99. številka.
I IjrtljMl. i      1. mJi Bj*.
m 04, 29013
UV. 1(10.
.Slovenski Narod• velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta......., 12*—
četrt leta    ....... 6*—
na mesec....... 2*—
v upravništvu prejeman: celo leto .......   K 22*—
pol leta........11 —
četrt leta.......5*50
na mesec    .   .       .... 1*90
Dopisi naj se franki rajo.   Rokopisi se ne vrača jo. Uredništvo   KnaMova ulica it. 5 v pritličju 'evo- telefon st. 34.
Iskala
Inserati velja)«:  peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to e administrativne stvari.
- Posamexaa številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št 85.
celo leto pol leta četrt leta na mesec
.Slovenski K
za Avstro-Ogfsko: .......K
25*— l*—
2-30
vstfi pe pesti:
za Nemčijo: celo leto.......K 3f>-
za Amerike in vse druge dežele: eelo leto......K 35--
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Upra vnlštvo: Knallova nllca si. 8 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 88
Delegacije.
Dunaj, 30. aprila.
Danes so se sestale delegacije — ogrska že dopoldne, avstrijska popoldne h kratkemu zasedanju. Z ozirom na nerešeno štreno se skupna vlada ni upala podati v daljšo de-legačno kampanjo, boječ se za proračun. Kakor danes razmere stojijo, se je bilo bati. da prenese madžarska opozicija svoje boje tudi v dele-gačno dvorano ter — prepreči odobritev skupnega rednega budgeta za tekoče leto V deželi provizorijev je samoobsebi umevno, da iščejo vladni krogi izhod veano le zopet v pro-vizorijih. Tudi tokrat. Ker se ogrska vlada ne upa rešiti krize v Budimpešti z radikalnim in edino uspešnim sredstvom — zato je predložila skupna vlada delegacijam šestmesečni provizorij, da se jih kolikor mogoče naglo v dveh, treh dneh zopet odkriža.
2e zadnjič enkrat smo povda-rili, kako škodljivo je to zapostavljanje ustavnega kontrolnega zbora, kateremu pripadajo zadeve tikajoče se usode celokupne monarhije, pa tudi zadeve tikajoče se medsebojnih razmer obeh državnih polovic. V avstrijskih političnih krogih vlada
rav nezadovoljivo razpoloženje, pela vrsta dogodkov v zadnjem Času kaže, da si gotovi krogi niso svesti pomena delegacij in da prav nič ne uvažujejo dejstva, da je avstrijska delegacija samostojni, neodvisni tonomni zbor, ne pa kak posveto-
alni organ gospodov ministrov, najin j pa — dekla ogrske .krize.
Grofu Stiirgkhu je bilo doloce-. da je skupno z grofom Berchtol-. m in vit Biiinskim »sklical« avstrijsko delegacijo, akoravno pristo-ja ta pravica le predsedniku delegacije. Na prav brisken način se je moral dati »naivni« grof Sturgkh od deleeata Doberniga najprvo tele-grafično in danes tudi ustmeno podučiti. V dopoldanski konferenci avstrijskih delegatov se je tudi ostro kritikovala odvisnost naše delegacije od dogodkov* na Ogrskem. Kon-sekvenca te kritike je bil predlog češkega del. Nemca, naj delegacija odkloni razpravo o proračunskem t provizoriju ter dene na dnevni red redni budget. Toda naši delegati so imeli dopoldne mnogo besed, popol-
dne pa niti enega dejanja . . . Nemcev predlog je propadel, zanj so glasovali le soc. demokrati in prof. Ma-sarvk . . .
Veleinteresantna in velevažna internacionalna situacija, ki izziva skoraj v vseh evropskih državah zanimive izjave vodilnih ministrov — kakor da hi za nas ne eksistirala.
Grof Berchtold, ki se je danes dopoldne prvič predstavil parlamentarnemu zboru kot vodilni državnik, je razvil ekspoze. ki je sam na sebi dokaz, da živi naša diplomacija še vedno v onem neverjetnem domnevanju, da ie visoka politika tajna znanost nekaterih >poklicanih«, ki tu pa tam iz same vljudnosti pripuste tudi drugim »nepoklicanim«, da malo pokukajo v to vražjo kuhinjo. Avstrijskim zunanjim ministrom se od nekdaj ne zdi potrebno spregovoriti o zunanji politiki države, o internacionalnem noložaju Evrope več kakor par opiljenih fraz. Značilno je, da so izvajanja zunanjega ministra -naireakcijonarnejše, absolutistične« Rusije pred rusko dumo jasnejša, odkrtejša, kakor pa ona grofa Berchtolda v konstitucijonalni Avstriji.
Ce je grof Berchtold Aehrentha-Iov dedič, je gotovo v tem reakcionarnem naziraniu na dolžnosti odgovornega državnika. Iz njernv eKsnozeja ni razbrati niti ene direktne in odkrite besede, razven par staroobičajnih floskul, ki se od leta do leta ponavljajo. Vse ostalo se mora z veliko težavo čitati med vrstami, ali pa uganiti po izkušeni metodi »molče trobenta«. Da izberemo le dve zadevi: naše razmerje na-nram Rusiji. »Dunajske in peterbur-ške intenciie doseči med Rusijo in Avstrijo naiboliši sporazum ter delovati v prilog splošnega miru so vspo-redne in minister Sasonov jih je v svojem zadniem govoru neznatno označil. Tozadevna njecrova izvajanja moremo   vzeti z zadovoljstvom
na znanje--•   V tej edini besedi
»tozadevna« leži vse kar se je upal naš minister kritičnega odgovoriti na ostala izvajanja Sasonova. V čem obstojajo sicer pomisleki avstrijskega zu^anjeca ministra napram obširnemu političnemu eksoozeju ruskega tovariša, teea po Ber htoldo-vem mneniu avstrijska delegacija ne sme vedeti!
Grof Berchtold je ponaviial tudi Aehrenthalove nauke   o  balkanskih !
razmerah, baš o najvažnejšem vprašanju- kako stojimo s Srbijo in Crno goro, pa je — molčal. Edino, da smo pred leti sklenili s Srbijo trgovinsko pogodbo ... Molk pa govori časih več kakor gladka beseda. Naš zunanji minister pravi, da celotna politična situacija ni baš neugodna, toda takoj na to poudarja, da se je sistem internacionalne politike prciiredil ter da se je zanesel med medsebojne stike držav moment nemira, ki zahteva mnogo pozorne pažnje. Kdaj, kje, kako — slavna delegacija si naj sama prede podano snov.
Grof Berchtold je nastopil s svojem ekspozejem pred ogrsko-hrvaško delegacijo.
O važnih notranje-političnih dogodkih zadnj ga časa je govoril skupni finančni minister Bilinski v obeh delegacijah. Hrvaška kriza ogroža celo monarhijo — v delegacijah je mesto, da se o njej obširno govori, tam je prilika, da zastavijo jugoslovanski delegati svoje sile, pa tudi možnost, da utemeljijo in upravičijo skupni ministri korak grofa Khuena, ki ni mogel biti storjen brez njihovega soglasja. Finančni minister Bilinski je podajal v odsekih precej obširna pojasnila — odsekove seje pa niso javne, in v trenutku se ne da kontrolirati, koliko in kaj je Bilinski povedal. Samo toliko se trdi, da o Cuva-jevi dikiatLri ai izgubljal« mnogo besed, da se je priznal za nasprotnika »trializma«, pozitivno povedanega navdušenega dualista, in da je bil za pravično razdelitev »ogrskega«, to je maržarskega in »avstrijskega«, to je nemškega vpliva v Bosni in Hercegovini. Minister s takimi nazori ni baš oni moderni upravitelj novih jugoslovanskih dežel, kakršnega bi si bilo želeti.
Popolna pasivnost skupne vlade napram razmeram na slovenskem jugu je tem bolj izzivalna, ker je včeraj ogrski ministrski predsednik znova branil upravičenost komisarijata ter prorokoval diktaturi gosp. Cuvaia še dolgo življenje. Jugoslovanska akcija v delegaciji bi morala pričeti z vso silo, v tem zboru bi tudi obstrukcijo-nistično sredstvo pomagalo. Tri delegate imamo: dr. £usteršiča, profesorja Spinčiča in dr. Čingrijo, toda niti ti trije se niso mogli zložiti. Zakaj ne, to našim čitateljem ni potreba še posebej razlagati. Profesor Spinčić je vložil ostro interpelacijo, dr. Šu-steršič pa se je zadovoljil z vpraša-
njem na predsednika. Sklicujoč se na dejstvo, da ogrska delegacija ni zakonito sestavljena, ker so mandati hrvaških delegatov neveljavni, hoče dr. Šusteršič, da predsednik delegacije odloča, more le avstrijska delegacija priznati legalnost svoje ogrske tovarišice. Komodno je to sredstvo, poklicati predsednika za sodnika ter se s to sodbo že naprej zadovoljiti. Komodno je, toda ni niti resno, niti odkrito in pošteno. Ako se na avstrijska delegacija res postavi proti madžarskemu torzu, je za to treba sklepa, torej predloga in ne vprašanja. Tako »radikalni« pa naši klerikalci že niso več, za to je moral poskrbeti dr. Cingrija, ki je tak predlog tudi vložil.
