije. Ove godine planirali su 58 milijona dinara, vrijednost svih radova pa će iznositi 80 milijuna a i više. To će neko usporedjujući sa ostalim OOUR smatrati malim brojem, samo tu moramo naglasiti da su to samo čisti gradjevinski ladovi. O uspješnosti njihovoga rada priča nam i to, da su u prvom polugodištu prevazišli plan za 16%, iako ostatak prihoda nije na planiranoj visini. Kvaliteta i jeftinoća Togrelovih proizvoda vidi se iz same potražnje istih. Za sledeću godinu imaju već sve kapacitete piodane. Na kraju zapisa ne preostaje nam ništa drugo, nego da zaželimo radnicima Togrela još mnogo radnih uspjeha. Oče in trije sinovi Zdravo uredništvo Biltena! Pišem vam kot vojak z odsluženja vojaškega roka iz Aleksinca, kamor sem prišel iz TOZD Gradbeni sektor Krško. Pošiljam vam mnogo pozdravov! Tudi sam dobivam enkrat na mesec Bilten in ga z velikim zanimanjem prebiram, saj iz njega zvem, kako posluje naše podjetje PIONIR in kje gradi. Želel bi, da je v Biltenu še več vsega in da bi bil obsežnejši! Želel bi tudi, da bi bralci, to je PIONIRJEVI delavci v Biltenu objavili kritike in pohvale! Predlagam, da začnete z novo rubriko v kateri bi objavljali fotografije dobrih delavcev iz našega podjetja. Prilagam vam svojo fotografijo, na kateri sem slikan kot vojak, ki je v naši JLA že več kot štiri mesece. Ta fotografija naj bo onim, ki še niso služili vojsko za vzorec kakšen je vojak naše Armade, hkrati pa želim, da bi se vsi nekdanji PIONIRJEVCI, ki so na služenju vojaškega roka v JLA tudi kot vojaki zanimali za delo in življenje našega podjetja PIONIR. Že dve številki BILTENA sta izšli v slovenskem in srbohrvaškem jeziku, kar je dobra stvar, saj lahko zdaj delavci, ki ne razumejo slovenščine, berejo BILTEN v srbohrvaščini. Jaz sem doma iz Bosne, občina Maglaj, moj rojstni kraj pa je Mladoševica. Pri PIONIRJU delam dve leti, v času od 1973, do 1976. sem končal vajenško šolo za tesarja. Pri PIONIRJU sem zaposlil tudi svojega očeta, ko se je v začetku 1976. vrnil iz Nemčije. Avgusta 1975. sem vpisal brata Ivico v vajenško šolo za tesarje. Tudi on od 25. 9. letos dela v TOZD Krško kot tesar. Letos sem v začetku leta vpisal tudi brata Dragana v šolo za strojnika težke mehanizacije. Stanuje v PIONIRJEVEM domu v Ljubljani in zdaj že obiskuje drugi letnik te šole. Tako smo zdaj pri PIONIRJU štirje člani naše družine: oče in trije sinovi: Ante, Ivica in Dragan. Lepo vas pozdravlja delavec ANTO LETICA VP 7424/8 Aleksinac Otac i tri Zdravo uredništvo BILTENA! Pošto se nalazim na otsluženju vojnog roka u Aleksincu, a ovamo sam došao iz TOZD Grad. sektor Krško, šaljem vam puno pozdrava! Ovamo redovno jednom mjesečno dobivam BILTEN i sa velikim interesom ga čitam, jer me veoma interesuje, kako naše preduzeče posluje i kako izvodi radove. Volio bi, da malo više opisujete i da BILTEN bude veči! Volio bih i to, da čitaoci, to je PIONIROVI radnici preko BILTENA vrše kritike i pohvale! Predlažem, da otvorite jednu rubriku sa fotografijama dobrih radnika našeg preduzeča. Prilažem vam svoju fotografiju kao vojnik, koji se već nalazi u armiji 4 mjeseca. Ta fotografija neka bude uzor svim onima, koji još nisu služili vojsku, sa željom, da bi se i oni kao vojnici interesovali za rad našeg preduzeča PIONIR. Več dva broja BILTENA izašli su u slovenskom i srpskohrvatskom jeziku, to je dobra strana, jer će GORAN ROVAN radnici, Koji ne znaju slovenski čitati na srpskohrvatskom. Ja sam rodom iz Bosne i Hercegovine, opština Maglaj, rodni kraj Mladoše-vica. U SGP PIONIR TOZD Krško radim 2 godine, od 1973. do 1976. završio sam učeničku školu kao tesar. U PIONIRA sam zaposlio i svoga tatu, koji se vratio početkom 1976. iz Njemačke. Avgusta 1975. godine upisao sam u učeničku školu za gradjevinara tesara svog brata Ivicu. I on od 25. 