43 številka.
Ljubljana, v torek 23. februvarja 1904
XXXVII. leto
izhaja vsak dan zvečer, izim&i nederje in praznike, ter velja po pošti prejeman za tvstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h Za LJubljano ■ pošiljanjem ca dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peteroatopne petit vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska.   —  Dopisi naj se izvole* frankovati.   —  Rokopisi se ne vračajo.   —   Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah St. 5, in sicer uredništvo v I nadstropju, upravnistvo pa v pritličju. —
UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
„Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne številke po lO h.
ii
Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Vojna na Daljnem vztokn.
Ali si je Japonska že pridobila nadvlado na morju ?
Po nekaterih neznatnih japonskih uspehih pred Port Arturjem, kateri so pa vobče še zelo dvomljivi in je veliko vprašanje, ako se sploh da govoriti o kakih uspehih, je evropsko, Japoncem prijazno časopisje, že z vso gotovostjo zatrjevalo, da je ruska vojna moč na morju že popolnoma uničena, da ruska vojna mornarica pri pomorskih akcijah v vztočnoazijskem vodovju sploh ne more več priti v poštev in da si je Japonska že po neznatnih spopadih pred Port Arturjem in Cemulpom priborila neomejeno gospodstvo na morju.
Ta sodba je bila hitro izrečena, ne da bi se bilo uvaževalo dejstvo, da se na bojišču na Daljnem vztoku Še ni bila nobena odločilna bitka, da še Rusiji ni bil doslej zadan nobe den občutni udarec in da so se na bojnem polju dosedaj prigodili le mali popolnoma neznatni spopadi, iz katerih sklepati na tek in razvoj vojne, ali vsaj vojnih operacij na morju, bi bilo naravnost abotno.
Ta sodba, da je Japonska že zagospodovala na morju, se je nedvomno izrekla brez vsakih pravih razlogov, samo pod vtisom prvih, samo japonske zmage slavečih poročil. Ta koprena pa, ki je sprva z nekim vzvišenim sijajem zakrivala navidezne japonske triumfa, je sedaj pretrgana, japonski »uspehi« zro se sedaj lahko brez barvanih naočnikov, vsled česar se nam pa tudi pokažejo v popolnoma drugi luči. In mislimo, da sedaj pač ni več nikogar, ki ga še ni popolnoma obvladala slepa strast, ki bi ne uvidei, da se v danem položaj u da zelo tcžfco govoriti o kakih japonskih uspehih, se manje pa o ru3k:h porazih. Oglejmo si nekoliko bližje vso zadevo!
Doslej so se izvršili, vsaj kolikor poročajo časop'si, v ce!i.  ž*   14 dni
trajajoči vojni le štirje spopadi med obema sovražnima silama.   Prvi napad japonskih vojnih ladij na rusko, v Port Arturju  zasidrano brodovje, ponoči dne 8. t. m. se smatra zu največji uspeh Japoncev. Ne oziraje se na to, da so bile pri tem nočnem napadu močno poškodovane tudi tri japonske ladje,  da so jih z največjim naporom jedva rešili v ladjedelnico v Saseho, kakor je sedaj ne-ovržno dokazano, se o kakem občutnem porazu Rusov absolutno ne da govoriti, zakaj vse oklopnice in križarke,   katere  so  Japonci takrat baje tako hudo poš&odovali, da so postale nepopravljive in sploh nepo-rabne, so že popravljene, da je ruska bojna mornarica v Port Arturju     sedaj     prav tako močna, kakor je bila pred napadom. Takisto se je završii japonski napad naslednjega dne brez pravega   uspeha.   Bilo   je   pač nekaj ruskih ladij neznatno poškodovanih, toda  ni   ena  se   ni potopila, dočim je dokazano, da se je na japonski strani potopila ena oklopni o a in da je bilo vrhutega še več drugih ladij manj ali  več poškodovanih. Pri spopadu pri Čemulpu sta bili pač uničeni ruski križarki »Var-jag« in »Korejec«, kar pač ni čudno, saj ste se borili proti velikanski premoči.   A niti teh dveh križark niso Japonci uničili, marveč so jih Rusi sami potopili, samo da bi ne prišli Japoncem v roke. Sprva se je mislilo, da niso imeli Japonci pri tem spopadu nobenih izgub, danes pa se \ poroča, da so Japonci v boju z *Var-jago ■ «  in »Korejcem« izgubili križar k o »Tu kašika«, ki se je potopila,  in  da je  še druga križarka močno poškodovana. 12. t. m. se je vladivostoško bojno brodovje   nenadoma   pokazalo pred mestom H*kodate na otoku J-s >, je bombardiralo in  pozneje uničilo v morski ožini Turgara japonski par-nik   »Nakan   Osuamaruc   Od tega časa jo ta ruska eskadra  izginila s pozorišča.   Nekateri   pravijo,   da je b la uničena, druiri trde, da križ«ri
po japonskem vodovju, tretji pa, da se je vrnila v svoje pristanišče v Vladivostok. Tako se ugiblje, pravega pa nikdo ne ve! Takisto tudi o japonski mornarioi Že od 9. t. m. ni ne duha ne sluha, zakaj ravno danes se najodločneje demen-tuje vest, da bi bile 14. t. m. japonske torpedovke znova napadle Port Artur. Kam je torej izginila tako japonska kakor ruska mornarica V
Rusija ima za vojne operacije na morju na razpolago dve bojni luki, ki sta med sabo zelo oddaljeni in ju sovražnik lahko izolira drugo od druge. Zato se mora vsakomur zdeti čudno, da je admiral Alekse-jev svoje brodovje delil, da je pustil v Port Arturju skoro same oklopnice in torpedovke, v Vladivostoku pa same velike križarke. No, pa Aleksejev je moral zato imeti že posebne vzroke in razloge. Ker je Vladivostok utrjen tako, da ne more priti v pristanišče nobena tuja ladja, ako tudi ni zastraženo po bojnem brodovju, ni dvoma, da ima vladivo-stoška eskadra zgolj namen, rekog noscirati japonsko vodovje in vzne mirjati obrežje. Najbrže imajo Rusi namen, v kratkem času odpluti is Port Arturja in poiskati Japonce.
V tem slučaju pa jih bodo Japonci nemudoma napadli in jih prisilili k odločilni bitki. Ako se bode te bitke vdeležila tudi vladivostoška eskadra in brodovje, ki se tedaj še nahaja nekje v Indijskem oceanu, se bodo Japonci morali braniti na tri strani, vsled česar se o izidu te bitve ne more ničesar prerokovati, da si bi J-.ponci Ruse tudi v tem slučaju še nadkr.ljevaii glede številnosti bojnih ladij. Točno napovedati čas, kdaj bo prišlo do te odločilne pomorske bitke, jo seveda težko, najbrže takrat, kadar bo vsaka sila že imela vse brodovje, kolikor ga ji je na razpolago, zbrano na bojišču To pa se ne bode zgodilo že morda v nekolikih dneh, ampak pr. v gotovo šel* v nekaj t* dr. h. Dokler si pa Japonci v r, j odločilni bilki še n'so izvojevali zm8&re   še tudi niso
gospodarji na morju, kakor tudi Rusi niso. Kdo si .bo pridobil prevlado in premoč na morju, tega ne bodo odločili posamezni neznatni spopadi in malenkostne praske, ampak velika bitka, v kateri bo popolnoma uničena ena ali druga stranka. Gospodstvo Japonske na morju more vzcve-teti šele iz razvalin ruske vojne sile na morju!
Kako so se Japonci pripravljali na vojno?
Da so Japonci hoteli na vsak način vojno, to so pokazali fakti. Zato so bila pogajanja, da bi se mirnim potom rešil konflkt na Daljnem vztoku, samo navidezna, da bi pre slepila Evropo o japonskih načrtih, in da bi Japonski e.mi dala dovolj prilike, se popolnoma priprav ti na vojno. In v resnici so tuii Japonci porabili Čas pogajanj kar najbolje za vojne priprave in se z naporom vseh svojih sil oboroževali. Vohunski oddelek japonskega generalnega štaba je bil bolje organizovan kakor le kateri drugi na svetu Vsak |aponski častnik je dobil natančen zemljevid bodočega bojišča, o bodočih vojnih operacijah v Koreji, v Mandžuriji, v vzhodni Sibiri|i in na severnem Ki tajskem, in vse te karte so sestavljene s tako točnostjo, da je na njih zaznamovana vs*ka posamezna h>ša, vsaka pot in vsak še tako neznaten potok. Japonci se torej ne bodo voj ekovaii v ozemlju, ki bi jim bilo popolnoma neznano, marveč je poznajo — vsaj teoretično sk.ro boljše, nego Rusi sami. R*zen tega biva že več let na Mandžursk«-m okoli 10.000 Japoncev, v Koreji pa 30 000, med njimi dosti stanh vojakov; vsi ti so spreobiečent v Kitajce in slu žijo japonski vojni upravi hot vohuni. Rusi se pa radi svoje velike postave ne morejo spreobleči v Kitajce, vsied česar se morajo posluževati za vo hune Kitajcev in drugih domačinov, ki so pa vsi zelo nezanesljivi. Japonska b >jna mornarica — ne iz vzt-msi t o*pedov — pa s« j** ž- več
mesecev prav pridno vadila. Vsak japonski pomorski častnik pozna, da si more v slučaju stiske pomagati, ne samo ladjo, na kateri služi, ampak znane so mu temeljit » vse ladjo cele japonske mornarice. Več mesecev pred izbruhom vojne je japonsko brodovje dannadan manevriralo v vodovju v cbližjU Japonske, večkrat celo skupno z armado na suhem. Mora se torej trditi, da je bila Japonska na vojno popolnoma pripravljena in da jo je izzvala baš v trenotku, ko se ji je zdelo, da so že vse vojne priprave docela dovršene!
Ruske vojne operacije.
Po poročilu nekega angleškega koreepondenta, kateremu je general Pflag dovolil vstop v trdnjavo Port Artur, vlada v mestu, kakor tudi na celem polotoku Liaotong popolen mir in red V Port Arturju je ostalo samo 30 prvotnega prebivalstva. Vsi otroci in ženske so se v» Činoma že odpravili v Mukden in v Harbin. Promet na železnici odgovarja vsem zahtevam in železniška uprava funk-ctjonira izborno. V mestu ne vlada več taka draginja, kakor sprva, ker je namt-stnik določil cene živilom. Po nepristranskih zatrdilih |e v Port Arurju provijanU za celi dve leti. Rusi so sedaj tilno o^r-mi; vsakega tuj<a, ki se pojati v ruskem ozemlju, primejo in sm*tr jo za vohuna. 16. t. m je zapustil 11. ruski pehotni polk N nčvt»ng in se odpravil v Ta-ščao. Tudt 9, 10. in 12 polk so se že odpra Hi proti Kmohanu, Lai-hengu in Liaotangu K*dar dospe tjakaj, bodo se začele tudi Čete generala Pflug* pomikati iz Mukdma proti reki Jalu. Med tem pa je general Pflujr že vse potrebno odredil, da bo železniška proga varna pred napadi in da se bo severni zaliv Liaotonga mogel uspešno ubraniti event m vreznega navala. Prodno se bo giavni d«-l armade odpravil na reko JaIu b3 ■ Mukden ie tudi dospel močan topm£ar*ki iditiek, ki je že na  potu  v M-n"Huriji    V ru
LISTEK.
Ernst Haeckel.
(Konec j
Ta svoj monizem je povdarjal Haeckel pri vsaki priliki, vsa njegova dela navdaje duh monizma; s poljudnimi predavanji in spisi je vkratkem pridobil tudi širše kroge za svoje svetsko naziranje. Seveda mnogim, ki žele ljudstvo obdržati v neumnosti in neizobraženosti, da zamore verovati njih vražam in pravljicam, taki nazori niso bili po volji: duh in narava naj bi bilo eno in isto! „Natur ist SUnde, Geist ist Teufel" je bilo in je še njihovo geslo. Na najpodlejši in najcesramnejŽi način so napadli Haeckla. Ker mu niso mogli s stvarnimi dokazi nasprotovati, izknšali so ga materijalno uničiti ter mu izpodkopati profesuro. Sirili so laži, da ruje Haeckel proti državi, da je anarhist najhujše vrste, da je javen hudodelec, in tako so marsikaterega pobožnjaka pripravili do misli, da je Haeckel živ hudič, ali pa vsaj njegov namestnik. »Nezmotljivi*
papež Pij IX. je preklel vse njegove nauke (seveda je imela ta nezmotljivost jako kratke noge: dandanes morajo celo jezuiti priznavati desceudenčno teorijo.) Da seveda Haeckel ni ostal takim napadom odgovora dolžan, se razume, in sicer so bili njegovi odgovori tako krepki, da so sovražniki kmalu onemogli. Ljut je bil boj, ki ga je vodil slavni učenjak, le boj, povsodi, na vseh poljih le boj; toda lavorika zmage ga je čakala; na vsej črti so podlegli nasprotniki.