Načelnik »Hrvaško-slovenskega kluba« bi se moral postaviti v tem trenutku na čelo najenergičnejšega nastopa jugoslovanskih delegatov: moral bi porabiti vsa taktična sredstva, saj se nima bati niti § 14., niti razpusta parlamenta, niti da otežkoči stališče gro^a Stiirgkha, in kar je bilo še podobnih protiobstrukeijonističnih izgovorov v državnem zboru. Toda, kaj vidimo? To kar smo pričakovali — da je našim klerikalcem vedno beseda — dejanje. Pa še oeseda le tedaj, kadar se da »brez nevarnosti« izgovoriti...
Ogrska delegacija je imela dopoldne ob 11. naprej plenarno sejo, v kateri je bil predložen proračun. Vlada zahteva šestmesečni proračunski provizorij.
Opoldan se je sešel odsek četvorice, kjer je minister zunanjih del, grof Berchtold. razvil svoj eks-pozč, čigar vsebina je znana iz včerajšnjega telefonskega poročila v »Slov. Narodu«.
Po ministru zunanjih zadev je govoril vojni minister Auffenberg, ki je izjavil, da se od decembra lanskega leta ni v armadi nič spremenilo in da takratnim svojim izvajanjem nima ničesar dostaviti. Vojno ministrstvo je v tem času izdalo načrt za zagotovitev podčastnikov po poklicu, in ga predložilo ogrski in avstrijski vladi. Z uveljavljenjem tega načrta bo uvedba dveletnega vojaškega službovanja znatno olajšana. S tem je pa tudi dokazano, je rekel vojni minister, da sem za uveljav-Ijenje novega brambnega zakona in da so neresnične vse nasprotne vesti.
Finančni minister Bilinski je na interpelacijo o njegovi gospodarski in železniški politiki v Bosni odgovoril, da varuje načelo popolne paritete obeh državnih polovic v anektiranih deželah. Bosna zahteva stabilizacijo njenega državnopravnega stališča. To je umevno, ker prebivalstvo ne gravitira v inozemstvo, ker ne misli na trializem in le na razvoj gospodarskih in kulturnih interesov. Kaka sprememba državn spravne strukture je popolnoma izključena. Fakultativni odstop služnosti kmetov se je dobro obnesel. Doslej je veljal pet milijonov kron. Bosna mora plačevati letnih 4*8 milijonov kron amortizacije za vzhodno železnico, ki je pred vsem strategičnega pomena. Stroški za železnice, ki bi jih bilo graditi v interesu obeh državnih polovic, bi znašali 200 milijonov. Ce obe državni polovici povrneta Bosni onih 4*8 milijonov kron, bi bilo lahko zgraditi železnic za sto milijonov.
Pred današnjo sejo avstrijske delegacije so bili dolgi pogovori z vlado, zlasti zaradi stališča Jugoslovanov in zaradi zahteve so-c' '^inih demokratov, naj se reši redni proračun, ne proračunski provizorij.
Avstrijskim delegatom je bil dostavljen prepis ekspozeja, ki ga je imel minister zunanjih del v ogrski delgaciji.
Začetkom seje se je predsednik delegacije, D o b e r n i g, spominjal umrlega grofa Aehrenthala, nakar je grof Berchtold predložil proračunski provizorij do 31. oktobra.
Dr. Šusteršič se je obrnil do predsednika z vprašanjem glede legalnosti ogrske delegacije. Hrvaški sabor je razpuščen, po postavi bi se morale vršiti tekom treh mesecev* nove volitve. Ker se te niso vršile, ni ogrski državni zbor legalno sestavljen in ni ogr. delegacija kompletna, ter se je torej na podstavi veljavne nagodbe ne more priznati za ogrsko-hrvaško delegacijo. Dr. Šusteršič je vprašal predsednika, kake konse-kvence hoče iz tega izvajati.
Predsednik D o b e r n i g je izjavil, da bo odgovoril v eni prihodnjih sej.
Dr. L e c h e r je opozarjal, da ima samo predsednik pravico sklicati delegacijo in določiti, kdaj bo seja. Skupni ministrski svet je določil sejo na 28. aprila, prekoračil je torej
LISTEK.
Lepi stričeft.
(Bel - Ami.)
Francoski spisal Guv de M a u -passant — Prevel Oton Zupančič.
Prvi del.
(Dalje.)
In ko sta se prvikrat zatem sestala, ji je rekel z jeznim obrazom: i eš, nikar mi ne uganjaj več tistih burk, kakor prejšnje večere, če ne, bom hud« — njej se je pa vendarle posrečilo, da mu je zopet vtihotapila dvajset frankov v hlačni žep.
Ko jih je našel, je zaklel: »Strela nebeška!« ■— in jih je prespravil v telovnik, da bi jih imel pri roki, zakaj bil je zopet brez božjaka.
Naposled se je listov blagajnik udal njegovim obupnim prošnjam, da mu bo dajal po pet frankov na dan. To je bilo ravno dovolj za hrano, a ne dovolj, da bi vrnil šestdeset frankov.
In ko je prijela Klotildo iznova strast za ponočne izlete v vse mogoče sumljive pariške lokale, se ni več Posebno vznemirjal, kadar je našel po teh pustolovskih izprehodih v žepu rumenjak, nekoč celo v čevlju, drugi dan v pokrovu svoje ure.
Ce je že imela želje, katerim za sedaj ni utegnil ustrezati, ali ni bilo popolnoma naravno, da si jih je rajši plačevala, nego da bi se jim odrekala?
Sicer je pa vodil račune o vsem, kar je tako prejel, da bi ji svoj čas povrnil.
Nekega večera mu reče: »Verjameš, da nisem bila še nikoli v »Fo-lies - Bergčres? Ali me ne bi peljal tja?« — Obotavljal se je iz strahu, da se ne bi srečal z Rachelo. Potem pa je pomislil:
»Pha! Saj nisem oženjen, navsezadnje. Ako me ona zapazi, bo razumela položaj in me ne bo nagovorila. Sicer pa si vzameva ložo.«
In še en razlog je bil odločilen: jako prav mu je prišla prilika, da lahko ponudi gospe de Marelle ložo v gledališču, ne da bi bilo treba kaj plačati. To je neke vrste nadomestilo.
Najprej je morala Klotilda ostati v kočiji, on pa je šel po vstopnico, da bi ne videla, da jo dobi zastonj, potem je šel ponjo, in ko sta vstopila, so ju pozdravili pregledniki.
Po šetališču se je kar trlo sveta. S težavo sta se prerinila skozi gnečo moških in postopajočih deklet. Naposled sta dospela do svojega predala ter sta sedla ravno vmes med mirni parket in vrvečo galerijo.
A gospa de Marelle ni gledala kdovekaj na oder, zanimala se Je izključno za dekleta, ki so krožila za njenim hrbtom;   neprestano  sc Jc
obračala in jih gledala, najrajši bi se jih bila dotikala, jim tipala janke, lica, lase, da bi se prepričala, iz Česa so pravzaprav napravljena ta - le bitja.
Nenadoma spregovori: »Debela črnka naju ves čas gleda. Prej - le sem že mislila, da naju hoče ogovoriti. Ali si jo videl?«
Odgovoril je: »Ne. Najbrže se motiš.« — Ali že izdavna jo je bil zapazil. Bila je Rachel, ki je koloba-rila okoli njiju s srditimi očmi in je jezno godrnjala.