9. 1978 godine več radi u TOZD Krško kao tesar. Ove godine upisao sam i brata Dragana u školu za strojnika teške mehanizacije. Stanuje u domu PIONIRA u Ljubljani i več je navršio prvu godinu školovanja te se nalazi u drugoj. Sad nas ima u PIONIRU tata i tri sina: Ante, Ivica i Dragan. Puno vas pozdravlja vaš radnik ANTO LETICA VP 7424/8 Aleksinac Dobro samoupravljanje -pot k uspehu Pišem vam z Bleda, ker sem na dvomesečnem 16. političnem tečaju, ki je v hotelu „Sloboda" Bled. Na tečaj me je poslal TOZD Krško na predlog IOOOS TOZD, ker sem tudi član sindikata. Želim pozdraviti vse delovne ljudi naše delovne organizacije in jim želim mnogo uspehov pri delu. Po petnajstih dnevih ocenjujem tečaj kot zelo koristen tako za mene kakor tudi za ostalih 40 udeležencev. Namen tečaja je, da si pridobimo znanje o samoupravljanju, da bi bili dobri vodje v naših samoupravnih organih in da bi naše delavce spodbujali na samoupravni poti. Žal je tudi precej takih delavcev, ki niso zainteresirani ali niso dovolj seznanjeni s samoupravljanjem, ko na primer na sestankih dvigajo roke, ob tem pa jim ni popolnoma jasno, zakaj jih dvigajo. Nujno bi bilo, da bi vodilni delavci, ki so okostje naše delovne organizacije, spoznavali te delavce z njihovimi pravicami, dolžnostmi in obveznostmi. Kajti samo dobro samoupravljanje nam lahko da rezultate dela in dobro počutje vsakega delavca. Ta tečaj bo koristil meni, mojim tovarišicam in tovarišem in pomeni prvo stopnico k temu spoznanju in cilju. Želim, da se iz naše delovne organizacije pošlje čimveč mladih na take in podobne tečaje, da bi se bolje spoznali z našo socialistično graditvijo in da bi poglobili svoje znanje za boljšo bodočnost. NAVOJ IVAN T*?*/***>'* 141 g/ i J L,- -»U1 5-:! . f-RftlM h •* >)• -k * tttru, X *** o'- ' *v.%. - ¥W.f I Lšltus JfP "PIONIR* X/.*. oKcmhvo 'BILTEN-*' faitzizv o/rzvoreJsj GdoooJUOt/Otf&Jo JUGOSLAVIJA 'TIK iMtsUv ptit>UUW /< Urednik BILTENA Jakob Andoljšek je poslal gornjo razglednico iz Libije. Kako hvali dvojezični BILTEN lahko preberete sami. Na razglednici je na prednji strani fotografija stare in mlade kamele. Fotografije ne objavljamo, ker nismo mogli razgonetiti katera kamela je v slovenščini in katera v srbohrvaščini ... Tov. Andoljšku prisrčna hvala za razglednico z željo, da bi bilo iz Libije še več posnemalcev! Od urednika BILTENA, druga Jakoba Andoljška primili smo iz Libije razglednicu, punu hvale dvojezičkom BILTENU (o torne se možete uveriti i samil) Razglednica nosi na prvoj stranici fotografiju stare i mlade deve. Fotografiju ne objavljujemo, pošto nismo bili u stanju razgonetiti koja deva je na slovenačkom in koja na srpskohrvatskom .. . Drugu Andoljšku puna hvala za razglednicu, sa željom, da bi se nam iz Libije i ko drugi javio! Dobro samoupravljanje put k uspjehu Srdačno vas pozdravljam sa Bleda i želim vam mnogo uspjeha u vašem radu. Evo napisao sam u nekoliko redaka dio svog mišljenja i osiječanja te se nadam, da če se nači toliko prostora u našem listu Bilten da objavite ovo moje pismo. Evo pišem vam sa Bleda gdje se nalazim na dvomjesečnom 16. političkom tečaju koji se održava u hotelu „Sloboda" Bled. Ovdije me poslao TOZD Krško na prijedlog