V zadnjih letih je bil sicer zopet hud naval, ko je izdal Haeckel knjigo „Die Weltratbselu, v kateri je združil vse svoje filozofske nazore v enoto. „Moj literarni testament" nazivlje sam to delo. To delo, ki ga Slovencem naj-topleje priporočam, je obenem tudi obtožba vseh nazadnjaških naredb da naši jega časa, ki nalik mori sede na državah ter jih ovirajo v napredku. Z neizprosno logiko in z izvrstnim, Časih tudi malo rezkim humorjem biča Haeckel svoje nasprotnike ter jim dokazuje njih podlost. Pri tem slednjem navalu na Haeckla je bilo, žal, opaziti tudi nekaj filozofov, toda napad teh je le po-
sledica šoka, ki ga je napravila neu-strašnost in jedrnatost omenjenega dela. Filozof Paulsen sam, ki je Haeckla jako ostro prijel, je po preteku par mesecev preklical vse svoje trditve. Kmalu se je polegel ta naval; za brošure in knjižuro, ki so jih napisali razni črnuhi proti Haecklu se sploh nikdo zmenil ni, ali le vtoliko, vkolikor so delale reklamo za „Wcltrathselu.
Genij Haecklov se nam kaže tudi na polju umetnosti. Motivi njegovih zooloških raziskavanj niso samo znanstveni ampak tudi estetiški. Njegov monizem je podlaga tej estetiki: Bog je narava — študij narave je torej spoznavanje Boga, ono pogloblenje v naravo in njena Čuda je prava služba božja; iz vse narave, iz zvezdnatega neba, iz vzhajajočega solnca in iz večerne zarje, iz vsake rastline in živali, da, iz vsake kapljice vode, ki jo Šele pod drobnogledom natančno razločimo, nam diha nasproti božje bitje; mala močelka ali vessvetski sistem, vse je Bog. Ker je narava Bog, zato je tudi neskončno lepa. Živa bitja, kot najvišje razviti Členi stvarstva, nam predvsem kažejo to lepoto. Povsedi vi-
dimo pri organizmih le najkrasnejse forme. Posebno oni prozorni, v vseh inavrieuih barvah se lesketajoči prebivalci morske gladine so bili, ki so v tem oziru obrnili Haecklovo pozornost nase.
Odkar je bil prvikrat v Meaini, so postali ti organizmi \jubljenci genijal-nega učenjaka. „Monographie der Ra-diolarienu je bilo prvo njegovo delo. Radiolarije so neizrečeno majhne, iz ene same stanice obstoječe živalce, ki svoja telesca odevajo s krasuimi lupi nicami. Vsi slogi so tu zastopani: po-dolgaste valjčaste forme z gotiškimi loki, okrogle z mavriskimi arabeskami, vse dobiš pri teh nežuih bitjih; vsa človeška ornamentika se mora skriti pred temi malimi umetniki. Koloristoin bi mogoče Še bolj ugajali morski klobuki in druga tem sorodna bitja: silo nofore in kraspedotne meduze. Tudi ti so ljubljenci Haecklovi. Simetrija teh krasno kombiniranih rozet je tako popolna, da se ji oko ne more dosti načuditi. Potem pa krasui raznobarvni lesk teh drugače popolnoma prozornih živali! Od živo rdečega do nežnega modro-vijoličastega, od kobaltuo modrega do
svetlozelenega in pomarančastega, vsi barvni toni, izpreminjajoČi se drug v drugega, očarajo opazovalca. Vse te forme je Haeckel v svojih ogromnih delih popisal in naslikal; da postauejo pristopne tudi Širšim krogom, izdaje v zadnjih letih delo „Kuustforineu der Natur" ; z res umetniško izpeljanimi slikami I najkrasnejših prirodnih form nam skuša v tem delu pokazati veličastno iu neiz meruo krasoto narave. Haeckel je tudi sam izvrsten slikar; na svojih obširnih znanstvenih potovanjih po ludiji, Sund sketn otočju, Afriki in po sredozemskih deželah ni nikdar pozabil na slikarsko muzo. Z velikim užitkom sem gledal njegove krasne akvarele, katerih ima na svojem domu velikansko zbirko. Tudi za naše pokrajine se je jako zanimal. Z velikim entuzijazmom mi je pnpo vedo val o svojem bivanju v Trstu in na slovenskem primorju, zlasti se je pa divil istrskim obalam in kvarner-skemu otočju.
Naj se še spomnim Haeckla učitelja. Kmalu po svojem nastopa leta 1863. je Haeckel zaslovel po vsem  svetu. Iz vseh krajev so prihajali ukaželjui mla deniči v Jenu, da »6 izobrazijo pod
akih vojaških krogih vlada prepri Sanje, da Že sedaj Rusi glede Številnosti ia kakovosti vojaštva na bodočem   bojišču   visoko nadkriljuje Japonee.
Vojni minister Kuropatkin vrhovni poveljnik vojske na suhem.
Car Nikolaj je imenoval, kakor smo ie poročali, dosedanjega vojnega ministra Kuropatkina za vrhovnega poveljnika ruske armade na Daljnem vztoku. Posle vojnega ministra prevzame začasno general Saharov. Ku ropatkin odide 25. t. m. na Daljni vztok. General Kuropatkin je eden najsposobnejših ruskih generalov; on ni samo izvrsten administrator in vojskovodja, ampak tudi izboren strateg. Kuropatkin je rojen leta 1848. Vojno šolo je absolviral v Pavlovsku in je potem služil kot Častnik v Tur-kestanu in Samarkandu. Leta 1874 se je udeležil francoske ekspedicije proti upornim Kabilom v Sahari. V rusko-turški vojni je bil Kuropatkin načelnik štaba generala Skobeljeva. Kot tak se je vdeležil bitke pri Lovci in se je posebno odlikoval pri zavzetju Plevne. Nato je več let služil v Aziji, se tam odlikoval v raznih bojih in je prišel leta 1882. v Peiro-grad. Okoli leta 1890. je postal načelnik generalnega štaba in nekoliko časa pozneje vojni minister. Lansko leto spomladi je prepotoval vse ruske pokrajine na Daljnem vztoku in je posetil celo Tokio. Takrat pač ni mislil, da bo čez leto in dan poveljnik ruske vojne v Daljnem vztoku proti Japoncem, katerih lansko leto ni mogel prehvaliti.
Neresnična vest.
Angleško časopisje je na dolgo in široko pisalu o napadu dveh japonskih torpedovk na portartursko eskadro. Navajale so se natančno vse posameznosti in trdilo se je celo, da so biti Rusi silno presenečeni, ker ee niso nadejali napada, to tembolj, ker ni bilo nobenega oficirja na ladjah, da bo se namreč vsi Častniki v tistem hipu zabavali v mestu. Sedaj se poroča iz Petrograda, da je ta vest navadna bajka. 14. t. m. se ni izvršil nobeden napad, nobene japonske ladje ni bilo v bližino, vsled tega tudi ni mogla biti nobena ruska c-klopnica poškodovana.
Ruska požrtvovalnost.
V nevski ladjedelnici je že v delu deset novih bojnih ladij. Stroški za nje se bodo pokrili z javnimi zbirkami, ki so Že sedaj dosegle več milijonov rubljev. Samo ruski trgovci so podarili 50 milijonov rubljev za zgradbo novih vojnih ladij. Tudi drugače ima vlada na razpolago dovolj denarja, da ne bo treba dobivati v inozemstvu posojila. ,Staroverci', sekta pravoslavne cerkve, katere pa država dosedaj ni priznala, bo se vladi ponudili, da prevzamejo  jamstvo  za 2 milijardi
rubljev. Kakor se vidi, Rusija ne bo prišla v gmotno zadrego v svojem vojevanju, ako bi tudi trajalo leta in
leta!
Vladivostoftka mornarioa.
Zatrjuje se, da je ruska eskadra vendarle odplula ia Vladivostoka proti jugu in se sedaj trudi, da bi našla podmorsko brzojavno zvezo, da bi jo pretrgala in tako onemogočila zvezo Japonske s kortinentom. Iz rasnih krajev dohajajo vest), da so se ruske ladje videle na vzhodnem obrežju Japonske, kakih 100 milj od Hahodate.
Iz delegacij.
Dunaj, 22. februarja. Proračunski odsek avstrijske delegacije se je bavil v današnji seji z resolucijami, ki mu jih je izročil plenum. Rešila se je resolucija del. Dlu zanskega glede orožnih vaj za kmečke re* z e r t i b t f. Izrekla se je želja, naj bi se za časa žetve, tj. od 15. julija do konca avgusta rezervisti iz kmetov, i z -vzemši rokodelce, ne klicali k orožnim vajam. — Resolucija del. Kliemanna in K a i-serja glede povrnitve potnih stroškov rezervistom in brambovcem se |e izročila vladi v dobrohotno upoštevanje. Isto-tako se je pozvala vlada, naj poizveduje, ali bi ne bilo mogoče dati rodbinam k orožnim vajam poklicanih reiervi-s t o v primerne podpore. — V zadrego so prišli delegatje pri prihodnji točki. Del. Delugan je stavil namreč resolucijo, naj bi se vojakom dajalo k brani tudi vino, dočim je anti al ko-holično društvo vložilo peticijo , naj se vpliva proti p i -jančevanju med vojaštvom. Preko Deluganove resolucije se je prešlo na dnevni red, s čemer se je tudi druga peticija rešila.
Ogrska delegacija je imela plenarno sejo. Poslanik M tt 11 e r Szentgydrgy je odgovarjal v imenu ministra zunanjih zadev na razna vprašanja in interpelacije. Potem sta se sprejela proračuna ministrstva zunanjih zadev in skupnega finančnega ministrstva v tretjem branju. Del. U g r o n je predlagal, naj se akti delegacij shranijo v arhivu ogrskega državnega zbora. O tem se bo razpravljalo v eni prihodnjih sej. Potem se je začela razprava o vojnem proračunu. Del. grof S z e c h e n y i je izjavil, da je izraz »ogrska armada« dovoljen le do tiste meje, ko prihaja v nevarnost vojaška enotnost Enotnost armade in skupna bramb sta temelja v nagodbi. In ta načela morajo državnopravne stranke tudi danes zastopati, ker je bramba nagodbe patrijotiČna dolžnost in ker je enotnost v armadi tuđi jamstvo za ohranitev monarhije kot velesile.
Rasdelba armade v dve manjši bi pomenila sa Ogrsko, kakor tudi sa Avstrijo nazadovanje v vrednosti, moči in ugledu. Vsled tega se razvoj narodne samostojnosti na Ogrskem ne sme tirati tako daleč, da bi se razdrla vojaška enotnost Vendar pa morajo Ogri zahtevati, da se premeni duh v armadi, da se uatreže narodnim zahtevam, ki so utemeljene v zakonih Avstrijski častniki ne smejo imenovati Ogrsko »provinca« in ogrski narod (?) ne pleme. — Del. Okoliosanvi je povdar-jal, da so doseženi uspehi glede reform v armadi zelo neznatni, zato ni mogoče, da bi na Ogrskem že nastal mir in red. Niti nagodbeni zakoni iz leta 1867. še niso izvedeni. Ker je vojna uprava Se vedno nezaupljiva napram Ogrski, odklanja proračun.
Jutri je zopet seja.
Avstrijski častniki na italijanski meji aretovani.
I n o m o s t, 22. februarja. Na cesti iz Tremosina blizu avstrijske meje so italijanski orožniki prijeli dva Častnika tirolskih lovcev, ki sta fotografovala pokrajine okoli Malce sine in gorsko eesto med Limono in Rivo.   častnika so zaprli v Salu.
Iz Srbije.
Bel grad, 22. februarja. Pod vodstvom bivšega ministra in posla-mka Nikolajevima se snuje nova stranka s konzervativnim programom in naslovom »Narodna stranka«.
B e 1 g r a d , 22. februarja. Iz zanesljivega vira se poroča, da se srh sko častniško vprašanje v kratkem reši popolnoma v smislu zahteve Evrope. O tem je Že rusko vlado baje obvestil srbski poslanik Novakovi 6.
Dogodki v Macedoniji
B e 1 g r a d , 22. februarja. Albanci so Še vedno zbrani oboroženi. S svojo krvno osveto pa čakajo, da mine praznik Kurban-Bajram, ki je sadnje dni februarja. Vodja jim je Sulejman-aga Batuša. V Djakovi je guverner Husnibeg že zaprl 16 kompromitiranih albanskih odličnikov, med njimi tudi S e 1 i m - Z u r j a.
London, 22. februarja. Ruska in angleška vlada sta dogovorno resno posvarili turško in bolgarsko vlado, naj obe vladi udušujeta stremljenje vojnih strank v obeh državah.
Sofija, 22. februarja. Da je Bolgarska zasedla meje proti Turški ter s tem brani, da vstaši ne morejo uhajati na turška tla, je posledica Načovićevega posredovanja. S tem se je turški vladi zelo prikupil ter mu bo v bodoče pomirjevanje med obema državama še laglje.
Nemški državni zbor.
Berolin, 22. februarja. Državni   zbor] je   po kratki debati
odklonil takosvano »Oitmarkzulage« (doklade uradnikom in podčastnikom sa pospeševanje germanizacije med Poljaki).
Pruski deželni zbor.
Berolin, 22. februarja. Poal. Friedberg (narodni liberalec) je govoril o vohunstvu ruske tajne po
linije po Nemškem in o mnogo številnem neupravičenem i i g a n j a n j u R u b o v. Pravosodni minister Sohonstedt je odgovarjal, da se je pretečeno jesen dognalo, da so na meji bile nakupičene ve like množine veleizdajskih, večinoma anarhističnih spisov. Predpreiskave so dognale, da so ti spisi zasledovali veteizdajeka načela proti Rusiji in pozive k političnim umorom. Iu kaj takt ga je na Pruskem kaznivo kot veleizdaja proti prijateljski državi. Minister notranjih zadev baron Hammorstein je izjavil, da se izganjanja iz Nemčija vrše vedno po želji (?) izgoanih; izvzeti so le anarhisti, ki se povsod izženejo v domovino. Ruski dijaki pa vživajo na Nemškem popolno svobodo.