Durov se je bil preje zadel ob-njo, ko se je gnetel med množico, in ona mu je bila rekla: »Bog daj!« čisto tiho, in z očmi mu je pomežikni-la, češ: »Že razumem!« On pa se ni bil odzval temu prijaznemu pozdravu iz strahu, da ga ne bi videla me-tresa, in hladno, s strmim čelom in prezirno našobljenimi ustnicami je bil šel mimo nje. Deklina, ki jo je že bodla nezavedna ljubosumnost, je stopila za njim, se zadela še enkrat obenj in spregovorila bolj na glas: »Bog daj, Georges!«
Še ji ni bil odgovoril. Tedaj si je vtepla v glavo, da jo mora spoznati, pozdraviti, in venomer se Je vračala za njegovo ložo ter čakala ugodnega trenotka.
Kakor hitro Je zapazila, da jo gospa de Marelle gleda, se je s prstom doteknila Durovu rame: »Bog daj. Kako ti je?«
On pa se ni okreniL
Ona zopet: »Glej no, glej! Ali si od petka oglušel?«
Ni ji dal odgovora, delal prezirljiv obraz, kakor da bi se onečastil z vsako besedo, ki bi jo spregovoril s to nesramnico.
Začela se je smejati z razjarjenim smehom in je rekla: »Torej si nem? Nemara ti je gospa jezik odgriznila?«
Jezno se je stresnil, potem pa z obupanim glasom:
»Kdo vam je dovolil govoriti? Spravite se, če ne, vas dam zapreti.«
Tedaj pa so "se ji oči zabliskale, vrat se ji je napel, in zarohnela je: »A, tako torej! Beži, beži, mulec! Kadar je človek pri kaki ženski spal, jo vsaj pozdravi. Ali misliš, Če si z drugo, da ti me ni treba danes poznati? Ce bi mi bil samo malce namignil, ko sem ti prišla prej-le nasproti, takoj bi bila šla proč in te pustila pri miru. Ampak nos si hotel vihati, o, le čakaj! Jaz ti bom že pod-kadila pod nos, jaz! A, še bog daj mi ne rečeš, kadar te srečam...«
Še dolgo bi bila kričala, toda gospa de Marelle je bila odprla lož-na vrata in je bežala skozi gnečo ter vsa zmedena iskala izhoda.
Durov se je bil spustil za njo in jo Je skušal dohiteti.
Tedaj pa, ko Je videla, da bežita, Je Rachel zmagoslavno vreščala: »Primite Jo! Primite fo k Mojega ljubčka mi Je ukrala.«        m> ,
Smeh je šel po občintvu. Dva gospoda sta hotela begunko za šalo pridržati, prijela sta jo za rame in sta jo skušala poljubiti. A Durov jo je došel, jo šiloma oprostil in jo potegnil na cesto.
Planila je v prazno kočijo, ki je stala pred etablismanom. On je skočil za njo, in ko je kočijaž prašal: »Kam naj peljem, gospod?« — je odgovoril: »Kamor hočete.«
Počasi, od tlaka odskakuje, se je začela kočija premikati. Klotilda je v neke vrste nervozni krizi ihte-la in se dušila, obraz v dlaneh; in Duroy ni vedel kaj bi naredil niti kaj bi rekel. — Naposled, ko je slišal, da se joka, je zajecljal: »Poslušaj, Clo, zlata moja Clo, daj, to ti razložim! Jaz nisem kriv... Tisto ženščino sem poznal poprej... prve čase ...«
Hipoma je razkrila svoj obraz, togota zaljubljene in varane ženske jo je popadla, besna togota, ki ji je razvezala jezik, in hrope, s preseka-nimi, zaletujočimi se stavki je jecljala: »O!... ti podla duša,... podla duša... kakšen lopov!.. % Ali je mogoče?... ta sramota! .i. O, moj bog... ta sramota!.. .jr
Potem je vse bolj' jn bolj vzki-pevala, čimbolj so se j* misli jasnile in čim več dokazov )© pri§i0 na um: »In z mojim dei čeval, kaj ne? In la denar... za to la duša!...«
jem si jo pla-sem mu daja-... O, pod-
svojo kompetenco in prekršil avtonomijo delegacije.
Predsednik D o b e r n i g je odgovoril, da je dobil brzojavno obvestilo, da je minitrski svet sklenil sklicati delegacijo na 33. aprila, on pa je odgovoril, da bo tej želji ustregel, ter sodi, da je s tem dovolj jasno opozoril na avtonomijo delegacije.
Dr. č i n g r i j a je vložil predlog, naj avstrijska delegacija sklene, da z ogrsko delegacijo sploh ne obravnava, dokler na Hrvaškem ne vladajo ustavne razmere in dokler Hrvaška v ogrski delegaciji ni pravno-veljavno zastopana.
Spinčić je vložil interpelacijo zaradi hrvaških razmer.
Socijalni demokrat Nemec je predlagal, naj se proračunski provizorij odstavi z dnevnega reda in naj se vzame v pretres redni proračun. Ta predlog je bil odklonjen.
V finančnem odseku avstrijske delegacije ie minister zunanjih del predložil svoj ekspoze.
Govorili so grof Svlva-Tarouca, finančni minister Bilinski in ministrski predsednik grof Stiirgkh o finančni strani, budgetnega provizorija nakar je bil provizorij sprejet.
Državni zbor.
Dunaj. 30. aprila.
Zbornica je v kratki seji pričela razpravo o poročilu odseka za državne nastavljence glede zvišanja prejemkov poštnih uslužbencev. Gre za one kategorije poštnega osobja, ki služi predvsem v takozvanih razrednih poštah na deželi ter opravlja pri mestnih poštah pomožne službe. Teh poštnih uslužbencev je skoraj 35.500, med njimi poštarji, poštni ekspedijen-ti obojega spola, poštne oficijantinje, aspiranti in aspirantinje, sluge in poštni seli ter pismonoše na deželi. Plača teh uslužbencev naj bi se v bodoče ravnala predvsem le po kvalifikaciji in službeni dobi, in ne kakor dosedaj, po velikosti in obsegu pošte. Po predlogih odseka naj bi bili uvrščeni poštarji glede plače v 4 nižje razrede državnih uradnikov, dokler pa se to ne zgodi, naj prejemajo letne plače od 1600 K (lOletna službena doba) do 2800 K. Glede poštnih eks-pedijentov zahteva odsek od vlade, naj jim zviša letno plačo za 100 K ter imenuje kvalificirane ekspedijente, ki vodijo poštne urade III/1 in M/2 razreda po 121etnem službovanju za poštarje. Kategorija poštnih oficijan-tov naj se opusti. Poštnim aspirantom naj se izplačuje v času njihovega ne-službovanja 50% dnevnine, pomožnim slugam naj se zviša dnevnina za 3V2 do 5^c, poštnim slugam in pi-smonošam pri poštah I. in II. razreda se naj zviša plača za 15%, 5 let provizorne službe naj se jim vračuna pri iivrščenju v plačiini razred, potrebne substitucije naj plačuje država. Dosedanje pavšalije za poštne sele se naj odpravijo in ti se naj uvrstijo v kategorijo poštnih slug, postiljonom se priznaj pravica, da smejo pristopiti provizijskemu fondu za poštne sele. Vlada naj končno v najkrajšem času predloži službeno pragmatiko za poštno osobje.
Odsek je tokrat previdnejši ter je svoje predloge formuliral kot resolu-cijske, ki bodo brezdvomno sprejete. 2e danes je tudi odgovoril trgovinski minister Rossler, ki je predvsem priznal upravičenost teženj poštnega osobja, pa seveda označil marsikatero zahtevo odseka za nesprejemljivo. Bistvena razlika med stališčem zbor-
Rienzi, zadnji tribunov.
Zgodovinski roman. Spisal Edward Lytton - Bulwer. Šesti del.
(Dalje.)
Kmalu je bil na ulici. Zrak ga je posvežil, kajti po dolgih tednih je to jutro prvič pihljal prijeten vetrič. Slaboten, kakor je bil, je šel le počasi naprej, dokler ni prišel na velik trg, od koder je bilo videti ene glavnih duri Florence ter figova drevesa, ki so rasla pred durmi. Tedaj je prišel od vrat visokorasel romar. Imel je klobuk pomaknjen nazaj, njegov obraz je bil majestetičen, a nekako melanholičen. Ko sta se moža zdaj srečala — bila sta sama na molčečem, žalostnem trgu, je Adrian naenkrat obstal in presenečen ter dvomeč rekel:
»Ali se mi še vedno blede, ali vidim res Rienzija pred seboj?«
Čuvši to ime, se je romar ustavil. Gledal jv dolgo v upadli obraz mladega gospoda in rekel:
»Jaz sem t isti, ki je bil Rienzi. In vi, bleda sencai k- sem jo srečal v tem grobu ItalijČ, vi ste sijajni in po~ nosni Colonna ?\«
Z mehkejšinfr in prijaznejšim glasom je dostavil :\
»Ali, mladi pfcijatelj, kaj kuga šc biseru rimskega p%emstva ni prizanesla? Pojdite! Jaž> trdi in kruti tiran bom tvoj strežniki 4jsti' ki na- J)-
niče in stališčem vlade je pač ta, da zahtevajo predlogi odseka za državne nastavljence okroglo 8 milijonov, vlada pa je pripravljena dati kvečjemu tri!