IOOOS TOZD jer sam i član sindikata. Ovim putem želim pozdravit sve radne ljude naše organizacije te im želim mnogo uspijeha u radu. Za ovih petnaestak dana ocijenjujem ovaj tečaj vrlo koristnim kao za mene tako i za ostalih mojih četrdeset dru gova i drugarica. Cilj tečaja je da nas izuči u smeru samoupravljanja i da proširi naše znanje da bi bili dobri vođe u našim samoupravnim organima i poticaj našim radnicama na samoupravnom putu. Na- žalost ima dosta radnika koji su nezainteresirani ili nisu upoznati u samoupravnom putu napr. kada je sjednica dižu ruke, a nije im potpuno jasno zašto ih dižu ... Zato bi trebali vodeči radnici to jest kostur naše radne organizacije da upozna te radnike o njihovom pravu, dužnostima i obavezama. Jer samo dobro samouprravljanje može nam dati rezultate rada i zadovoljstvo svakog radnika. Ovaj će tečaj dobro doči meni, mojim drugaricama i drugovima kao prva stepenica k tom znanju i cilju. Želio bih da se iz naše organizacije šalje čim više mladih ljudi na ovakove tečaje, da se bolje upoznaju o našoj gradnji socijalizma te da prošire svoje znanje za bolju budućnost. NAVOJ IVAN /-------------------------- UREDNIK PlSE K______________) Najprej nekaj obvestil. Uredniški odbor je na zadnji seji sklenil, da se rubrike: Živa kronika in Nova dela ne prevajajo več, ker so jezkovne razlike med teksti zelo majhne; impresio na zadnji strani lista pa se objavlja samo v slovenščini. Naslovi za vse sestavke v srbohrvaščini se zato, da bi se prevedeni teksti bolj ločili, delajo v negativni izvedbi. Te sklepe smo v tej številki v celoti uresničili. Zdaj pa še beseda dve o dopisništvu in vsebini. Naj omenimo najprej, da prihaja vse preveč dolgih sestavkov, ki objavljeni v listu delujejo moreče že za oči in jih najbrž le redkokdo prebere. Zato ponavljamo: najprimernejši so sestavki, dolgi do 60 tipkanih vrstic. Upamo, da ste opazili, da smo že v prvi dvojezični številki BILTENA uvedli novo rubriko „Kratke iz vseh strani", ki naj bi bila zbir kratkih vesti iz vseh TOZD. Za prvo rubriko te vrste je zbral vse gradivo urednik sam po telefonu in sicer iz TOZD Ljubljana, Zagreb in Novo mesto. Za naslednjo številko ni bilo posnemalcev in zato rubrika ni bila objavljena, za to številko pa smo prejeli samo prispevek iz TOZD Krško. Posnemajte! Hvala tov. ing. Coti iz TOZD Zagreb za poslano in za obljubo glede sodelovanja vnaprej! Najlepša hvala tov. Andoljšku za poslano dvojezično razglednico, v kateri nas, kot se nam zdi, preveč hvali! Še vedno pa pogrešamo glasov drugih iz Libije! V tej številki uvajamo novo rubriko „Vi uredništvu, uredništvo vam", kakšni naj bodo prispevki zanjo si oglejte! Pišite nam s poti, pišite, kaj mislite o BILTENU na podoben način, kot sta za to številko storila to tov. Anto in tov. Navoj! Ne pozabite: BILTEN je vaš časopis in toliko bolj bo vaš, kolikor več boste dopisovali vanj! VAŠ UREDNIK UREDNIK PIŠE \_______________________________/ Za početak pisma najprije obavještenje. Urednički odbor na prošloj sjednici odlučio je, da se rubrike: Živa kronika i Nova dela ne prevode više, pošto su jezičke razlike vrlo malene. Impresio na stražnjoj stranici lista objavljuje se unaprijed samo na slovenačkom. Natpisi za sve sastavke na srpsko-hrvatskom se, da bi se već na prvi pogled razlikovali od slovenačkih, izvode u negativnoj izvedbi. Sva pomenuta stanovišta realizovali smo u ovom broju u cijelini. A sada još riječ, dvije o dopisništvu i sadržaju. Neka opomene-mo najprije, da