Koreja in Korejci.
ii.
Pravosodstvo je podobno tistemu, ki ga je v srednjem veku uvedla v Evropi rimska cerkev. Preiskovanje in zasliševanje opravlja namreč pri Korejcih — natezalnica. Za cesarjem najvišji sodnik je mandarin, ki ima tudi pravico izrekati smrtno obsodbo. Toda le redkokdaj pride do te svoje pravice, ker večina nesrečnikov umrje že med torturo. V torturah so Korejci mojstri in skoraj nadkriljujejo „sveto inkvizicijo". Z ozirom na občutne živce bralk in bralcev podrobni opis tortur opustimo.
Šolstvo je v Koreji popolnoma po kitajskem vzoru, pravzaprav niti ni korejsko temuČ kitajsko. Kitajske so knjige, kitajsko je predavanje, kitajska je zgodovina itd. Korejci takorekoč še svojih misli nimajo. Vendar pa tudi Korejci mnogo drže na učenost in po zakonu ima beračev sin, ako izkaže s spričevalom znanje, pravico do najvišje državne službe. To pa je le na papirju; kdor nima plemstva, tudi v službi ne pride visoko, ako tudi dokaže še tako korenito znanje. Nekako podobno razmerje, kakor med Slovenci in visokimi državnimi službami v Avstriji.
Med plemstvom in prostim narodom je takorekoč nepremostljiva razlika. Pa tudi prosti narod se deli v več skupin. Posebno skupino tvorijo meščani, posebno kmetje, zopet drugo ribiči, lovci, duhovniki in uradniki. Duhovniška služba je dokaj bolj mršava, kakor pa v katoliški hierarhiji. Tudi ugleda ne uživa skoraj nikakega. Preživljajo se duhovniki le na ta način, da kot stranski posel prerokujejo iz kart, razlagajo zvezdoslovje ter nastopajo kot glumači.
Še bolj preziram so uradniki. Do uradniške službe se pride s podkupovanjem. Te stroške hoče imeti uradnik seveda poravnane. In ker mu jih država ne povrne, vzame si jih iz naroda. Pa tudi sicer plačuje cesar svoje uradnike tako, da bi morali vsi gladu poginiti, ako bi si ne znali sami pomagati. Najboljši dokaz, kako potrebna bi bila v Koreji regulacija uradniških plač, je pač to, da ima predsednik zunanjih zadev, tedaj predsednik najvišjega urada
mesečno plačo: štiri vreče riža, dve vreči graha in približno 10 K našega denarja To je pač kaj drugega, kot n. pr. ministrska plača v Evropi. Labke si mislimo, kakšna je šele plača nižjik uradnikov. Ker pa uradniki vendarle hočejo živeti, in sicer bolje Živeti kot navadni zemljani, zato je korupcija med uradništvom brezprimerna, za denar se dobi vse: tudi v natezalnico pridejo navadno le ljudje, ki nimajo denarja.
Socialni položaj korejske žene je še tudi daleč za žensko emancipacijo v kulturnih državah. Ženska je brez pravno bitje pred ljudmi in zakonom. Korejska žena je celo življenje podvr žena, liki domača živina. Do udaje razpolaga o njenem življenju in smrti oče ali starejši brat, pozneje mož, in če postane vdova, dobi oblast nad njo njen starejši sin. Ženska sploh niti imena nima, temuč se zove do udaje po očetu, pozneje po možu, končno pa po svojem sinu ali vnuku, n. pr. mati, babica N. K.-a. Z 8. letom se že v očetovi hiši ločijo deklice od dečko? Deklice dobe svojo čumnato, iz katere ne pridejo po cele dneve. Nauče se, da je največja sramota, ako jih vidi moški v obraz, zato pa si začnejo zagrinjati obraz. Z 10. ali pa z 12. letom postane Korejka zrela za možitev. Pri tem ne odločuje srce na nobeni strani, temuc le egoizem roditeljev. Deklica sploh ne vidi svojega Ženina, kakor na dan p roke, pa še tedaj se le pozdravita iu hladno ogledujeta. Potem pošlje mož -l nosilkami po svojo družico, da mu jo prineso v hišo, kjer dobi svojo čumnato, si mora istotako zavijati obraz kot dekle ter ne sme brez moževega dovo ljenja prestopiti praga niti pogledati na ulico. Vse svoje življenje ostane v svojem delu hiše, mož pa stan oje na dru gem koncu. V največji posmeh bi bil mož, o katerem bi se zvedelo, da ljubi svojo ženo. Pravemu Korejcu je žena le sužinja, za domača dela iu za pred met njegovi strasti. Za ženo poraeLi onečaŠčenje že to, ako jo je razen moža še kateri tuji mož videl v obraz. Zgodilo se je že celo, da je mož Ženo, oziroma oče hčer, ubil samo zato, ker jo je tuji moški videl ali se je dotaknil To strogost v naziranju pa domači in tuji vetrnjaki izkoriščajo. Dobro vedo, da ostane Korejka tiha in mirna, ako se tuji moški nenadoma priplazi v njeno Čumnato. Kaj bi ji pomagalo klicanje na pomoč, ker je že itak izgubljena, kakor hitro jo je tujec le videl. Bolje je mirovati in molčati, kajti dokler je nihče ne vidi in nihče ne ve, kaj se je dogodilo, ostane poštena in spoštovana. Vkljub temu pa, da nima žena pravice niti pred zakonom niti v svoji hiši, spoštuje jo vendar mož in odlikuje doma in na cesti. Ogovarja jo v iz branih besedah; ako sreča moški na ulici žensko, prikloni se ji globoko, če tudi je ne pozna; ako nosijo ali vozijo žensko mimo cesarjevega gradu, ji m treba izstopati in peš iti, kakor mora to storiti vsak moški. Ženski ni treba nikogar pozdraviti in pred nikomer poklekniti. Korejka sme stopiti svobodno v vsako hišo, na ulici je brez nevar nosti podne in ponoči. Od 9. zvečer pa do 2. po polnoči je Korejcu najstrožje prepovedano, se pokazati na ulici. Ta prepoved pa ne valja za ženske, ki so brez vsake nevarnosti, bodisi da se sprehajajo popolnoma same.
V Koreji se mora vsak požuriti, da se Čim preje oženi, ker šele oženjeni dobi državljanske pravice. Dokler se ne oženi, se Šteje med otroke, bodisi da je 50 let star. Ne sme nositi kite, temuč golo glavo brez pokrivala, nositi
Dahe v prilogi-
vodstvom tega slavnega zoologa. T kratkem je postala Jena središče novega zoološkega gibanja, koje so potem Haesklovi učenci Širili na vse strani. Neštevilo današnjih zoologov je vzgojil Haeckel in je tu torej tudi direktno koristil človeški družbi. Velika veČina nemških zoologov in bijologov je Haecklove šole: brata Oskar in Kikard Hertvrig, Strasburger, Seeliger, Plate, Kiikenthal, Semon, Vervrorn, Ziehen, Waldeyer in mnogo drugih. Da bo Haecklovi nauki tako hitro prodrli, je jako pospešila njegova osebnost Njegov nastop, njegov krasni govor, njegov mladeniški idealizem, njegova otroška odkritosrčnost, njegova navdušenost za resnico in napredek, njegova prijaznost in ljubeznivost, vse to je sodelovalo, da si je pridobil toliko učencev.
Nepozabni mi bodo ostali trenotki, ko sem imel priliko slušati besede mojstra. Kakor bi bil prišel Zen z Olimpa, je stopil Haeckel na kateder; mislil sem, da zrem modrijana iz stare Grške. Njegove ognjevite besede, njegova navdušenost za znanost mora v vsakomur zbuditi zanimanje do krasne prirode. Človek se Čuti tako majhnega nasproti temu velikanu, dasi mu sije
ljubeznivost in prijaznost z lica. Kako mi je srce utripalo, kadar sem začul krepke korake mojstra za seboj, ko mi je potrkal na ramo s prijaznim pozdravom „Na, na, wie geht's?". Ko je pogledal v mikroskop, smo vedno nestrpno čakali, kako se bo izrekel o naših preparatih. Vedno smo tekmovali med seboj v laboratoriju, koga da zadene večja pohvala. Ko nam je kaj tolmačil, smo se vedno vsi zbrali okoli njega, da nam pač nobena beseda ne uide. Njegovo zanimanje za vsak najmanjši dih prirode, za vsako raziskavanje, ga odlikuje pred tolikimi drugimi učitelji.
Dasi je Haeckel še 40 let akade-miški učitelj, vendar je še vedno krepak in čil kakor mladenič; upajmo, da bo narava darovala svojemu vernemu sinu še mnogo let, da bo še dolgo vodil ■ svojo spretno roko napredno človeštvo.
S haeckelsko navdušenostjo in ko-renitostjo morajo tudi napredni Slovenci voditi neizprosen boj proti nazadujaŠtva in ostankom srednjeveške tmine. Vodile naj nam bode geslo, katero si je stavil slavni učenjak v mladosti in kateremu je vse svoje življenje tako zvesto sledil: „Impavidi p rogrediamur!"
vVurzburg, 16. sveČna 1904.
Boris Zarnik.
Pod novim orlom.
Zgodovinska povest
Tretji del. XIV.
Slovesna instalacija apelnega sodišča in trgovskega sodišča, ki sta bili obe nastanjeni v del. hiši na sedanjem Turjaškem trgu, je bila 80. decembra. Nastavljeni so bili izključno samo slovenskega ali hrvatskega jezika smožni uradniki. Pre-sident apelnega sodišča je bil hrvatski rodoljub Spalatini, president tri-bunala Ljubljančan Zenker. Samo generalni prokurstor je bil Francoz, Pierre Desclauz, a njegov namestnik je bil Slovenec, Anton Kalan is Poljan nad Skofjo Loko. Generalni justični komisar baron Colfinhal je imel pri instalaciji govor o nalogah pravosodja. V tem govoru je razvijal nazore, kakršnih doslej v Ljubljani ie nihče ni slišal. Soglasna sodba o tem govoru, ki je bil natisnjen v »Tllćgraphu«, je bila, da bi Coffin-hal niti ene ure ne mogel ostati na svojem mestu, ko bi bil odvisen od — Dunaja.
Posebno slovesno so ta dan obhajali  v hiši Frana Damjana, kate-
rega je bil Napoleon po obljubi, ki jo je dal maršalu Marmorno, imenoval prezidentom trgovskega sodišča. Prisednika sta bila trgovca J&ger in Primio, prisedniški namestnik pa trgovec Galle.
Na dan instalacije je priredil Damjan veliko pejedino, na katero je povabil vse svoje prijatelje. Stari gospod je bil ta dan res vesel in srečen, kakor ie dolgo ne in z mla-deniško navdušenostjo je napival cesarju Napoleonu, grofu Bertrandu in maršalu Marmontu.
— Moja Mara pravi, da se moramo maršala spomnili na poseben način, je rekel Damjan svojim gostom. In izmislila si je nekaj posebnega.
Damjan je razgrnil veliko ploščo, ki je ležala na stranski mizi. Bila je od srebra, na njej je bilo plastično izdelana podoba Ljubljane, okrog podobe pa so bili napravljeni grbi vseh dežela Ilirije. Na spodnjem delu je hil napis:
»Prvemu generalnemu guvernerju Ilirije in zaščitniku Slovanov, neposabljivemu maršalu If armontu vojvodi Dubrovniškemu — ljubljan ski Slovenci«.
— To je krasen dar in če nad ni maršal popolnoma pozabil, ga mora ta pozornost razveseliti. Tako je rekel trgovec Gaile, drugi povab Ijenoi so mu pritrjevali in vnel se je med njimi živahen razgovor, kako naj se ta v Benetkah izdelana spo minska ploča dopošlje maršalu.
— Mislim, da bi bilo najbolje, če bi mu gdč. Mira poslala ta dar, je menil Galle. Maršal ni imel nikogar tako rad, kakor Maro. Gdč. Mara — ali hočete biti pooblaŠČenka nas vsebf
— Rada, je odgovorila Mara. Tem rajša, ker je maršal Marmont v mrjih očeh najpopolnejši moi, kar sem jih spoznala, pravi vzor moža.
Mara je to rekla s posebno toplim povdarkom in v«i so ji pritrjevali. Samo Konrada so Marine be sede nekoliko spekli. Zdelo se mu je, da tiči v njih neko očitanje in imel je občutek, da obsega Martna sodba neko ponižanje za njega samega. Zato je porabil prvo priliko, ko je mogel govoriti z Maro, da jo je vprašal napol čegavo, napol resno:
— Kajne, Mara, med tvojim vzorom Marmontom in  med menoj
Priloga*wSlovenskemu Narodu" SI 43, dnj 23. februvarja 1904,
pa tudi ne sme največjega ideala za vsakega Korejca — očal.