Volitve na Dunaju.
Včeraj so se vršile ožje volitve iz II. razreda in krščanski socijalci se lahko smejejo. Pri prejšnjih volitvah so nemški nacijonalci pustili druge svobodomiselne stranke na cedilu in so glasovali za krščanske socijalce in proti socijalnim demokratom ter liberalcem. Vsled tega so jih pri včerajšnjih ožjih volitvah, ko se je šlo za odločitev med krščanskimi socijalci ter med nemškimi nacijonalci, pustile druge svobodomiselne stranke na cedilu. In tako so nemški nacijonalci popolnoma po^orsli.
Oddati je bilo 14 mandatov, ki so jih doslej vse imeli krščanski socijalci. Pri včerajšnji ožji volit^i so krščanski socijalci dosegli le 12 mandatov. Dva mandata pa so jim vzeli liberalci, dočim so nemški nacijonalci, kakor rečeno, na celi črti propadli.
Volil bo še I. razred, v katerem bo oddati pet mandatov, a ti ostanejo bržčas krščansk'm socijalcem.
Pri dosedanjih volitvah so krščanski socnalci efektivno izgubili osem mandatov.
Absolutizem na Hrvaškem.
Z a g r e b, 30. aprila.
Kraljevski komisar Čuvaj je včeraj popoldne sklical konferenco od-delnih predstojnikov in sekcijskih vodij ter strokovnih referentov deželne vlade, najvišjega sodišča in višjega državnega pravdništva. Čuvaj je otvoril konferenco z nagovorom, v katerem je naglašal, da je z ozirom na dejstvo, da bo komisarijat trajal še delj časa, potrebno, da se vlada loti tudi realnega dela na kulturnem in gospodarskem polju, da more potem kraljevski komisar voditi enkete in poklicati k sodelovanju strovnjake. To delovanje naj ob enem tudi dokaže, da je komisarijat na Hrvaškem v sedanjih izrednih razmerah nujno potreben in za deželo zelo koristen.
Komisar je nato pozval šefe in vodje, da naj izdelajo tozadeven delaven program in mu ga predlože. Navzoči so baje navdušeno ploskali komisarju in mu obljubili svojo in svojih podložnih organov pomoč v polnem obsegu.
Tako se glasi oficialno poročilo. Če pa je stvar sploh vredna, da se govori o nji s takšnim aplombom, to je drugo vprašanje.
Čuvaj hoče torej nastopiti pot — realnega dela. Kako si neki mož predstavlja to realno delo? Doslej še hrvaški narednik ni storil prav ničesar, s čemer bi dokazal, da je sposoben za realno delo. Eno je, kar je dokazal, da je nasilnik, a ne morda prebrisan in pretkan nasilnik, ki ima tudi nekaj možganov v glavi, marveč nasilnež najnižje vrste, ki zna operirati samo z gorjačo in kijem.
Ustavne svoboščine razveljaviti, ni končno nobena umetnost, za to je sposoben vsak tepec in idijot, nasprotnike pokoriti, opozicijonalce streti z — uma svetlim mečem, to je višek politične in diplomatične umetnosti.
Toda takšni umetnosti pa Čuvaj ni dorasel in naj skliče še toliko cn-ket in sestankov.
bil postal moj brat, ima pravico zahtevati, da po bratovsko zanj skrbim.«
Nežno je prijel Adriana čez pas in mladi plemič, ginjen od tolikega sočutja, se je molče naslonil na Rien-zijeve prsi.
»Ubogi mladenič,« ie začel znova bivši tribun. »Jaz sem vedno ljubil mladino — moj brat je mlad umrl
— in vas sem bolj ljubil, kakor vsakega drugega. Kaka nesreča te je pripeljala semkaj?«
»Irena!« je jeclja je odgovoril Adrian.
»Ali je res? Ti si Colonna in spoštuješ tudi tiste, ki so padli? Taista dolžnost je tudi mene pripeljala v to mesto. Od najdaljega juga — čez gore, polne razbojnikov — skozi trdnjave mojih sovražnikov — skozi mesta, kjer so glasniki oznanjevali, da je razpisano darilo na mojo glavo
— sem prišel peš in sam semkaj, varen pod zaščito vsegamogočnega. Mladi mož, ti bi moral to nalogo prepustiti človeku, ki ga varujeta nebo in zemlja še za znamenite namene.«
Tribun je to rekel z globokjm, iz srca prihajajočim glasom in na obrazu se mu je poznalo, kako je nesreča še povečala njegov fanatizem ter pomnožila njegova sangvinična upanja.
»Ti torej veš, kje je Treno dobiti?« je vprašal Adrian. »Pojdiva skupaj tja. KTe trati časa z govorjenjem; čas )f«' ;precenljiv in v tem mestu je tjen dostikrat samo most v večnost.«
Italijansko - tirikfl vojna.
Kakor že znano. Je Turčija pripravljena odpreti Dardanele, Če nudijo velesile garancije, da Italijani ne bodo forsirali morske ožine. Velesile so storile, kakor vse kaže tozadevno že korake pri Italiji, ker imamo že poročilo iz Rima, da se italijanska vlada krčevito brani dati tozadevno izjavo.
»Tribuna« namreč poroča: Iznova moramo poudarjati, da, če se omeji Italija na operacije v nekaterih delih morja in ob nekaterih obalah, to še nikakor ne pomeni, da bi si dala Italija v drugih delih morja predpisati kako postopanje. Seveda se bo Italija slej kot prej trudila, da ne dela interesom nevtralnih držav čez mejo neobhodno potrebnega škode. Nikakor pa se ne moremo odreči svoje dobre pravice, prijeti Turčijo tam, kjer Je najbolj občutljiva, da jo prisilimo sprejeti neizogibno rešitev konflikta. Pravica forsirati Dardanele je eno naših najboljših sredstev. Turčije ni prisilila grožnja navzočnosti našega brodov-ja v Egejskem morju, da je zatvorila morsko ožino. Gre tu za političen in diplomatičen manever, da bi se postavila Evrona proti Italiji. To dokazuje tudi dejstvo, da so Turki prvi začeli streljati proti italijanskim ladjam. (?) Turško izzivanje (?) je zasledovalo, kakor se vidi, namen, da dobi pretvezo za mednarodnostno izsiljevanje. Zato tJd morajo velesile prisiliti Turčii',, da spoštuje pravice nevtralnih držav.
Ta napol oficijozna izjava obsega polee: mnogo nejasnosti tudi očitna zavijanja dejstev. Italijansko vojno brodovje gotovo ni priplulo pred Dardanele z namenom, da čestita Turčiji na otvoritvi novega parlamenta. Ali bi naj bili morali Turki sprejeti italijanske vojne ladje s sve-čanostnimi prireditvami ter jih zapeljati v carigradsko pristanišče? To je vendar nekoliko preveč zahtevano in če je padel prvi strel s turške strani, je gotovo, da bi ta strel ne bil padel. Če bi ne bilo italijansko vojno brodovje prišlo v nevarno bližino.
Ruski poslanik je izjavil turški vladi, da vztraja ruska vlada na svoji pravici zahtevati odškodnino zaradi škode, ki jo trpi Rusija in ruska trgovina vsled zatvoritve Dardanel od onega trenutka, ko je prenehala biti zatvoritev morske ožine aktualna.
Iz Londona poročajo, da je sprejel državni tajnik Sir Edward Grev deputacijo paroplovne komore ter opozoril deputacijo na težkoče, ki se stavijo nasproti akciji, ki naj bi omejila pravico vojskujoče se države, da sme operirati kjer hoče. Slišati hoče še želje žitnih trgovcev ter bo potem brzojavno posredoval v Rimu in v Carigradu, da se Dardanele vsaj začasno otvorijo.
Včeraj je zadel parnik »Texas« grško - ameriške paroplovne družbe »Hadži - i - Dand«, ko je zapuščal pristanišče v Smirni, ob mino ter se ie potopil. Od 152 potnikov, ki so bili na ladji, so rešili 92, deloma ranjene.
Staiepsko.