nam dolazi previše dugih sastavaka, koji kad su objavljeni djeluju tmurno već za oči te ih, kao što smo ubjedjeni, retko ko pročita. Neka ponovimo: naj- primjerniji su sastavci dugi do 60 redaka sa pisaćom mašinom! Nadamo se, da ste primjetili već u prvom dvojezićkom broju novu rubriku „Kratke sa svih strana", koja nek bi bila po zamisli zbir kratkih vješti iz svih OOUR. Sve vješti za prvu objavu u toj rubrici skupio je urednik po telefonu, i to iz OOUR Zagreb, Ljubljana i Novo mesto. Za naredni broj niko nije živa kronikah V času od 27. 9. 1978 do 31. 10. 1978 je prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb: KOT PRIPRAVNIKI SO BILI SPREJETI: DSSS: Grubar Marija gimnazijski maturant TOZD PB: Kovačič Tomaž gradb. ing. slao ništa, a za ovaj broj primili smo samo gradivo iz OOUR Krško! Uzmite si to kao uzor! Hvala drugu ing. Coti iz OOUR Zagreb za slano in za obećanje o budoćoj suradnji! Najlepše zahvaljujemo i drugu Andoljšku za dvo-jezićku razglednicu, u kojoj nas, kao što ocjenjujemo, previše hvali! Pitamo se: zašto nema glasa od nikog drugog iz Libije? U ovom broju uvodimo novu rubriku „Vi uredništvu — uredništvo vama" a kakvi nek su sastavci za tu rubriku, možete si ogledati u ovom broju! Pišite nam s puta, pišite kako ocjenjujete BILTEN, sve na slični način, kao što su to učinili drug Anto i drug Navoj! Ne zaboravite: BILTEN je vaš vjesnik in biće toliko više vaš, koliko više ćete dopisivati u njega! VAŠ UREDNIK TOZD gr. sekt. Ljubljana: Pirnat Vanja gradbeni tehnik TOZD gr. sekt. Krško: Pavlenč Marjan gradbeni tehnik, Budič Stanislav gradbeni tehnik, DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: DSSS: Grm Janez dipl. gr. ing., Vene Emilija likv. blag, dokum., Majdič Ružica dipl. oec., Verstovšek Marija ekonomski tehnik PB: Kuntič^ Aleksandra dipl. ing., Pribanič Željko arh. teh. Sa-rič Dušan grad. tehnik TOZD SPO: Kuhar Stanislav strojnik TGM, Rodič Milan žerja-vist, Spasojevič Nedeljko strojnik TGM, Simonič Anton voznik, Su-bašič Sejad voznik, Šketelj Joško voznik. TOZD MKO: Budič Đuro avtomehanik, Ivanuša Alojzija likvida- (Rešitev križanke 'eov 'ubj| '6joqea|n 'JU '13JOwe 'e 's 'ia|oieH 'eo '6n[uej_ 'VBH 'euug 'joieijo 'se>| 'i '1 'q 'o>)!N 'vy>lSi 'o|es 'eABtsez ‘io ‘[oqo 'j.y '>|0ouo| 'ged 's 'ee 'ej;eA 'ue>|jo 'sja -jas 'iejqo i>tsujAO>) o>|sueqa|/\| 'g tor, Muslinovič Suad ključavničar, Mačkič Dragan avtomehanik, Kastelic Ana čistilka, Gerdenc Darinka administrator TOZD gr. sektr. Krško: Sopina Rudolf gradbeni tehnik IZ JLA SO SE VRNILI: Peterlin Alojz avtoklepar iz TOZD MKO, Peterlin Jože dipl. oec. iz DSSS, Gričar Ivah delavec iz TOZD MKO. Novosprejetim in tistim, ki so se vrnili iz JLA želimo dobro počutje in veliko delovnih uspehov, tistim, ki so odšli v JLA pa, da bi jim kadrovski rok čim prej minil. BILTEN je glasilo kolektiva OZD SGP PIONIR Novo mesto, izhaja vsak mesec na drugi petek v nakladi 4.500 izvodov. Odgovorni urednik je Jakob Andoljšek, namestnica odgovornega urednika je Katjuša Borsan, člani uredniškega odbora pa so: Ivan llijanič za TOZD Gradb. sektor Novo mesto, Pavle Holozan za TOZD Gradb. sektor Ljubljana, Ivan Markovič za TOZD Gradb. sektor Krško, Zdenko Gradečki za TOZD Gradb. sektor Zagreb, Jože Ribič za TOZD MKO, Alojz Lenarčič za TOZD Lesni obrat, Peter Bračko za TOZD SPO. Naslov uredništva: BILTEN SGP PIONIR, 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 37. Stavek, filmi in prelom: ĆZP DOLENJSKI LIST, ofset tisk: KNJIGOTISK Novo mesto.