Zakonska zvestoba je tudi v Koreji sveta, toda le za ženske — v tem ge že bližajo evropski kulturi — dočini se napram možu ne sme žena pokazati siti ljubosumna. Ako pride vsled neznosnega zakonskega položaja do do-• cih prepirov, zatoži mož ženo mandarinu, ki jo redno obsodi na batine, potem pa jo proda kateremu svojih slug. Na ta način se v Koreji ločijo zakoni. Mož ostane seveda vedno nedolžen. Ako možu žena umrje, žaluje za njo le pol leta, potem pa se znova oženi. Žena pa mora žalovati za možem vse svoje Življenje.
Ljubezen do očeta se otrokom strogo vceplja, za mater ni treba otroku nt ljubezni ne ubogljivosti. Ako sreča sin očeta na ulici, mora poklekniti, ako zboli, se ne sme ganiti od ujegove postelje, ako ga zapro ali pošljejo v prognanstvo, mora tudi sin ž njim. V ljubezni do otrok se Korejci razločujejo od drugih mongolskih plemen; seveda imajo dečki prednost pred deklicami. Svojih otrok navadno ne izpostavljajo niti jih more, kakor to de-iajo Kitajci.
Dopisi
Iz koianske doline. Nesramni noviČar, bolje rečeno prešičar, ki zalaga »Lažiljuba« s svojimi prispevki iz Košanske doline, se je v zadnji Številki prav po liguorijaneki raikoračil in brcal različne može, katerim se imamo zahvaliti za brezštevilne dobrote. Gospodje D e k 1 e v a, . a g a j n a , Volk, Bele in drugi so poštenjaki, a če jim imajo od žlindre umazani podrepniki kaj povedati, naj jih poiščejo — saj so že večkrat prav ponižno lazili okrog njih. Sioer pa so se podrepniki že večkrat lotili vseh omenjenih, pa so še vedno pogoreli. In prepričani smo, da bodo omenjenim gospodom zvezde vedno milejše sijale, kakor očetu Nadohu, botru Blažku in vsi črni bandi, katere ožlindrani člani se morajo zmerom pri kazenski sod-niji zagovarjati, ker se vsak praznik po rasnih beznicah prepirajo in pretepava jo. Vi, g. župnik in oče Na-doh, kje je Vaš, lansko leto izvoljeni starejŠina? Kot poštenjak ni hotel lizati prahu Sv. Antona. Koliko dajejo cerkvena zemljišča najemščine ? Kako je boter Blažek »loko« prodal? Kje se zdaj kupujejo krave po 60 kron? Na to Vam katero zagodemo o vašem gospodarstvu in o Vaši kosmati Testi. Suhoici res vedno godejo, pa tudi vedno sami plešejo — čez St Peter v Postojno. Suhorski naprednjak Še ni in ne bo plesal po Vaših melodijah. Godete, tulite in v izpo-vedniei — smrčite; za to pa beže otroci od ispovednice in Vam razbi jajo glave; konji Vas prevračajo, ko se vračate z možgani zakajenimi od črnega vina, od »lepe gaspudove Ančke« pozno domov, da potem še v redu ne mašujete, ker se Vam pri Doganovcu noge zvinejo. To naj bi razložila Blaž in oče Nadoh, ker Uko menda pastirski list zapoveduje. V kratkem še nekaj.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 22. februvarja.
— Rdečkarski humor, V
»Naših zapiskih« čitali smo razpra-vico: Politični humoristi. Ta spisek je v resnici humoristiČen, pa ne v tistem smislu, kakor je pisec menil. Da se zastopnik socialne demokracije zgraža nad krepkimi izrazi, ki pri
je pač velik razloček? Iu kadar se ga zaveš, ti je pač hudo, da si meni darovala svoje srce.
Mara ga je presenečena pogledala s svojimi svetlimi vprašujočimi očmi.
— Ne, Konrad, je odgovorila mirno, ni mi Žal, ker tebe ljubim, maršala Marmonta pa samo spoštu jem. Bili so trenotki, ko mu je bilo tr.ba le roke iztegniti in jaz bi bila njegova. On pa tega ni storil. A spoštujem ga tudi zaradi drugih rjegovih lastnost«, zaradi tega, ker je v vsakim oziru pravi mož.
— In to seveda jaz nisem, je nekako trpko opomnil Konrsd.
Zopet ga je zadel dolg in vprašujoč pogled.
— Ti si ves drugačen kakor Marmont, je rekla Mara. Jas te lju bim — to veš — ali večkrat si mislim, koliko srečnejša bi bila midva v svoji nesreči, če bi ti imel kaj več moči in krepke volje. Moč in volja — to ata najlepši moški lastnosti.
— Govori  dalje, je tiho dejal
hajajo do veljave v naših političnih bojih, je ie samo na aebi nekaj posebnega; nekaj posebnega, ako ai predočujemo, v kakih isratih vodijo njegovi pajdaši politični hoj recimo v Ljubljani, v Idriji ali v Trstu. Nadčlovek, kakor hoče pisee omenjenega članka bresdvojbeno biti, ne bi smel omedleti pred vsakim krepkim is* razom! Humoriste imenuje nas, ki nismo sa splošno volilno pravico, in humoriste imenuje klerikalce, ki so za to pravico. On pa noče biti humorist, dasi je um ta iplošno in seve tudi enako volilno pravioo. Kako ■e to ujema? Nam se to čudno zdi, ker nimamo — kakor nas pisec pouči — pojma o svetovni centralizaciji. »Pri ti oentralisaoiji se gre namreč za to, kdo bo drugega prehitel. In gotovo je, da bo tisti zaostajal, ki ni z doma dovolj utrjen in podprt eko nomsko, socialno in politično. Kdor pa bo zaostajal, bo pomandran od tistih, ki trume sa njim. In sedaj pa resno, čisto resno vprašanje: ali smo Slovenci že koga prehiteli, ali ne ječimo pod kopiti tistih, ki baŠ prehajajo preko nas? Da v ti svetovni centralizaciji ne bodemo pomandrani, dobilo se je sredstvo v — enaki splošni volilni pravici. To pa zategadelj, ker se bode s tako volilno pra vioo pritegnilo v sodelovanje vsako, »Še tako neznatno silo in silioo, skri-vajočo se v ljudstvu«, če bi ne imeli opraviti s humorističnim spisom, bi obžalovali, da se s takimi argumenti podpira zahteve naših klerikalcev, ki noč in dan kriče za splošno in enako volilno pravioo. Pa ne zategadelj, da bi v svetovni centralizaciji kaj dosegli, temuč zgolj zategadelj, da bi vsako, še tako neznatno silo in silico, skrivajoČo se v ljudstvu, vpregli v svoj farški voziček, tako, da bi popi potem najmanj par stoletij slovenski narod tlačili pod svojimi kopiti. Ta pomen bi imela splošna volilna pravi« z za Slovence, druzega pa nobe nega! Pri »svetovni centralizaciji« bi Slovenci le tedaj kaj vspeha imeli, če bi rojenice vsakemu izmed nas takoj pri rojstvu par milijonov v zibelko položile. Ker se pa to ne zgodi, ne bodemo na tem polju nikogar prehiteli, a vzlio temu tudi pomandrani ne bodemo, če se hočemo zadovoljiti s ponižno gospodarsko eksistenco, kakor je narod, ki šteje dober milijon duš, zahtevati more. Gospodarski šovinizem je istotako nezdrav, kot vsak drugi. Ž njim splošno in enako volilno pravioo opravičevati, pa je naravnost smešno. Smešno, pa tudi nespametno, ker se s tem tlako dela dr. ŠusteršiČu, v kojega plug se je is preste volje vpregel tudi politični humorist iz »Naših zapiskov«. Da bi mu teknilo!
— Konsum na Blokah. Če ima človek le količkaj usmiljeno srce, potem ga more obiti žalost, ko vidi, kaj je provzročil katoliški konsum v Blokah. Celih 12.000 kron na priman kl jaja in ta velikanski primankljaj bodo morali plačati nesrečni člani. Značilno je, da do lanskega leta je bil v vsaki bilanci
Konrad, jaz bi rad vedel kake misli so se porodile v tebi.
— Jaz sem vedno odkritosrčna, Konrad, je z vso svojo ljubeznivostjo odgovorila Mara, in zato ti ne bom prikrivala svojih misli. Lej, to me boli, da si tako mehkega značaja, Čemu si šel k svoji leni in jo poskusil odpraviti is Ljubljane? Jas na tvojem mestu bi bila rekla: same je mrtva, naj gre ali naj ostane — a kar govore ljudje, to me nič ne briga. Ti pa se tako bojiš jezikov, kakor da bi kdo ve kaj izgubi), če se izve, da je Ljudmila tvoja žena. Skoro nikamor ne hodiš, ker se je razkrila tvoja tajnost, skrivaš se pred ljudmi in ai ves potrt, namesto da bi vsem kljuboval, kakor jim kljubujem jaz. Jas ne vprašam, kaj govore ljudje, dasi jim na očeh poznam, kako se čudijo, da imam ljubavno razmerje s oženjenim možem. In čemu ai odstopil kot adjutant grofa Bertranda? Jai na tvojem mestu bi bi bila oatala, nalašč ostala!
Mara je videla, kako so njene beseda vplivale na Konrada, spoznala
iskasan dobiček, lani pa se je kar naenkrat izkasalo izgube 6400 kron. Ta iiguba gotovo ni nastala v enem samem letu, nego je verjetneje, da so bile vse prejšnje bilanee ialsifieirane. Ko ae je lani iskasala izguba, je kaplan — pri vsaki konsumski slepariji ima kak duhovnik svoje prste vmes — pregovoril odbornike, da so podpisali neko obvesnioo, da bodo to is gubo poravnali. Kaplan jih je prav po ciganski prevaral, rekši, da je to samo formalnost in da jim ne bo treba ni k dar ničesar plačati, podpišejo naj le, da se stvar potlači. Siromaki, ki še ne vedo, da se konsumskim duhovnikom tudi te daj ne sme verjeti, če prisežejo, da so res podpisali. Nato je bil voljen nov odbor in načelnik. Ta odbor je obljubil, da v enem letu vse poravna in ljudje so mu — verjeli. Toda — letos je sopet primankljaj, in sicer ga je 5000 kron. Očividno ni na teh konsumih božjega blagoslova in mora Bog konsumske duhovnike hudo zaničevati, ker konsumi kar po vrsti propadajo. Kaplan je poklical na pomoč revizorja razupite »Gospodarske zveze«, Sališkarja. Samo obsebi se razume, da revizor »Gospodarske zveze« ni ljudem nič poštenega svetoval; kdo pa tudi more misliti, da bi začela »Gospodarska zveza« pošteno delati. Seliškar je sa lansko izgubo 6400 K in za letošnjo izgubo 5000 K namesto obveznice napravil — zadolžnicoin je zahteval, da naj jo podpišejo lanski in letošnji odborniki. Dobil je res 15 podpisov, dva lanska odbornika pa te zadolžnice nista hotela podpisati in tema žuga sedaj Seliškar, da ju bo tožil dr. Sohweitzer Ali je čuda, če so ljudje vsled tega početja v silnih skrbeh in hudo razburjeni? Konsum še vedno ni zaprt; zdaj prodajajo blago za vsako ceno in vsakemu, kogar vlove, n<*j bo član ali ne. To seveda ne bo dolgo časa trajalo. Potem pa bo hodil birič po hišah. Kmetje, ki so bili zapeljani, bodo plačevali, da bodo črni, farji pa se jim bodo smejali, kakor so se smejali še povsod, koder je poginil kak konsum.
— Mesnica na katoliški podlagi. Podjetni kaplanje so svoj čas v Cerknici ustanovili mesnico, seveda na katoliški podlagi. Če smo prav poučeni, je tudi ta mesnica s svojo katoliško podlago vred padla v jezero, vsaj prejšnji mesar Fric Meden kolne kaplane, da se kar tema dela. Morda nam sporoče cerkniški prijatelji, koliko je na tem resnice, ali pa nam to pojasni v »Slovencu« stari naš znaneo Lavrenčič-Boksar.
— Dolenjci   in deželno
gledališče. Piše se nam: Gledališka sezona se bliža koncu. Kakor druga leta tako smo tudi letos imeli Dolenjci od nje prav malo užitka. Večernih predstav ne moremo ob iakovati, ker pride dolenjski osobni vlak šelo ob pol 9. v Ljubljano. Prvi vlak pa odide potem šele ob 7. zju.
je, da mu je težko pri srcu, in zato se je hitro nagnila k njemu in mu zašepetala na uho:
— Pa vzlic temu te ljubim neskončno, Konrad, in te bom vedno ljubila.
— Vse je resnično, kar si rekla, je po kratkem molku povzel Konrad, da, ti niti vse resnice ne veš. Od stopil sem kot adjutant, ker me je bilo sram pred Bertrandovimi d »mami, izstopiti sem tudi hotel iz armade, a Bertrand mi tdga ni dovolil. In ali veš, zakaj da me je bilo sram pred Bertrandovimi damami? Največ zaradi tega, ker je moji nečimernosti in mojemu samo-ljubju ugajalo, da se je vojvodi nja Fitz-James tako trudila, da bi me vjela v avoje mreže.
— Tudi to sem vedela, je mirno rekla Mara. Vem, da je voj?odinja v tebe zaljubljena.
— In ti si to molče gledala? se je čudil Konrad. Nikdar nisi niti besedioe omenila!
— Čemu? Jaz sem ai rekla: Če ma Konrad ljubi, mi ga ne prevza-
traj. — Učitelji, uradniki itd. torej ne morejo nikdar ? Talijin hram. — Pač.