Velik shod slovenskih obrtnikov na Štajerskem se vrši na binkoštni ponedeljek v Celju. Na sporedu so sledeča poročila: 1. Obrtniška organizacija. Govori g. Franchetti iz
Ljubljane 2. Ustanovitev mojstrske bolniške blagajne za Sp. Štajersko. 3. Poročilo o celovškem obrtniškem shodu, njega poteku in sklepih. 4. škodljivci obrtnikov. 5. Posredovanje vajencev in pomočnikov. 6. Tr-govsko-obrtna zbornica za Spodnje Štajersko. Ta shod bo pomenil prvi večji samostojni nastop slovenskega obrtništva na Sp. štajerskem. Posvečen bo edinoie stanovskim, obrtniškim vprašanjem — politiziralo se ne bode na njem. Želeti je čim številnejše udeležbe slovenskih obrtnikov, ki naj enkrat odločno in javno pokažejo, da imajo voljo in smisel za stanovsko organizacijo in stanovsko vprašanje. Kdor le more, naj pride na binkoštni ponedeljek v Celje! Podrobnosti glede zborovalnega lokala, ure itd. še priobčimo.
Iz Celja. Pripravljalni odbor za »Zvezo južnoštajerskih obrtnih zadrug« je razposlal predstojništvom južnoštajerskih obrtnih zadrug sledečo okrožnico: V najkrajšem času se ustanovi za Sp. Štajer »Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug«. Pripravljalni odbor je tozadevna pravila predložil c. kr. štajerski namest-niji v Gradcu v potrjenje. Pošiljajoč vam eden izvod originalnih pravil, vas prosimo, da iste skrbno prečita-te in Če le mogoče, že v najkrajšem Času skličete občni zbor zadruge, na katerem bi naj v smislu § 19, al. 5 zadružnih pravil izvolili delegate za zvezo. Ako bi se morebiti v kaki zadevi ali točki pravil bodoče »Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug« ne bili na jasnem, prosimo, da se nas obvesti, da pošljemo na občni zbor vaše zadruge govornika. Dne 27. maja t. 1. se vrši v Celju prvi spod-nfeštajerski obrtni shod, kateri če biti velikega pomena. Dobro bi bilo, da bi se do takrat izvolili tudi iz vaše zadruee delegati za zvezo, ki bi se dne 27. maja v Celju ustanovila. Nadjamo se itd. Ta nedolžni, prav nič politični in še manj »panslavistič-ni« oklic je pa hudo razdražil tiste nemškutarske politične hujskače po Sd. Štajerskem, ki bi radi obrtništvo zlorabljali v svoje nečedne namene in ki zlasti ne žele, da bi se slovensko obrtništvo na Štajerskem osamosvojilo in skušalo strokovno napredovati. Zafo so po graških in snodnještajerskih listih in lističih hudo napadli vodia omenjenega pripravljalnega odbora, g. Rebeka in Zunanca iz Laškega trsra. Pa ne bo nič pomaealo; že doslej je prijavilo k Zvezi nristop nad 20 zadrug, na-dalini priglasi pa prihajajo vsak dan. Zadruee, ki svojega pristopa še niso prijavile, nai store to čim preje.
Iz Središča. (Razno.) V nedeljo dne 28. aprila so se vračali nekateri Središčani in Vitančani skupno z goric domu. Ko pridejo prvi na Vi-tanu na okraino cesto, skoči iz zatišja neki človek in vrže nič hudega slutečega središkega tržana K. z vso močjo v grabo. Nato se je lotil Z., a ta se ga je tako dolgo branil, dokler ni dobi! pomoči. Ker so nekateri napadalca, klerikalnega kočarja Ivana Lašiča iz Vodranec, spoznali, se ea je spustilo in mu povedalo, da se bo dalje z njim govorilo drugod. Na to jeLašič7ačelprositi odpuščanja in na vprašanje, ali ga kot klerikalca tako uče duhovniki, je rekel: »Ja, tak nas vičijc nas? duhovniki.« S tem je dal, prostovoljno ali ne, bolfanskemu župniku najlepše spričevalo. Napa-denema pa svetujemo, naj se nič ne dasta omehčati, temveč naj izročita L. pošteno zasluženi kazni. — Veliko krika in vika je po Obrežu. Sod-niia zasleduie vodio Kranjčevih ču-
kov v Obrežu zaradi posiljevanja nekega dekleta. Nam to ni tako daleč znano, vprašali bi samo kaplana Kranjca, ieli deli po višjem naročilu iz Maribora med mladino zn;. Jegličeve brošurice? — V zadnji številki »Siov. Gosp.« se je oglasil mlinar Mezel iz Šalovec in prav pro-staško zmerjal Središčane. Ljubi oče Mezel, Središčanom je na tvojih grožnjah in psovkah toliko, kolikor na lanskem snegu. Ali ne poznaš lepe slovenske prislovice, da oslovski glas ne sega do neba?
Kmečki pregovori za mesec maj: Ce mačka prvi dan stri petero mladih in ji vsi poginejo, nima nobenega. Ce v tem mesecu vedno le na desno gledaš^ ne vidiš tistega, kar je na levi. Ce slišiš kukavico v tem mesecu, štej, kolikokrat zakuka; če zakuka trikrat, pomenja, da boš živel do smrti. Ce si o Trjacih že tiči delajo gnjezda, jim jih ni treba delati pozneje. (Spisal »Korel Dežman« v Brencljevem koledarju 1. 1870.)
Iz ^ štajerskega dež. šolskega sveta. Staj. dež. šolski svet je sklenil izreči g. A. Božiču, posestniku v Radislavcih pri Mali nedelji, za njegovo dolgoletno in vspešno delovanje v ljutomerskem okr. šolskem svetu zahvalo in priznanje. (Čestitamo! Op. ur.) — Za definitivna učite-telja sta imenovana Ludvik M u z e k v Središču in Janez Jordan v Prevorju.
Od Male nedelje pri Ljutomeru. Tukajšnja podružnica c. kr. staj. kmet. družbe priredi v nedeljo 12. maja po rani maši v šoli gospodarsko zborovanje, na katerem govori g. ravnatelj J. B e 1 I e. Poročalo se bode tudi o razdelitvi podružničnega orodja za vporabo med člani.
Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem ima v četrtek, dne 9. maja 1912 v Celju svojo c borovo sejo. Ura in lokal se odbornikom pravočasno naznanita. Potrebna je polnoštevilna udeležba.
Iz Maribora. (Čudni pojavi v zavodu šolskih sester.) Splošno je znano, da se slovenska dekleta v tem zavodu ne vzgojujejo zelo v slovenskem narodnem duhu. Zdi se nam, da je došlo sedaj že celo dalje: na razpolago so nam pisma, na katere so nalepila slovenska dekleta v zavodu šolskih sester schul-vereinske kolke. Ali so to storila prostovoljno? Bilo bi obžalovanja vredno, ako bi se utegnilo dokazati nasprotno, ker se nahajata v zavodu šolskih sester šola C. M. D. in pa Q M. otroški vrtec. Ako sestre mislijo, da lahko žive le od Nemcev — prosto jim! Slovenski starši si bodejo vedeli pomagati tudi brez učiteljišča šolskih sester v Mariboru.
Spodnještajerska obrtna razstava v Mariboru, izključno nemška prireditev! »Slovensko trgovsko irt obrtno društvo v Mariboru« se je pismeno obrnilo do odbora društva »Marburger Gewerbeverein«, ki priredi v mesecu kimavcu t. 1. takozvano »Spodnještajersko obrtno razstavo v Mariboru«, z vprašanjem, kakšno stališče zavzema razstavni odbor glede narodne in jezikovne ravnopravnosti; namerava li uporabljati izključno nemške ali dvojezične tiskovine, kani - li razobesiti narodne ali zgolj deželne zastave in je - li voljen dati v odsekih slovenskim obrtnikom vsaj četrt mest. »Slovensko trgovsko društvo« je izjavilo v tem dopisu, da je voljno propagirati prireditev, podpreti jo gmotno in moralno z agitacijo na udeležbo od strani interesentov, denarnih zavodov ter občinstva sploh v slučaju, da se
»Da.«
»Ah — rodbinski grb tribunov. Spominjam se, kako sem hvalil ta plašč, ki ga je imela prvič na sebi — na dan najine zaroke.« Hipoma je uganil Adrian, zakaj je Irena la plašč tako skrbno hranila pri sebi — da ji je bil ljub zaradi spominov, ki so ž njim zvezani.
»Drugega ne veste ničesar o teh dveh damah?« »Ničesar.«
»In to je vse, kar si mogel dognati?« je zavpil Adrian na po-grebca.
»Potrpite, gospod! Peljati vas moram od dokaza do dokaza,od člena do člena verige, da zaslužim svojo nagrado. Idiva, gospod.«
Pogrebec je peljal Adriana po različnih ulicah in dospel do skromnejše hiše, kjer je zopet trikrat potrkal. Na vratih je bil star, polomljen mož, ki je tako izgledal, kakor da ga smrt iz samega zaničevanja še ni pobrala.
»Gospod Astuccio,« je dejal pogrebec, »ne zameri mi — a saj sem ti rekel, da te bom moral enkrat nadlegovati. To je tisti gospod, ki hoče vedeti, kar ne vedeti je Časih najbolje — a to meni ni nič mar. Ali je prišla pred tremi dnevi mlada, lepa dama, črnih las in vitke postave v to hišo — in je bilo poznati na njej Drva znamenja kuge.«
(Dalje arlaodajle.)
»Res je tako,« je pritrdil Rienzi, spomnivši se zopet svojega namena. »A ne boj se. Sanjalo se mi je, da rešim ta biser mojega rodu.«
»Ali veste, kje jo je dobiti?« je vprašal Adrian nestrpno. »V samostanu prebivajo zdaj vsi drugačni gostje.«
»Ha — ali se mi je sanjalo?«
»Ne govorite zdaj o sanjah. Če pa ne veste nič zanesljivega, ločiva se takoj in iščiva. Jaz prevzamem to ulico, vi pa ono, a ko zaide solnce, se zopet tukaj dobiva.«
»Prenagljenec,« je rekel tribun jako slovesno. »Ne norčuj se iz pojavov, po katerih govori nebo s svojimi izvoljenci. Ti poslušaj svet svoje človeške razumnosti; jaz sem poniž-nejši in sledim roki božje previdnosti, ki beži kakor plamen pred menoj skozi grozno puščavo. Da! Ko zaide solnce, se dobiva tukaj in videla bova, kdo je imel boljega vodnika. Ce so mi sanje razodele resnico, dobim svojo sestro živo, še predno je solnce utonilo za onim gričem, in sicer jo dobim pri eni izmed cerkva, ki so posvečene sv. Marku.«
Rienzi je govoril s tako sveto resnobo, da je Adriana prevzelo upanje, ki je njegov razum ni mogel pri-poznati. Videl je oditi Rienzija s ponosnimi koraki in je potem krenil v ulico na desno. Še ni bil pričel do polovice te ulice, ko Je čutil, da ga Je nekdo prijel za plašč. Obrnil se je in zagledal zakrinkanega pogrebca.
»Bal sem se, da se vam je iskanje posrečilo in da me je kdo drugi pripravil ob moj zaslužek,« je dejal pogrebec. »Videl sem, da se niste vrnili v palačo starega kneza. Zdi se mi, da me ne morete razločiti od mojih tovarišev, a jaz sem tisti, ki ste mu naročili, naj poizveduje po . . .«
»Ireni!«
»Da, po Ireni di Gabrini; obljubili ste imenitno plačilo.«
»To dobite.«
»Pojdite z mano.«
Pogrebec je šel naprej in je kmalu dospel do velike hiše. Potrkal je dvakrat na vratarjeva vrata. Stara ženska je previdno odprla.
»Ne bojte se, dobra žena,« je rekel pogrebec. »To je oni mladi gospod, o katerem sem vam govoril. Rekli ste, da imate v palači dve dami, ki sta vse druge stanovnike preživeli. Ena se zove Bianca di Medici — kako se imenuje druga?«
»Irena di Gabrini — rimska dama ie — a rekla sem ti že, da je iz strahu pred mrliči v hiši pre<} štirimi dnevi šla proč od tod.«
»Res je! Ali je imela signora di Gabrini kaj posebnega na svoji obleki?«
»Da, in tudi to sem ti že povedala; imela je modrobarven, s srebrom pretkan plašč, kakoršne se le redkokdaj vidi.«
»Ali so bile vtkane zvezde, srebrne zveze in v sredi solnce,« je za-klican Adrian.
99. štev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran 3.
postavijo prireditelji na stališče, ki ga more slovensko občinstvo smatrati za sprejemljivo. Izjavilo pa je tudi, da smatra kot odklonitev stavljenih pogojev, Če do dne 24. aprila 1912 ne prejme odgovora na zadevni dopis. »Slovensko trgovsko in obrtno društvo« do določenega dne ni prejelo nikakega odgovora. S tem so prireditelji »Spodnještajerske obrtne razstave v Mariboru« povedali dovolj jasno, da jim ni za slovensko obrt, niti za slovensko občinstvo. Z ozirom na nebroj vprašanj, ki mu prihajajo dan za dnevom, odgovarja »Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru« javno slovenskemu občinstvu ter obrtništvu, da je »Spodnještajerska obrtna razstava v Mariboru« izključno nemška prireditev. »Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru« s to prireditvijo nima ničesar skupnega.
V Celju je danes umrla Avgusta K r a n j c. Pogreb bo v petek ob 4. popoldne.
Drobne novice. Imenovan je namestniški kancelist pri politični ekspozituri v Mozirju Josip Ferk za okrajnega tajnika. — Iz M i s 1 i n j a poročajo: V Št. Florjanu se je vršila te dni neka veselica, pri kateri so se kmečki fantje med sabo stepli. Kmet Marko Berložnik je fante pozval, naj mirujejo. To je pa delavca Ignaca Glaserja tako razburilo, da se je vrgel na Berložnika in mu zasadil pod levim očesom nož tako globoko v kost. da je obtičal. — I z Š t. Petra pod Sv. gor. poročajo: 24. aprila sta šla zakonska Motošek iz Srebrnika silno pijana domov. Med potjo sta se skregala, ker je šel mož drugi poti domu kot je hotela žena. Ta je šla sama naprej, večkrat padla v grabo in se tako potolkla, da so jo našli mrtvo. — Iz Hoč pod Mariborom nam poročajo: V soboto je nadel blizu hočke postaje z vlnka neki lSletni hrvaški delavec. Poškodoval se je na glavi, vendar pa je mogel še hoditi. Spravili so ga s prihodnjim vlakom naprej.
Horasko.
Šoli sovražni deželni zbor kr-roški. Avstrijska zveza nemških učiteljev in zveza slovanskih učiteljskih društev so sprejeli na skupnih konferencah, ki se vrše na Dunaju, sledeči sklep: Napredno učiteljstvo cele Avstrije je edino v tem, da ogroža Steinwenderjeva šolska predloga v deželnem zberu koroškem razvoj in napredek ljudskega in meščanskega šolstva Napredno učiteljstvo v Avstriji ne zahteva ne samo boljšo izobrazbo učiteljev, marveč tudi razvoj in izpopolnitev šol v pravem naprednem duhu in pričakuje od vseh napredniji strank brez razlike narodnosti, da se postavijo v bran proti šoli sovražnim predlogom.
Zdravstveno stanje škofa dr. Kahna je še vedno neizpremenjeno. Bolnik se pač zave, toda ne more govoriti in večinoma spi.
Ubegfi ponevemik. Pomožni postajni paznik in blagajnik skupine državne zveze nemških železničarjev, Franc VVohurka v Šentvidu ob Glini je poneveri! društveni denar in denar iz postajnih avtomatov in pobegnil neznano kam.
Nesreča pri delu. V Šentpetru je padel med vožnjo voz, obložen z gnojem na 161etnega voznika Matija Ahaca iz Celovca. Potegnili so mrtvega izpod gnoja.
Primorsko.
Iz sodne službe. Vpokojen je preiskovalni sodnik v Gorici Musi na.
Iz gozdarske službe. Pri računskem oddelku gozdnega ravnateljstva v Gorici so imenovani Ivan Delchin za višjega računskega svetnika, Ivan Srebrnič za oficijala in Anton Eržen za asistenta.
Sovraštvo do groba. Kakor smo že poročali se je ustrelil v Gorici učiteljiščnik Loverčič in sicer vsled nesrečne ljubezni. Včeraj se je vršil njegov pogreb. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi. Pred krsto so stopali tovariši nižjih razredov, ob krsti in za krsto njegovi sošolci, pri katerih je bil Loverčnik zelo priljubljen. Pogreba se je udeležil tudi ravnatelj in nekaj profesorjev, kate-het pa in klerikalni profesorji niso mogli zakriti svojega sovraštva niti po smrti, ker je bil Loverčnik naprednega mišljenja. Njegov katehet je celo zahteval, da se mu odreče cerkveni pogreb, da si so Loverčiča pred smrtjo mazilil s svetim oljem. Tudi mu njegovi sošolci niso smeli Položiti na krsto vencev in mu niso smeli zapeti nagrobnice. Ta nastop kateheta in njegovih klerikalnih pristašev je povzročil med goriškim Prebivalstvom vseh slojev in nazi-ranj veliko nejevoljo.