— Ob nedeljah popoldne. — Res je.
— Takrat tudi prihajamo. — Pa kaj nsm pomaga, ko sopet le polovioo zamudimo, ker naš vlak. »pribrzi« v Ljubljano šele nekaj minut pred tretjo uro. Zatorej selimo Dolenjoi tole: Nedeljske popoldanske predstave naj se pričenjajo najsgodnje ob treh. Z vstop-nioami se bomo že pravočasno preskrbeli. Predstava traja navadno dve uri in pol, torej do pol 6 Ob 7. zvečer se potem zopet lahko odpeljemo z vlakom domu. Če se popoldanska predstava pol ure pozneje prične, to gotovo ne bo oviralo večerne predstave. Pa Še eno imamo na srou. Ker smo torej zaradi uradnih ur navezani samo na nedeljske popoldanske predstave, prosimo tudi, da se nam takrat pokaže najboljše, kar se je vpri zarjalo v tistih 14 dneh. Otrcške in Šolarske predstave se pa lahko vpri zarjajo ob četrtkih popoldne. Ta preureditev bode gotovo zlasti po volji inteligenci iz večjih krajev, kakor Novega mests, Trebnjega, Ribnice, Velikih Lašč itd., ker se tu nudi inteligentnim diletantom najlepša prilika, da izpopolnijo svoje znanje za uprizoritve na domaČih odrih.
K e š i r o g.
— Zanimivosti izza kulis finančne oblasti. Piše se nam: Pred časom so se davčni praktikantje, in sicer upravičeno pr.tožili, da se jim prošnje za remuceracije večinoma odbijejo, akoravno je umevno, da pri tako skromnem adjutu, kakor ga le ti uradniki dobivajo, ni Čuda, da so k temu prosjačenju primorani. Pripom niti pa je, da so tudi drugi uradniki in sluge v tem oziru kaj na slabem. Tako na primer odbijajo se take prošnje brez daljnega uvaževanja ne-katernikom, in če ima še tako veliko družino, ako ne priloži zdravniškega izpričevala, da je vsi t d bolezni že na kraju bede in propasti. Resnici na ljubo pa bodi omenjeno, da se gotovim priljubljencem remuneracije brez posebnih ovir dele, in to še celo ta kim, ki uživajo od prejšnjega službovanja izdatne pokojnine, katere bi dotičnim omogočile, da se samo z njo pošteno preživljajo. Vzemimo pa uradnega slugo, ki ima po troje ali še več dece v šolah in fcravnotoliko še doma. Njegov posel je težaven in odgovornost velika. Č»s mu ne dopušča kaj postrani prislužiti in ako se mu pripeti le najmanjša nezgoda v družini, je v najslabšem položaju Če pa se zaupno obrne do predpostavljene oblasti za trdo z asluženo remuneraoijo, je takoj zavrnen, ker ni dokazal, da je že popolnoma na beraški palici Skrajno nujno bi bilo, da se v tem oziru razmere razjasnijo, vsaj pa naj bi finančna oblast ne merila z dvojno mero, kadar rešuje prošnje za remuneraoije. čudno je dalje, kako postopa finančna oblast pri oddaji mest davčnih slug. To postopanje je v nasprotju z ukazom finančnega ministrstva iz leta 1898 Ta ukaz naroča finančni oblasti, da se morajo take stopnje definitivnim
mejo vse vojvodinje na svetu, če me pa ne ljubi resnično, potem naj ga ima, katera ga dobi.
Občuduje* je Konrad motril Maro — potem pa ji poljubil roko in tiho rekel:
— Mara — jaz nisem vreden tvoje ljubezni.
— če si je vreden ali ne — to je moja stvar. V tem oziru sem jaz najvišja sodnija! Mara je to rekla z jasnim licem in smej 6 se veseta, ali Konrad vendar ni bil pomirjen, četudi tega ni pokazal ves večer. Tru dil se je, da bi bil živahen, a sam s seboj le ni bil sadovoljen in vedno se mu je vsiljeval strah, da je v Marinih očeh mnogo izgubil. Šele sedaj se je zavedel, kaso vroče in is dna duše ljubi Maro in trdno je sklenil, da se otrese vseh osirov in pomislekov.
— Pridobil sem si jo na črnuškem mostu, je govoril sam sebi, ko je pozno ponoči šel domov, in če ai hočem njeno ljubezen ohraniti, moram biti vedno pravi mol, kakor sem bil tisti dsn.
blugam oddati. Nasproti pa se nastavljajo le provizorični sluge, tako da je od 38 sistemizovanih definitivnih mest le 18 definitivnih slug finančne oblasti na Kranjskem. S tem seveda finančna oblast zopet sama provsro čuje pomnožitev prošenj za remuneracije, ker je jasno, da so skrajno slabo plačani provizorični sluge tudi primorani do takega koraka. — Ne koristi jim to seveda skoro nikdar, ker se njihovim še tako utemeljenim prošnjam ne ugodi. Ali ni moč temu v okom priti?
— Volitev lupana v Slapu pri Vipavi. Vsled smrti župana Ferdinanda Malika vršila se je minole dni volitev novega Župana. Pri prvi volitvi ni došlo do nikakega sporaz-umljenja in je volitev ostala brezuspešna. Pri drugi volitvi je bil pa izvoljen skoro z vsemi glasovi gosp. Vekoslav FerjančiČ, veleposestnik na Slapu pri Vipavi. Novi Župan je brat državnozborakega poslanca gosp. dr. Andreja Ferjančiča.
— Gospodu davčnemu nadzorniku v Slovenjem Gradcu v spomenico! Kazni odrediti zamorete le, ako se je stranka zakrivila proti uradnim odredbam. Ako pa Vi ali kdo drugi pri glavarstvu ne upošteva, da službujete med Slovenci in vpošiljate nemške tiskovine v izpolnitev, potem si sami pripišite kazen. Znano Vam mora biti, da se dandanes razlikujejo nemčurji od Slovencev, ker se prvi poslužujejo „tsch, sch, schegg, aggu itd., pri drugih takih spak ne najdete, torej morate kot rojen Čeh vedeti, jeli imate pristnega nemčurja ali Slovenca pred seboj. Strogo imate zaukazano slovenskim strankam slovenske ali dvojezične tiskovine dostavljati ; držite se tega višjega ukaza in nikdo med nami se ne bode branil sprejema tiskovin. Ako pa menite, da je Spodnji Štajer res črnordečerumen, potem ste slabo podkovani.
Davkoplačevalec.
— Repertoir slovenskega gledališča. Danes Bataillova drama po grofa Leva Tolstega romanu „V s tajenje". Katjušo igra izvrstna naša prya igralka, gdč. Krista K it -ckova, ki se je, kakor vselej, z vso vnemo potrudila, da poda Katjušin značaj, v vsakem dejanju drugačen, dosledno realistično. Kneza Nehljudova igra g. C on s kij; večje uloge imajo ga. Danilova, g. Dragutinović, . g. Verovšek', g. BoleŠka in g. NuČič. — Opera je že naštudirala Strausovega - Ciganskega barona44, ki ga režira g. L i e r. Delo se uprizori in izvrši po vzoru dvorne opere na Dunaju. Glavne uloge pojo operni pevci in operne pevke.
— Iz Škocjana na Dolenjskem se nam poroča: Zopet bodo v kratkem minula 3 leta, ko smo stali Skocijanci na bojišču in volili občinski odbor. Takrat ste delali obe stranki prav pridno. Klerikalni stranki na čelu sta stala takratna škocjanska kaplana Kos in Bojanec, ki sta cele noči s svojimi podrepniki po gostilnah popivala in si s tem novih pristašev pridobivala, toda vkljub temu je naša stranka v III. in II. razredu zmagala. Kos in Bojanec sta morala, čeprav nerada, zapustiti Skocijan — veste pri nas imamo „fest* punce, kar tudi sedanji kaplanje in tudi sam Peter Bohinjec dobro vedo, ker se radi punc po sodnijah tožijo. Toda klerikalna stranka je dobila novega voditelja v svojem jezuvitskem in vseskozi navihanem župniku Bohinjcu, katerega je v začetku vse sovražilo, ki pa si je vendar znal deloma s svojo žlahto, deloma s svojo hinavšČino pridobiti nekaj podrepnikov. Nam se le smili tisti posestnik, ki je bil dosedaj vedno pameten in je tudi nekaj mislil, da ga je Bohinjec v svojo žalostno žlahto vjel. Zvedeli smo, da namerava Bohinjec s pomočjo svojega „žlahtnika" — Peter sedi namreč skoraj noč in dan v nje-dovi kuhinji pri svojih sorodnicab, izmed katerih je eno iz farovža spodil, ali jo sedaj vseeno redno obiskuje — in nekaterih podrepnikov sestaviti občinski odbor po božji volji, to se pravi, da bi po njegovem sedeli v občinskem odboru sami „božji volki*. — Zato pa moramo občani, katerim je le kolikauj blagor naše občine na srcu, začeti z vso odločnostjo delati, da si izvolimo občinski odbor, ki bode občini v korist iu Čast, ne pa klerikalcem za štatažo ! Tedaj pridno na delo! Volilec.
— Iz Dol. Logatca se nam
piše:    „ Javna   predavanja   in dobr« knjige so Človeškemu  duhu  to, kar je zdrava in tečna hrana Človeškemu te lasu. Moralično in fizično zdravlje čio
veštva je odvisno od hrane in zraka, katerega Človek diha. Ne le odgojitelji temveč tudi romanopisci so odgovorni za vse samomore in hudodelstva! Tako se ie izrazil eden najznamenitejših francoskih kriminalistov Proal pri neki senzacijonalni pravdi. In mož je imel prav. Na to stališče postavil se je tudi predavatelj druzega javnega predavanja, ki ga je priredilo „bralno društvo v Dol. Logatcu" dne 21. t. m. G. dr. Ravnihar je jako dober ljudski govornik, kar je pokazalo ravnokar omenjeno predavanje. Svojo težko nalogo „o kazenskem pravu in postopku pred kazenskim sodiščem" je mojstersko rešil. G. predavatelj je svojo strogo strokovno predavanje znal v tako poljudno obliko zliti, da ga je mnogobrojno občinstvo z nenavadno napetostjo poslušalo. Za svoje predavanje je žel burno pohvalo. Po predavanju se je vnela živahna debata o tej in oni pereči zadevi, katera peče našega kmeta le prepogostoma. Javna predavanja, ki jih je pričelo prirejati „dolenjelogaško bralno društvo" pričenjajo vzbujati zanimanje vseh slojev ljudstva. To je pokazala dovolj jasno udeležba zadnjega predavanja. Trdno smo pa prepričani, da nam prihodnja predavanja dovedejo toliko poslušalcev, da bode obširna dvorana hotela „Kramar" premajhna. Prihodnje predavanje se vrši dne 6. marca.
— Dva uboja v kraljevstvu kamniškega tehanta. Komaj se je pričelo novo leto, imamo že zaznamovati dvoje hudodelstev uboja v kamniškem okraju. Uboja pa se nista zgodila morda v Kamniku, kjer je vendar še nekoliko »brezvercev«, ampak na deželi med hribovci, katerih še ni čisto nič okužil »brez-verski« duh, med ljudmi, katere lahko imenuje ljubljanski škof »naše dobro katoliško ljudstvo«. Vzgoja rimskih postopačev rodi vedno lepše sadove. Vzgajati ljudstvo v zmislu Kristusovih naukov, za to današnji klerikalci nimajo časa, vzgajati ljudi v prave hinavce in ubijalce, za to pa imajo časa dovolj.
— Nov osobni vlak. Na opetovane prošnje zagrebške trgovske in obrtne zbornice je ravnateljstvo južne železnice odredilo, da se vpelje s 1. majem nov vlak, ki bo imel zvezo z vlaki iz Koroške, Brucka, Ljubna; KofUcha, Fehrinpra ter bo* prišel na Zidani most ob 1. uri 13 minut popoludne ter imel dsrektno zvez} z vlakom v Zagreb. Z istim dnem bo odhajal vlak št. 502 iz Zagreba 10 minut pozneje, t. j. ob l.*uri 50 minut.
— Umrla je na Reki po več letni bolezni gospa Pierina pl. Bar-čić  roj.  Fulvi,   soproga odličnega hrvatskega rodoljuba gosp. Erazma Barčiča.
— Obesil se je v sodnem za poru na Vrhniki Štefan H*jker, pi Bkrovezec iz Sela pri Črnem vrhu, ki je bil obdolžen tatvine.
— Boj v blaznici. V blaznici v Gorici služi že mnogo let kot strežaj neki Luka Križnic. Včeraj teden je prinesel Križnic nekemu bolniku jesti. Naenkrat ga je bolnik napadel in vnel se je'med njim strašen boj — boj na življenje in na smrt. Trikrat se je Križ-niču posrečilo, da je blaznega napadalca vrgel ob tla, a vselej se ga je bolnik otresel. Boj je trajal več kakor četrt ure. Bolnik je Križnica s prsti sunil v oči in ga s ključi hudo poškodoval. Križniču je prišel na pomoč frater Hnak, ki je blaznega napadalca po daljšem boju vendar premagal. Križnic je zadobil 13 ran.
— Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom mtseoa jan. pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt, in sicer: Martin Lampert, Kolodvorske ulice št. 31, trgovino z mešanim blagom in prevozniški obrt; Marija Kristan, Resljfeva cesta št. 24, malo trgovino s papirjem, razglednicami ter pisal nimi in risalnimi potrebščinami; Ignacij Irkič, Sv. Petra cesta št 69, ključavničarski obrt; Ivan Klun, Gradišče št. 7, trgovsko agenturo; Adolf Hčgner, Soteska št 8, preprogarski obrt; Frančiška Nuč.č, Privoz št 3, predajo higijeničnega klosetnega papirja ter razširjanje obrtnih oznanil potom avtomatov; Marija Skulj, Sv. Petra cesta št. 13, žensko krojaštvo; Ivana Lenček, Zvezdarske ulioe št. 1, trgovino z zobotrebci; Fran Oblak, Stari trg št. 4 trgovino z izdelano moško obleko; Fran Pilko, Gesta na Rudolf, železnico št. 10, ključavničarski obrt; Henrik Wibbe, S v. Petra cesta štev. 2, trgovino z mešanim blagom; Marija Podvornik, Tržaška cesta šte Vilka 21, trgovino z živili in razglednicami; Josip Stupies, Dunajska cesta Št 31, trgovino z vozmi; Amalija Schumi, Rimska cesta št. 7, prodajo izdelane obleke; Paskal Haggi Aili-nyan, Dunajska cesta št. 20, trgovino a preprogami; Ivana Pirnat, Kolodvorske ulice št. 26, prodajo razglednic; Ivana Pfeifer, Pogačarjev trg, prodajo Živil; Katarina Suber, Zabjek št 5, predajo kuhanega čaja. — Odplačili, oziroma faktično opustili pa so obrt:   Karol Tambornino, Kon-
gresni trg št. 6, zlatarski in srebrar-ski obrt; Ivan Lenček, Trubarjeve ulioe št. 2, trgovino s špecerijskim blagom; Anton Jalen, Zaloška cesta št. 10, krojaški obrt; Anton Proeckl, Sv. Jakoba tror št. 6, prodajo pive v steklenicah; Viktor Krajno, Marije Terezije oesta št. 14, čevljarski obrt; Antonija Strnad, Dolenjska oesta štev. 16, kramarijo; Helena Sever, Mestni t'g branjarijo.
— Zadruge kroj a cev 9 krznarjev i. t. d. v Ljubljani prvi mesečni sestanek bode v četrtek, dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni pri »Kroni« v Gradišču. Razgovarjalo se bode o važnih stvareh zato bi bilo želeti obilne udeležbe od strani zadruž lih članov.
— Mednarodna panorama. Iz večnoledenih pokrajin nas pelje ta teden panorama v tropično deželo. Otok Java slovi po svoji bujni rodovitnosti, posebno kavi. Palač, tvornic in bogatih toalet tukaj človek res ne vidi. Koče so iz slame in protja pletene, obleke pa Javanci in Javanke sploh ne potrebujejo, ako izvzamemo krpo, ki jim služi za „ figovo pero". Zato pa je vegetacija tako bujna, kakršno si moremo misliti le v fantaziji. Posebno veličastni so pragozdi z vsakovrstno nevarno divjačino. Tudi mogočnih rek in vodopadov se ne manjka. — Prihodnji teden potujemo v Visoko Tatro in Galicijo.
— Zlobnost. Iz Jenkovih ulic se nam poroča: Posestniku S. P. v tej ulici so bile zastrupljene tri ko koši, katere so vse poginile. Ako je lastnik teh kokoši komu kaj Zalega storil, naj bi se pismeno ali ustmeno do njega obrnil, kajti pripravljen je, vsakomur vnako najmanjšo krivico poravnsti. Žalostno, da se dotični zlobnež maščuje nad nedolžno ku retJno.
— Tatvina pri f rančiškan-kah. Včeraj popoldne so dale fran-Čiškanke aretovati brezposelno služkinjo Marijo Bakičevo iz Zagreba, ki je pri frančiškankah stanovala in med tem pokradla ondi stanujočim osebam več perila in obleke. V njenem kovčegu so našli n*d 100 komadov perila.
— Konj splavil. Danes zjutraj se je na Zaloški cesti hlapcu Franou Podobniku iz Vevč splašil konj pred električnim vozom in je prevrnil voz v cestni jarek. Hlapeo je padel z voza in se na levi roki poškodoval.
— Z doma pobegnila sta 12Ietni Šolski učenec Konrad Čeme, sin mdsprevodnika južne železnice Mihaela Černeta, stanujoč Pred škofijo št. 21, in 12letni Iran Sopčič, sin ključarja Ivana Sopčiča, stanujoč v Jenkovih ulicah št 4 Dogovorila sta se, da pojdeta na Laško.
— Tatvine. Zasebnici Frančiški Čičevi na Poljanski cesti štev. 6, je ukradla služkinja Helena R dne 19 t. m. dva zlata prstana, srebrno zapestnico in nekaj perila ter obleke, nakar je pobegnila. — Gostilničarju Jakobu Bovcu na Dunajski cesti je včeraj popoldne pekovski pomočnik Janez P. ukradel v gostilni 6 brisač, katere je skril v neki veži v Frančiškanskih ulicah.
— Stekel pes je 19. t. m. v AdiešiČah in Ješenovi vasi vgriznil šest oseb Vgrizence so včeraj pripeljali v Ljubljano. Odtod so se odpe ljali v Pasteurjev  zavod na Dunaj.
— Po stopnicah padel je danes zjutraj v Blumauerjevi gostilni v Kolodvorskih ulicah krošnjar Ant. Jereb in si zlomil rebro. Bil je z rešilnim vozom prepeljan v deželno bolnico.
— V Ameriko se je odpeljalo včeraj  ponoči  z južnega kolodvora
50 oseb, in sicer 40 Hrvatov in 10 Slovencev.
— V Hruftico k zgradbi železnice se je odpeljalo včeraj 200 delavcev.
— Izgubljene reči. Prostak 27. brambovskega peŠpolka Josip Strojan je izgubil 19. t. m. v Kolodvorskih ulicah v Blumauerjevi gostilni, mogoče na dvorišču, bankovec za 100 K in bankovec za 50 K.
— Hrvatske novice* & e -leznica k Plitvičkim jezerom Plitviško društvo je imenovalo bana Pejaosevicha svojim pokroviteljem, kar je prišla banu sporočit posebna deputacija. Ban je rekel, da ima upanje, da se kmalu izpolni želja prebivalstva v Liki, da dobe Železnico. — Govedina v dobrodelne namene. V Zagrebu je me sar Drag. Javand ustanovil novo mesnico ter razglasil, da daruje od vsakega zaklanega vola 1 K za do brodelno društvo »Stolček«. — Ponesrečen parni k. Blizu Reke se je zagnal med skalovje parnik »Adria« ter dobil dve luknji, skozi kateri teče voda v ladjo. Parnik tiči tako močoo med skalami, da ga dosedaj z vsemi pripomočki niso mogli rešiti. — Zdravilišče na gori Sljeme pri Zagrebu. Na omenjeni gori nameravajo zgraditi zdravilišče za jetične. Dosedaj je ž a nabranih 14.402 kron. — Hrvatsko pisateljske društve se bo posvetovalo na da našnjem sestanku o ustanovitvi no-
literarnoga lista namesto opuščenega »Vienea«. — Zaplenjen« b r o š u r a. Zagrebško državno pravd -ništvo je zaplenilo v Ljubljani tiskano brošuro »Kako vemo iz zla v dobro«. — Izseljevanje ii Hrvatske se opasno množi. Samo dne 19. t. m. je zapustilo domovino nad 1000 izseljencev. — Škrlatinka v sremski županiji še vedno enako razsaja. Bolnih teži 285 oseb. — Slovenec ušel i% zapor«. Is ae-oora v Mitro vici je ušel drvar Martin Švajger, doma is Kamnika, ki bi bil moral presedeti 6mesečno kasen zaradi tatvine. Na begu je ukradel iz neke kmetske hiše potrebno obleko in ž vež. — Drama »Evica Gub-čeva« prepovedana. Dne 27. t m. bi se bila imel« v zagrebškem gledališču igrati nov« historična drama »Evica Gubčeva« iz hrvatsko slovenske vstaje. Cenzur« p« je igranje prepovedal«, Češ, d« bi pri današnjih razmerah n« deželi nastala nevarnost na red in mir. — Zopet nemiri. V Kloštri pri Virju je napadi« množic« občinskeg« biležnik« Šešiće. Ii Virovitice je prišlo vojaštvo in 30 orožnikov.
— Prodaje „Slovenskoga
Nareda" prevzel je gospod Franc Doleuo,  gostiln« Man tu a na
Vrhniki. _
* NajnovejSe  novice« —
Poneverjenje. V občini Promontor pri Budapešti je višji notar Schmidt poneveril 10.300 K občinskeg« denarja. Hotel se je ustreliti, pa so mu preprečili ter ga odvedli v zapor.
— Zopet grozna katastrofa v Parizu. V neki 6nadstropni hiši na Boulevard Sebastopol je eksplodiral plin. V hiši so bile velike zaloge celuloida, vsled česar je bila hiša v hipu v plamenu. V petem in šestem nastropju so vpili ljudje na balkonih na pomoč, a nihče ni mogel v hišo. Dva človeka sta zblaznila, skočila sta iz petega nad-stopja ter se ubila. Nekoliko oseb so rešili na ta način, da so napravili iz balkona sosednje hišo v naglici nekak mostič iz vrvi do balkona goreče hiše. 15 osebje zgorelo.
— Rak ozdravljiva bolezen. Asistent na kirurgični kliniki na Dunaju, dr. A1 f r e d £ x n e r, poroča, da je pri dveh starejših ženskah ozdravil raka na prsih z radijevimi žarki.
— Boj v sodni dvorani. V Budimpešti je bil neki Mazurek obsojen zaradi raznih hudodelstev v dveletno ječo. Ko se mu je obsodba prečitala, zgrabil je klop ter jo zalučal proti predsedniku s tako močjo, da se je razbila, vendar ni zadela predsednika. Nato je nastal boj med izgrednikom in stražniki. Vse je do krvavega pretepel s pestmi in stolovo nogo, preden so ga ukrotili. Polomil je vse pohištvo v dvorani, tudi glinasto peč je porušil.
— Morska vožnja nemškega cesarja. Prihodnji mesec nastopi cesar Viljem večtedensko potovanje po Sredozemskem morju. Najbrže iz strahu pred anarhisti pa se prikriva, kje se bo vkrcal in kam peljal. Cesar trdi, da še tega sam ne ve.
— Bolezen ruskega finančnega ministra Plesketa je taka, da ga noben zdravnik ne upa operirati ter je sploh izgubljen. Minister seveda tega ne ve, dasi trpi strašne bolečine.
* Tudi nevtraliteta. Z «ni
danski satirik Kari Evvald priobČuje v nekem kodanjskem listu sledeče: »Sv. Peter je stopil pred božji prestol ter poročal Bogu o rusko japonski vojni. Ko je skončal, padel je ruski angel n« kolen« ter s sklenjenimi rokami prosil: »Pomagaj Rusom, o Bog, pravoslavnim Rusom!«— »Zdrobi neusmiljene Ruse!« je prosil finski angel upirajoč v Bog« sv6j solzni pogled — Francoski angel je zacepetal Gospodu v desno Uho: »Stoj Rusom na strani, sicer bo slo sa Francoze«. — Angleški angel se je nagnil Bogu k levemu ušesu ter govoril: »Pusti zmagovati Japoncem, da ne bo Angleška primoran«, jim pomagati«. — »Pokončaj oba!« je prosil kitajski angel. Lahni smehljaj je pre letel božje obličje. Potem je zaklical: »Sveti Peter, slišiš? Mi ostanemo nevtralni!«
* Bogataš v sirotniinici. V sirotnišniot v Donegslu (Irska) je umrl nedavno neki mož, ki g« je občina mnogo let preživljala. Lahko si mislimo, kako so se jezile oblasti, ko je revež zapustil v oporoki 35000 kron, seved« občini nič. V Ameiki živeči svoji sestri je zapustil 22 000 K, neki bivši svoji ljubioi 5000 K, predstojniku strotnišnioe s« skrb in postrežbo 3000 K, za svoj nsgrobni spomenik 1000 K.
* Najtežji moi je vsekakor lets 1848. rojeni Anglež Tomaž L on glej. Isti tehta 282 kg in meri čez prsi 70 palcev, čes pas p« celo 83 palcev; njegov« meča imajo ebseg 23 palcev. Mož je visok 6 čevljev in 1 palec. Louglej je zelo izobražen mož. V jubilejnem letu mu je brso-j«vil » kraljio« Vi ktorij« tr mu šesti tala k dobremu zdravju.«
' Zvit odvetnik. V zapiskih nekega francoskega državnega pravd nik« Čitamo nezaslišano odvetniško zvijačo. Državni pravnik je imel obtožbo zaradi detomora. Zagovornik detomorilke se je skliceval na pri-znano raspravo o sodnijski medi cini, ki jo je spisal Orfila. Prinesel je tudi dotično knjigo seboj ter zmsgonosno rekel porotnikom: »Ako odprem Orfilova knjigo, kaj čitam ?« In čital je dolgo raspravo, ki je po pol no m a opravičevala detomor v tem slučaju Državni pravdnik je debelo gledal, ker je vendar tolikrat pre Študiral Orfi lovo knjigo ter si je mislil, da ima odvetnik kako prena-rejeno izdajo, in zahteval je njegovo knjigo. Odvetnik ni prav nič tajil svoje zvijače, da je imel v knjigi napisan dotični kapitel. Saj ni re-.it 1, da Orfila tako piše, temuč je opozoril le porotnike: »Ako odprem Or fila«, kaj čitam?« I o čital je v njem svoj spisani govor.