Požar v Vrtojbi. Včeraj je izbruhnil požar v hiši posestnika in zidarskega mojstra Ivana Vuge v Vrtojbi. Kljub takojšnji pomoči je po-
gorelo celo posestvo. Kako je nastal ogenj, ni znano. Škodo cenijo na 15.000 kron.
Razstava živine se vrši 5. t. m. v Sežani, 6. t. m. pa v Komnu. Povodom razstave bodo razdelili tudi več nagrad.
Napadalci trgovca Levija v Trstu. Policija še sedaj ne more dognati, kdo so pravi napadalci Levija. Sicer je dognala veliko dokazilnega gradiva proti Radovaniću in Cipko-viču, vendar ta dva odločno tajita. Poleg teh imajo v Tržiču v zaporu še 5 oseb m v Trstu še 3 druge, ki so na sumu, da so se napada in vloma udeležili. Prva dva bodo predstavili Leviju šele danes. Stanje Levija « je od včeraj zopet poslabšalo in je nevarnost, da Levi ranam podleže. Zelo slabo vpliva na zdravljenje njegova starost, star je namreč že 61 let.
Tekmovanje jaht v Pulju se vrši letos od 12. do 20. majnika. Oddelek jaht je zložil prvo in drugo darilo, več visokih oseb pa je podarilo tudi večje število lepih daril.
Parnik nasedel. Pristaniško poveljstvo na Reki je dobilo brzojavno obvestilo, da je nasedel pri otoku Arbe parnik »Rudolf Virch0W«. Poveljstvo je poslalo na mesto nesreče rešilni oddelek.
Dnevne vesti.
+ Krščanski socijaiizein napreduje!« tako vpije včerajšnji »Slovenec« z ozirom na dunajske občinske volitve. Izvrstno! Pri volitvah leta 1906. so zmagali v III. in II. razredu brez vsakega odpora na vsi črti, v IV. razredu pa so prodrli njihovi kan-didatje v 14 okrajih brez ožje volitve, in le los? Krščanski socijalci so zmagali v IV. volilnem razredu pri prvi volitvi samo v 4 okrajih, v 11 pa so prišli v ožjo volitev, pri katerih so mogli rešiti samo 7 mandatov. V III. razredu je bilo oddati 4 mandate. Vsi ti mandati so bili preje v rokah krščanskih socijalcev. V tej skupini je krščansko-socijalna stranka izgubila en mandat. II. volilni razred je bil doslej tako trdna krščansko-socijalna domena, da si leta 1906. opozicijolna-ne stranke niso niti upale krščanskim socijalcem postaviti protikandidate, ker so vnaprej računale, da je vsak uspeh izključen. In danes? Takoj pri prvem volilnem shodu so Gessman-novci izgubili dva mandata, v 14 okrajih pa so prišli v ožjo volitev. Osem mandatov so v celem izgubili krščanski socijalci, za polovico svojih mandatov pa so se morali boriti v ožjih volitvah. A še te so si priborili samo s pomočjo tistih nemških naci-jonalcev in radikalcev, ki sicer v eno-mer kriče »Los von Rom« in »Nieder mit den Pfafien«, pri volitvah pa se teh svojih — »temeljnih načel« tako drže, da se zaničevanemu farju obešajo na škrice ter mesto svobodomi-sleca volijo najčrnejšega klerikalca. Da torej Gessmannovci niso propadli na vsi črti, se imajo zahvaljevati edino Schonererjancem in WoIfov-cem. Ali ni to prizor za bogove — losvonromovci v objemu z Liechten-steinovimi ljudmi? A kljub temu »napreduje« krščanski socijalizem na Dunaju! Vsaj »Slovenec« pravi tako. Mi pa pravimo: Samo bog daj, da bi krščanski socijalci tudi v bodoče tako »napredovali«, kakor doslej, pa bo klerikalizmu na Dunaju odklenkalo že pri prihodnjih občinskih volitvah!
+ Klerikalni sleparji tobačnih delavk. V ponedeljek so torej, kakor smo že poročali, priredili klerikalci v »Ljudskem domu« shod tobačnega delavstva s pretvezo, da hočejo liberalci v državnem zboru, naj bi država opustila tobačne tovarne, jih prodala zasebnim delavskim krvosesom, bogatašem, in tako udarila tobačne delavke in delavce. Vsakdo ve, da je čisto izključeno, da bi v državnem zboru kaj takega obveljalo, tudi če bi se res dobil kak tepec, ki bi kaj takega predlagal. Izključeno je to, že ker so socijalni demokratje sami tako močni, da lahko tak predlog slovesno pokopljejo in ker je čisto gotovo, da bi jim pomagali Cehi in vsaj neklerikaini Jugoslovani. Kdor bega tobačno delavstvo s tem, da se bodo v času, ko se podržavljenje podjetij vse bolj širi in ko misli država celo na monopol vžigalic — oddale tobačne tovarne privatnim podjetnikom, ta vara vedoma in z zlobnim namenom. Klerikalna hujskanja tudi ne more imeti političnega namena, saj je ob sebi umljivo, da bi se ljubljanska občina in da bi se ljubljanski državni poslanec z največjo silo zoperstavila, če bi država mislila tobačno tovarno oddati zasebnim podjetnikom, kajti s tem bi bilo celo mesto oškodovano. Kolikor več zasluži delavstvo v državni tobačni tovarni, toliko bolje za vse mesto. Tobačno delavstvo je lahko prepričano, da bi vsa Ljubljana stala ob njegovi strani, če bi se-pokazala le najmanjša nevarnost* da bi tobačna tovarna iz državnih rok prešla v zasebne roke. Cemu torej to klerikalno hujskanje in beganjc? Klerikalni hujskači so morali delavkam ■
lepe neumnosti natveziti, ker govore delavke, da bodo celo penzijo izgubile. Kaj je res v tobačni tovarni katera delavka še tako otročja, da ne ve, da delavkam pridobljenih pravic do penzije sploh nihče ne more vzeti? Hujskanja, ki so jo uprizorili klerikalci, je tako grda in brezvestna, da se mora vsakemu človeku gab:ti. Drugega namena ta hujskanja ne more imeti, kakor z lažmi in obrekovanji privezati tobačno delavstvo na to gnilo klerikalno stranko, ucepiti delavstvu mnenje, da se klerikalci potegujejo za korist delavstva in potem iz teh hvaležnih src iztiskati mastne profite. Tako početje je vredno najostrejše obsodbe. Tobačno delavstvo naj pa bo pomirjeno: država ne bo dala tobačnih tovarn v privatne roke; to so si klerikalci izmislili, samo da bi tobačno delavstvo varali.
+ Občinske volitve v Spodnji Šiški. Socijalni demokratje predbaci-vajo narodno - napredni večini v občinskem odboru, da bode izkoriščala občino v svoje osebne koristi. Kako si ti gospodje to mislijo, ne povedo. Menda imajo v svoji stranki v tem oziru slabe izkušnje. Socijalni demokratje govore tudi o svoji programa-tičnosti. Ali je to v zmislu proletar-ske stranke, da hočejo uničiti v Spodnji Šiški en del malih obrtnikov, pekov, ki se s svojim delom komaj preživljajo. Ustanovili so po vzorcu dunajskih »Iiammerwerke«, seveda en miniature nekako pekarno, da s tem uničijo vse one male peke v Spodnji Šiški, ki ne trobijo v njihov rog. Prepričani smo, da jim bodo dali ravno obrtniki v Spodnji Šiški primerni odgovor pri nadomestnih občinskih volitvah s tem, da bodo volili narodno-napredne kandidate.
+ Volilni shod v Spodnji Šiški. V soboto zvečer ob 8. se vrši v salonu pri »Kankrtu« shod narodno - naprednih volilcev. Opozarjamo že zdaj svoje somišljenike na ta shod.