* Ljubavna drama. V Češki Lipi se je nedavno zastrupila zaradi nesrečne ljubezni 181etna delavka Antonija Neumann. Sprevoda se je udeležil tudi njen ljubimec, neki E mi Geistler. Sredi pota pa se je Geistler nenadoma zgrudil. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer so zdravniki konata-tovali, da je zastrupljen. Geistler je priznal, da je pred sprevodom pil strup, ker ne mere preboleti smrti svoje ljubljenke.
* Po nedolžnem v — norišnici. V Parizu se je pričela te dni jako zanimiva pravda. Angleški žurnaliat Bertic-Moriott toži svojega svaka BauJino in vrhovnega zdravnika norišnice dr. Fereta, ker sta ga sporazumno z njegovo ženo progla sila za blaznega ter je vsled tega moral preživeti v norišnioi 57 dni. Le s posredovanjem angleškega poslanika se mu je posrečilo, da so ga še enkrat preiskali ter ga proglasili z« popolnoma zdravega. Žurnalist zahteva 50.000 frankov odškodnine. Njegov zagovornik bo dokazal, da je v Parizu prav lahko, spraviti najpametnejšega človeka v blaznico, kar se tudi cest o k rat dogaja.
* Konec „kralja strupov".
Hary Beno, takoimenovani »kralj strupov« je umrl te dni v Kansas City Mo. Daleč naokoli znani mož je mogel brez vsega uživati večje množine strupov, kakor strihnina, beladone in drugih močnih strupov, katerih majhen del bi povzročil pri drugih ljudeh smrt. Ta čuden njegov dar je prišel na dan pred šestimi leti v Rtehmondu, Ind., ko je tam povžil s strihninom napojen piškot brez vsake škode. Pozneje je dajal javne predstave z zavživanjem stru pov ter si je pustil tudi udajati ši vanke v telo, ne da bi se pri tem opazilo kake slabe posledice. Zdravnikom, ki so opazovali njegovo ž lo in temperaturo pri zavživanju strupov, je bil Beno vedno prava zagonetka. Na vse zadnje pa je postal Beno vseeno žrtev svojega ne var nega poklica, kajti umrl je zato, da se je dal vbosti s čevljarskim šilom v glavo ter vsled tega uboda so mu otrpnili možgani.
* .Božja krogla1. Najdražji dragulji na svetu so kristali, ki se najdejo na neki razrušeni gori na največjem japonskem otoku Hodo. Ti kristali so prevlečeni z železno rjavino, a ko jih brusači obrusijo v krogle, so pogolnoma prozorni in — nevidni. To je edina masivna stvar n« svetu, ki je nevidna zaradi do vršene prozornosti. Krogle imajo v premeru po 4 cm, « največja je v dvorni zakladnici, ki meri 17 cm v premeru. Ako leži kroi/la tudi na temni misi, ni je mogoče z »paziti, temuč le otipati. Čđ se prilepi na njo kos barvastega papirja, videti je, kakor da bi visel papir v zraku »Božjo kroglo« iz cesarske zaklad-nioe so hoteli prepeljati leta 1873 n« svetovno razstavo na Dunaj, toda ladja ee je blizu domovine potopila in šele po večletnem iskanju so jo potapljači našli v pogreznjeni ladji. Oi tedaj je ne pusti cesar za nobeno ceno veČ premakniti iz svoje zakladnice.
1 ta šolskih zvezkov. »Les singov«  tuga vsled   smrti njegove Žene je bila tolik«, da je moral oditi v Italijo si  zdravit rane, ki mu jih je prizadel« njegova nepozabna žena«
— „Slovenski trgovski ktnik", glasilo slovenskega trgov skega društva „Merkur" ima v št. 1. naslednjo vsebino: 1.) Predgovor uredništva. 2.) Tretji redni občni zbor slov. trgovskega društva „Merkur-. 5.) Pravno razmerje med predstojnikom in nameščencem. 4.) O občni pridobnini. 5.) Prvi razvoj trgovine in denarja. 6.) O posebnem davku na trgovino, točenje ter aaalo prodajo žganih opojnih pijač. 7.) Raznoterosti. 8.) Društvene vesti. 9.)   Tržno   poročilo.    10.) Konkurzi.
11. ) Listnic« uredništva in upravni Št va.
12. ) Oglasi.
„^vsnskj Prehlad"
prinaša v najnovejšem sešitku po-dučno razpravo O. Wagnerja »Zla* torog«, v kateri razpravlja o kulturnih stikih Slovencev in Nemcev. Poleg tega prinaša ta sešitek še Češki prevod petih Stritarjevih in šestih Zupančičevih pesmi. Preložil jih je Jaromir B o r e o k y. eden najlepših talentov med mlajšimi Češkimi liriki.
Telefonska in brzojavna poročila.
Rusko-japonska vojna.
Petrograd 23. iebruvarja Admiral Aleksejev je z generalnim štabom vred zapustil Port Artur in Sel v H a r b i n.
Petrograd 23. februvarja. Šef generalnega Štaba Saharin je imenovan začasnim upraviteljem vojnega ministrstva.
Berolin 23. februvarja. Iz Tokio se poroča, da so ruski ko-zaki zasedli Mandžu v Kore j i.
Berolin 23. februvarja. „Lo-cal-Anzeiger" javlja iz Sofije, da je Sarafov v pismih do svojih prijateljev napovedal, da se zgodi v kratkem v M a c e d niji več atentatov.
London 23 februvarja „Daily Telegraph" trdi, da so Japonci blizu PortArturja zračili štiri ruske torpedo raz d i-ralke  in vse moštvo vjeli.
London 23 februvarja. Guverner na Cevlonu je dobil od vlade obvestilo, da pride 325 ruskih pomorščakov, rešenih z „Varjaga" in ,Korejca" v Kc lombo in da ostanejo tam, dokler ne bo končana rusko - japonska vojna.
London 23. februvarja. Zaradi pomanjkanja  živil v Vladivo-stoku je ruska uprava nasveto vala prebivalcem, naj mesto za-p u s t|e.
London 23 februarja. Japonski milijonar Okura je daroval vladi svojo 200.000 funtov ftter-lingov vredno zbirko raritet, da jo proda in skupilo porabi za vojn namene.
London 23 februvarja. „Times" prijavlja obširno poročilo c japonskih operacijah v Koreji. Iz njega je razvidno, da hočejo Japonci izkrcati v C e m u 1 p u tri divizije. Sicer pravijo, da pojdejo v Soeul a vojaški krogi so mne nja, da poskusijo te divizije zavzeti Port Artur. Vojašk: krogi sodijo, da je v kratkem pričakovati, da naskočijo Japonci na kopnem in na morju Port Artur.
Rim   23.  februvarja. „Tribuna" prijavlja neobičajno ost članek proti Japoncem. Ti sinou dežele vzhajajočega solnca, prau „Tribuna", se tako radi imenuj ej ^ Angleže vztoka, a v resnici so pravi divjaki, ki so na najbro vestnejši način prouzročili vojn katera   ima   lahko  strašne po sledice.
VVashington   23. februarja. Vlada protestira proti očitanju, da skrivaj podpira Japonce Takajši; vladni krogi  so jako neugodr presenečeni,  ker je ruska vojna uprava naznanila, da za sedaj n e dovoli, da bi ameriški oticii prišli v ruski tabor, med tem ko je drugim  državam to brez za držka dovolila.
Proti kataru ae uporabljana t vejli eter rK min", ki so g-* ie pogosto zdravnik i spo snah za ideali delujoče sdrav lo proti nahodu „ bor man" je a mentolom klo-r o vani etarmci: thyla.   Za laljt
nahod naj se uporabJtja »For-manova bata* (puSica 40 vin), za hujši nahod pa »Forma nove pastile" (75 vin ) sa vdihavanje s po* močjo vdihavalne steklenica. Učinak je frapantan, čudovit in slasti v početku na hoda presenetljiv. „Forman" se dobiva v vdaki lekarni. I'508—1
ALBOFERIN
rsdilno in krepilno sredstvo.
Bedi kri, Jači živce, pospešuje slast do Jedi.
jlllnlen«  preizkusen«;   odi leni zri rt* v ni It I x» priporočajo za slabo fervne in prebolele ljudi in slabotne otroke.
S a prodaj po vseh lekarnah in drogenjah, feot praSek 100 gr K 5—, v tabletah 100 kosov K 1*50 in v čokoladnih tabletah 100 kosov K 1*80. Poslednje n atlase za* otroke. 2998-29 Vprašajte svojega zdravnika.
Zahvala.
Preblagorodna gospa dr. Pavličeva je izročila podpisanemu več knjig za tu-iajšDjo Solareko knjižnico.
Za ta lep dar se najudaneje zahvaljuje B. Andoljšek, nadučitelj.
Litija, 21. februarja 1904.
Umrli so v Ljubljani:
V deželni bolnici: Dne 16. februvarja:  Marija Novlian
cbčinska uboga 76 let, Marasmus,
Dne 17. februvarja: Fran Sotlar, gos-
tač. 78 let, Tubercul. Marasmus. - Andrej
Breščak, strojni vodja, 55 let, Pneumonia
catarrh
Dne 18. februvarja: Anton Potočnik, delavčev sin, 3 leta, Bronchitis acuta.
Borzna poročila.
Ljubljanska
Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kur»i dunaj. borze 23. februarja; 1904. SaloBbenJ ita.plrji.
42°/. majeva renta . . . 42°/# srebrna renta . . . 4°, avstr. kronska renta . 4% n zlata 4; j ogrska kronska „ i „ zlata „ # . 4-, posojilo dežele Kranjske 4 ? o posojilo meBta Spljet
sVeVa bos -herc žel. pos. 1902 4«, češka dež. banka k. o.
m     » ». zst. pisma gal. d. hip. b. pest. kom. k. o. z
10% pr......
zast. pisma Innerst. hr. •< ogrske cen.
dež. hr. .....|| 100-25
z pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....
obl čeSke ind. banke prior. Tret-Poreč lok. žel. prior. dol. žei.     .   . . „     inž. žel. kup.
s •
Denar
9850 9845 98h5 11710 9630 11515 100*— 100-— 100--9845 100—j
100— ;
101- 50
105 — 101'—
100*
i
loo—;
100*501 98-5i 98-50
It /7
Blago
9870 98-65 99C5 117*30 £650 115-35 100-76 100-100* -9945 10010 10010 102*-
105-60 102.—
10125 101 —
101 — 10070
99 50 289 75' 29175 101— I 10190
Srećke.			I
Srečke od 1. 1854 .	•     • •	I 182*-	i 192 -
.     „ „ 18607,	•     • ■	; 178*75; 180 75	
,     „ „ 1864 .	•     • ■	1 /54 —	257 —
		159 25 161-25	
„    zem. kred. I.	emisije	j 2V0 —	300 —
,.    „   „ n.		! 280-	288 —
M   ogr. hip. banke .		260-	264-
.,   srbske a frs.	100 —	84-	87 —
		111 —	112 -
Basilika srečke	•      * ■	20-40	21*40
Kreditne ,,	• •	446 —	456 —
inomoSke ,,	•      • •	sr-	85 —
Krakovske „	•      ■ •	ao—	83-
Ljubljanske „	•      * •	65 —	69 —
Av8t. rud. križa,,	•      • •	50-—	62 —
'-'o^       w         n »t		27-75	28 75
Radolfove „	•     • •	65-	69 —
Salcburške ,,	■      • •	77-—	80 —
.Dunajske kom. ,,	•     • •	500"—	512*—
De"nlce.			
južne železnice	•     * e	75 75	76 75
Državne železnice .	•      ■ ■	620-	621 —
Avstr.-ogreke bančne delnice j		1588-—1	1598 —
Avstr. kreditne banke Ojrrske „      . .
Eivnostecske       „       . . ^emogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan   .  .  . . Praške žel indr. dr. .  . .
Sima-Muranvi.....
TrbovlJ8ke prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . .
v.lutf
kr. cekin   . .
20 franki   .  . .
90 u arke  .  . .
3overeigns .   . .
Marke    .   .   . .
Laški bankovci .
Eublji   .  .  . .
Dolarji   .  .  . .
621 —
730-50, 249-5t( 635* 389501
6vJ2-— 73150 250 50 640 — 390 5()
1830 — 1833 — 442-—j 444 — 375 ! 378 — 136-! 440 - • 142—! 148.—
11-33; 19 07 2-4-451 2 J 98
117 35 931'
252*50 484
1137 19-10 23.53 2406
117-65 9340
263 50 5 —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 23. februarja 1904. Termin.
Pšenica za april .  .  .  . za 50 kg K 9 08
„ okt. 1903 . „ 60 „ „' 878
g*        „  april    ... „ BO „ „ 714
Koruza „ maj 1904 .   . M 50 „ „ 5 64
Oves     M maj   .... „ 50 „ „ 6*96
EfektlT.
Vzdržno.
ieteorologično poročilo.
'•'■na nad moti cm S06*g. Srednji tračni tUtb 7B0'O mir,
& °P*rP metra S j* k  van]a i_ „„    § C
metra ^a!v mm.
Vetrovi
22 j 9. SV.
^ j 7. aj. i i. pop.
730 4
7290 7261
1*6
- 0 8 100
brezvetr.
al szahod si. szahod
jas a o
megla sk. oblač.
Srednia včerajšnja temperatura: 2.4°, »-•nnale: 0*6*. Mokrim v 24urah: 0*0 nr»m.
Angeljnovo milo
JKarceljsko (b«lo) milo.
m inamko
978—76
sta najbolj koristni Stedllni dlllj     Tovarna mila
za hišno rabo! — s Pavel Seemann
Dobivate Ju po špecerijskih prodajalnicah. Ljubljana.
..Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
ti
Podružnica v
Hupuje In
CELOVCU«
prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, pri j ori tet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital H 1,000.000-—
ZfeNBjm k ifcitMitili Sili srsisjBM n frasMttN sasirjs.
izžrebane vrednostne papirje hi    Za-vajnoj« sredica proti vnovCoje zapale kupone. kurznl lzgna."bl.
Vinkuluje in devinkulujo vojaške žanitninske kavcija.
Sar   K«k«ai|»t in Irtnio mena«.   -*£aj OJT   Borna« MU««Ua. XI
Podružnica v SPLJETU.
r        Denarne vloge aprejeni*
v tekočem računu ah na vozne knjiZtoe proti ogodnim obrestim.   Vložeoi denar obrestuie od dne vloge do   ne vzdiga. 39-21
Promet s čeki In nakaznicami.
Lepo stanovanje
se odda za 1. maj.35716 J. J Naglas, Turjaški trg št. 7.
mm» 1b611
zemljevidi
rusko-j aponskega bojišča
v zalogi tiskarne J. Blasnika nasled. v Ljubljani.
Cena 90 vin. za komad, po pošti 26 vin. Dobiva se v tiskarni in vseh knjigarnah.
* Mednarodna panorama.
Ljubljana, Pogacarjei trg.
sjsr Tekoči tedent i
Velezanimivi otok
t
Čevljarska obrt
z vsem orodjem in zalogo, se takoj za primerno oeno odda.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 623—1
Vabilo
na
občni zbor
Posojilnice v Radovljici
ki se vrši
dne S. sužca 1904 ob pol 4. popoldne v zadružnih prostorih
s sledečim vsporedom:
1. Računski zaključek za 1. 190.'>.
2. Volitev ravnateljstva in nadzorstva.
3. Slučajnosti.
V Radovljici, 22. svečana 1904.
524 Ravnateljstvo.
Ces. Kr. avstrijske   ^    državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
krojač in trgovec v Kanalu (Primorsko)
potrebuje dva izučena 622—1
rrojašla pomečnira.
Delo stalno.   Vstopita lahko takoj.
Poskusite
rastlinski liker
Mablovan«
mcjecna $oba
z razgledom na ulico in s posebnim vbodom se takoj odda.
Kje? pove upravništvo „Slov. Narodau.
Škrat*
Varstvena znamka.
Po okusa in zdravem učinka prvak likerjev.
Ogreva In oživlja teto, Budi tek In prebavo, Dsje dobro spanje.
Lastnik:
5-43
EDMUND KAVGIG, Ljubljana.
Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno.
veljaven od dne i. oktobra 1903. leta.
ODHOD 12 LJUBLJANE iuž. kol. PKOSA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. nri 2i m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen -f dte, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selztbal v Anssee, Solnograd, čez K'^in-Reiflm v Stevr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solno *ad. Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 66 m popoldne osobni vlat*, v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mona-kovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, C arih. Gen evo, Pariz, Čez Klein-Reifling v Stevr. Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Prancove vare. Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (direktni vozovi 1. in H. razreda Trst-Monakovo). — PROGA V N0V0MEST0 IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne* isto tako, ob 7. nri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z D onaj a čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stevr, 151, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak direktni vozovi I. in H. razreda Monakovo-Trst). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago .direktni vozovi I in II. razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pon* tabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Ce lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Somograd. - PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob a uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer isto tak o. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7. uri 10 m in ob 10. nri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 0. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za s min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1
r
2-23
itnton Jtškerc
Zlatorog.
To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Funtko-vem prevodu nemške Baumbachove idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravljiške snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter pri držal tudi demona »Zelenega lovca4*. Tako je ustvaril ASkerc iz narodne pravljice čisto novo, svojo epsko pesnitev ; zato se nadejamo, da zašlo vi sedaj med nami tudi njegov izvirni, slovenski „Zlatorog44.
Izšel je v založbi
L. Schwentner-ja
v Ljubljani
in velja broširan 1 K 60 h, po poŠti 1 K 70 h.
edini slovenski humoristično-satirični tedni^, £J prinaša fckfjučno
originalne 5//^e.
J^haja v 7rstu vsa ko soboto- — ffaročnina $a vse leto 6 Jft s a pol leta 3 Jf Posamezne jftevilke Se prodajajo po tO stotink. Zahtevajte brezplačne številke na ogled!
Zaradi pomanjkanja delavskih moči se proda takoj
=  ia nUko reso   — «
hiša št. 26
v Tupaličah, pripravna tudi za le-toviščnike, v kateri je gostilna, prodajalna in pekarija. — Proda se tudi jako dobro vpeljana trgovina ozir. pekovska obrt v Zaspu, pri zgradbi nove železnice v bližini predora.
Več pove Peter Alešovec, trgovec in pekovski mojster v Zaspu št. 25 in 59, posta Bled.
r
Slastna i
32*23 - 22
pijaca
Talanda Ceylon-čaj.
Ne vplivs vznemirjajoče, temveč krepilno na duha In telo: St. 1 v zavojih po 20, 30, 125 vin:
„   24,  60, 150 lf tt 3 „      „      (f   32, 80, 200 ,
Ernesta Hammerschmidta nasledniki
MADILE. VVUTSCHER
Ljubljana, *g*gt!.
Velika izbera najrazličnejših priprav za mizarje, ključavničarje, kovače, kleparje itd.
3f.57—11
mm®
Od tisočev zdravnikov tu-in inozemstva priporučena
najboljša hrana za
zdrave in na žaledcu bolne
O t p o K e
Dbbi sb v lekarnah in drogerijah.
Jzredno se obnesla pri bljuvanju, črevesnem kataru, driski,modanjii postelje »tt
Otroci
uspevajo izvrstno ob njej m ne Trpe na
neprebavljivo s ti
■ Tovarna  dijet. hrane.
iCaB,^^aDu°P^F"^.Kufeke dunaj i.
E 
Predavanje
dr. med. Baunigartna
iz m^firlfilioriia
v nedeljo, 28. februarja, popoldne ob 5. uri v dvorani »Mestnega doma'
no mo£i živcev, njih obrabi
in zopetni pridobitvi".
Vstopnina: numerirani sedež 1 K, nenumer sedež 60 v   Predprodaja vstopnic v trafiki Se 5 a rek, Šelenburgove ulice. 2
h        Naročajte izborno
S ljubljansko delniško pivo
J| iT. pivovaren
U    v Žalcu in Laškem trgu.
H -1 Naročila sprejema |———
I Centralna pisarna v Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4.
CO
Ne prezrite!
Kdor želi biti postrežen z dobrim, pristnim blagom po solidnih cenah, naj>e obrne na že dolgo obstoječo,"vsakomur znanortvrdko £,'4 __ 4.9 2
Franc Čuden
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe Prvih tovarn  za ure jUnion1 v Ženevi in Bielu  v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina z voznimi kolesi in šivalnimi stroji
£jubljana, Prešernove ulice
nasproti frančiškanskega samostana.
Filialka; Glavni trg, nasproti rotovža.
Posebno se priporočajo pristne, osebno v Švici nakupljene žepne ure in vsakovrstne stenske (pendel) ure
z donecim bitjem v krasno izrezljanih omaricah.
Največja zaloga briljantov, na katere se si. občinstvo posebno opozarja, zlasti glede izbere, ker so v zalogi od gl. 25 do črez tisoč gld., vdelani v različnih oblikah (faconah), torej lahko vsakdo izbere kaj primernega.
WT  „Cene niso pretirane".
Nadalje se priporoča bogata zaloga pravega ali china-srebra vsakovrstna namizna ^oprava (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah in drage,] iz china-srebra najmodernejše izdelane vsakovrstne stvari.
Jako primerna in porabljiva splošna darila.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Avstrijski centralni kataster
Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena
edina popolna
dresna knjiga za vse
Avstrijsko
M.        -*•'- A'-
w     w w
obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo:
Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih.
Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke.
Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. 3182-23
V vsakem zvezku v e. kr. vojaško-geograflčnem [zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele.
Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja.
Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi:™
okrajno glavarstvo In okrajno sodišče, obseg-, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje.
Cena zvezkom:
Si
m
Si Si
Kaj je in kaj obsega m
"ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni W
dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. v ~ [ministrstvi notranjih zadev in za trgovino:
p
Zv.    I. DUNAJ'.....K 13- —
Zv. II. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 Zv. III G.AVST. I. SLCB. „ 11 80 Zv. IV. ŠTAJERSKO . . (l 10. — Zv. V. KOR. l.|KRANJSKO „   8 —
Zv. VI. PRIM. I. DALM. . K 6.60 Zv. VII. TIR. I. PREDARL.. „1 12. — Zv. VIII. CESKO (dva dela) „ 32.—; Zv. IX£MOR I. 5>LEZIJA „ 26-Zv.   X. GAL. I. BUKOV.   . „ 27.—
K
L
Naroča se vt
KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5.
kakor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in v^ inozemstvu.
icni zavod
FR. P. ZAJEC
Ljubi ana, Stari trg 28
priporu* a veliko zaloge vsa-kuvrs nin ocal, naočnikov, daljnogledov ter vseh optičnih predmetov.
Popravka in poŠt nr  naroČi t ve, se izvrše točno ceno in takoj
Žalne klobuke
v bogati izberi od najcenejših do najfinejših vrst priporoča 8
salon modnih klobukov
J. S. Benedikt, Ljubljana.
Josip Reich
-h parna **-
ban/arija in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozka ulica It. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. PoMtreibs toena.
One nizke.
i
i
«11
09
M*** » ******** ***** **A*M**M
i
i
i
S t
i
E
■ mm*
c5
CD
Spredaj ravna oblika,
no lise*i n*t želodec.
priporeča v največji izberi
Alojzij perschć
v Ljubljani Pred škofijo št. 21.
E i
nem
4 Tovarna in prodaja oljnatih
I barv, firneža in lakov.
£ —h   Električni obrat. h—
I
Brata Eberl
? »Jetinoir       .          , r„. ,,
*š liano    DI2.La LiUhll 1842.
1--
Prodajalna in komptoar:
I Miklošičeva cesta št. 6. f
v. Delavnica: w
i igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. Id c. kr. priv. juž. želez. ^
I Slikarja napisov,
J Sidibinsk8 in pohištvena pleskarja. |
i Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovili i
I barv v tubah za akad. slikarje. *
% Zulovu čopičev za  pleskarje, sli- f
& karje in zidarje, stedilnega mazila za '[ hrastove pode, karboiineja Itd.
* Posebno priporočava slav. občinstvu P
^ najnovejše, najboljše in neprecenljivo *
& sredstvo za nsanjc sobnih tal  pod |
$ imenom ,,Bapido? l.
% Priporočala se tud» si občinstvu za
4 vse v najmo stroko spadajoče delo v &
( mestu in na deželi kot priznano reelno r
^ in fino po najnižjib cenab.
"T"
M M
5
•H
♦ ♦
>
■H ♦t
Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega --blaga ==
se opozarja na tvrdko Aaaaafiafiafia^uuMfisaaa&a£
HUGO IHL
v Ljubljani v špitalskih ulicah št. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov.
L_____J
Krojaški salon za gospode
IVAN MAGDIĆ
Ljubljana, Stari trg št 8.
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega  in najboljšega tu- in inozemskega blaga.    M1_x ,
1 Kmetska posojilnica ljubljanske oko.iub i
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo V novi lastni hifti
I na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic j*
obrestuje hranilne vloge po 4"L°L ^
© brez odbitka rentnega davka, katerega ponojll. S niča »ama za vložnike plaćuje.        3w-88 S
M
5
H
N * M M r4 »-
5
M i
It :
K ' H
K !
5 : K
Posolila po 5wj„ in po S'|4w|o.
Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 ali pa 35 let.
Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoludne in od 3.-4. ure popoludne. Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406.
tehnični biro v Ljubljani]
Mestni trg štev. 19
priporoča kot zastopnik 23
tovarne za stroje fin&rilz
delniška družba
tovarna v Andritzn pri Gradcu
prometno ravnateljstvo na Dunaju, I.,
Kohlmarkt I
parne in plinove stroje, tarbine vseh preizkušenih sistemov, parne kotle vseh vrst, samotežnike na roke in z električno gonilno silo, valjčne naprave, rudokopski in fužinski stroji, naprave za vodne postaje, vodne samotežnike, obračalnike, premikalne odre, vodilne cevi iz litega železa in iz železne pločevine, transmisije, ventilatorje, kompresorje, naprave za lesne brusilnice, za ce'ulozne in papirne tovarne, za litje železa, kovin itd.
448 3
Projekti in proračuni za
popolne parne, turbinske in sesalne plinove naprave
brezplačno. i=~
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
LiiMiuiKi in tiak -Narodne tiskarne
72