+ Ljubljanske mestne reveže zopet rešuje v »Slovenčevih« predalih občinski,odbornik Štefe. Plemenito prizadevanje, a še plemenitejše bi bilo, ako bi Štefe jel lomiti ostro svoje kopje za one reveže po klerikalnih občinah na deželi, ki se valjajo po hlevih in skednjih in umirajo od jjladu na gnoju. Tu naj bi Samaritan Stefe zastavil svoj vpliv ter siromakom pripomogel, da bi lahko živeli kakor ljudje, pa ne še slabše kakor živina. Naj bi poskrbel, da bi si klerikalne občine po deželi zgradile takšne občinske ubožnice in hiralnice, kakršne imamo v Ljubljani, pa smo prepričani, da bo mestna občina ljubljanska v tistem trenotku poskrbela, da bodo njeni siromaki živeli, ne samo kakor navadni ljudje, marveč kakor grofje in baroni. Torej na delo, Samaritan Štefe, obsežno in hvaležno je polje tvojega delovanja.
-j- Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta. Razun že včeraj objavljenih imenovanj za mesta na ljudskih šolah, so se izvršila včeraj popoldne še sledeča imenovanja. — Za Ledine je imenovana Franica Novakova, za Bloke Alojzija T r o š t o-v a. za Notranje gorice Marija M i-klavec - Janša, za Lipoglav Roža P i c h 1 e r j e v a, za Golo Marija S i r n i k o v a, za Črnuče Ludmila O m e j č e v a, za Preserje Terezija Greben čeva in za Posterico Josip Adolf.
— 25 let inženirskega dela v deželni službi. Danes je poteklo 25 let, odkar je vstopil v deželno službo predstojnik deželnega stavbnega urada in predsednik »Društva inženirjev v Ljubljani«, gosp. stavbni nad-svetnik inženir Anton Klina**. Običaj sicer veleva, da se javnost spominja uradnika, kadar je odslužil svoja leta, vendar je vzpričo nenavadnega razvoja tehniškega dela v naši kronovini vsekakor umestno, da se spominjamo moža, ki je ves čas in posebno v zadnjem desetletju sodeloval skoraj pri vseh večjih tehniških delih na Kranjskem. Kot predstojnik deželnega stavbnega urada, je s svojim bogatim znanjem in svojimi velikimi izkušnjami visoko dvignil ugled tega najvažnejšega deželnega zavoda in žel zasluženo priznanje, ko je bil leta 1908 odlikovan z vitežkim križcem Fran Josipovega reda. Prijateljska naklonjenost napram podrejenim uradnikom in vzorna temeljitost ter poučenost v strokovnih vprašanjih naj mu bodo porok, da se i mi pridružujemo želji uradnikov stavbnega urada, ki so se mu danes korporativno poklonili. Na mnoga leta! -
— Slov nskim časnikarjem! Kdor se namerava udeležiti letošnjega slovanskega časnikarskega kongresa v Pragi dne 28., 29. in 30. junija, naj se do sobote, dne 4. maja prijavi odborniku »Vseslovanske časnikarske zveze« Rastu Pustoslemšku, uredniku v Ljubljani. Obenem je poslati tudi kongresno pristojbino, ki znaša letos 25 kron. Na kasnejše priglasitve se ne bo oziralo!
— Počitniška zveza. Do sedaj so sledeči gospodje poslali brezplačna prenočišča za potujoče dijake: g. Oton Homan, trgovec v Radovlji-
ci; g. Ivan Hribar, bivši ljubljanski župan; g. Janko Toman, nadučitelj v Moravčah; g. Fr. Grebene, trgovec, ga. Ana Hočevar, gostilničarka, ga. Uršula Somrak, g. Ivan Srpan, vsi v Vel. Laščah; g. Andrej Oset, gostilničar, Tolsti vrh (Koroško); g. Iv. Za-gažen, učitelj na Dobrni pri Celju; g. Jak. Božič, c. kr. poštni oficijal v Gorici; telovadno društvo »Sokol« pri Sv. Lenartu v Slov. goricah; ga. Amalija Fajdiga, gostilničarka v So-dražici; ga. Elvira Dolinar, gostilničarka v Vel. Dolini; ga. M. Alešovec v Trstu; g. Iv. Breznik, gostilničar v Št. Jurju ob Južni železnici; g. Ant. Erzetič, veleposestnik, Krmin; gosp. Emil Orožen, c. kr. notar v Kamniku; g. Leop. Zore, hotelir v Kranjski gori; . Božo Račič, nadučitelj na Kalu pri t. Janžu na Dolenjskem; g. Jos. Še-petavec, trgovec v Idriji. — Vsem tem, ki so se odzvali našemu pozivu in prošnjam, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Nikakor pa še ta prenočišča ne zadostujejo, ker v mnogih važnih krajih jih še nimamo. Za Ljubljano se še ni nobeden oglasil, ko bi vendar marsikdo lahko dal. Tudi iz drugih mest Še nismo dobili ničesar, kakor iz Kranja, Novega mesta, Škofje Loke, Postojne. Rabimo prenočišča sploh v vseh važnih krajih, ki leže ob glavnih cestah, pa tudi od drugod so dobro došla. Ponovno prosimo cenjene rodoljube in sploh one, ki jim je kaj ležeče na tem, da se slovenska mladina izobrazi potom potovanja, da se priglasijo za brezplačno prenočišče. Dijaštvo bo vsem hvaležno in bo vedelo to pomoč tudi upoštevati. Ne prosimo nekaj nemogočega, ker smo mnenja, da se za eno noč že lahko sprejme pod streho potujočega dijaka, ki bo gotovo zadovoljen z naj-skromnejšo oskrbo. Rodoljubi, na-prednjaki, zavedite se svoje dolžnosti in se prijavite za brezplačno prenočišče vsaj do 10. maja na naslov »Odbor počitniške zveze, Ljubljana, Mestni dom, Prosveta.« — Odbor počitniške zveze.
— Letalni poleti v Ljubljani. Tržaški aviatik Vidmar, ki je dosegel v letanju že lepe uspehe, zadnji njegov znamenit polet je bil Trst - Benetke, priredi ta mesec nekaj poletov v Ljubljani. V svrho priprav pride Vidmar v par dneh v Ljubljano.
— Parkhotel »Tivoli« se otvori v nedeljo, dne 5. maja. Ker je vodstvo hotela in restavranta v strokov-njaških rokah, tedaj bo občinstvo brezdvomno s postrežbo popolnoma zadovoljno.
Zaradi vo!l!nih sleparij pri občinskih volitvah v Šmarju se vrši kazenska preiskava. V preiskavi je cela vrsta klerikalnih šmarskih veljakov in agitatorjev. Sodišče zaslišuje sedaj priče in nadejati se je, da pride do obravnave že v prvi polovici tega meseca. In takrat bodo klerikalni sleparji gotovo dobili zasluženo svoje plačilo.
Kako razdeljujejo klerikalci podpore? Klerikalci menda mislijo, da je država samo zanje. Ce torej da vlada kako podporo, si jo klerikalci z najmirnejšo vestjo med sabo po-razdele .Takšnih nazorov je tudi Jaka Kastelic, župan v Šmarju na Dolenjskem. Dobil je od vlade koruze, otrobov in sličnih stvari, naj jih razdeli med podpore potrebne kmetovalce. Mož je seveda napravil tako, kakor je v navadi pri klerikalcih: otrobe, koruzo so dobili samo njegovi somišljeniki ne glede na to, ali so podpore potrebni ali ne. V škoflji-ški okolici je Kastelic razdelitev poveril svojemu somišljeniku Antonu GoriŠku, gostilničarju v Ceglnici. Kakor Kastelic, tako je tudi Gorišek razdelil koruzo samo med najzanesljivejše klerikalce, naprednjaki seveda niso dobili ničesar. A tudi taki so izšli praznih rok pri razdelitvi, ki se nečejo pehati skozi drn in strn za Kastelcem in Goriškom. Vemo, da bi bila v sedanjih razmerah brezuspešna vsaka pritožba bodisi na vlado, bodisi na deželni odbor, ker pač živimo v dobi splošne korupcije, zato nasvetujemo somišljenikom v škof-Ijiški okolici naj mirno preneso tudi to krivico, pri prihodnjih volitvah pa naj Gorišku pošteno pristrižejo peruti, da se ne bo več postavljal, kakor petelin na gnoju.
Poročil se je v Gorici v ponedeljek gospod Alojzij K o b a 1, posestnik in vinotržec v Idriji, z gospodično Mici Lavrenčičevo z Vrh-polja na Vipavskem. Mnogo sreče!
Kinematograf »Ideal«. Krasna drama »Predrzna igra«, vidi se še danes in jutri pri večernih predstavah ob 7. in polu 9. — Razen te slike vidi se še več komičnih in naravnih posnetkov. — Spored je jako lep in priporočljiv.
Napačen detektiv. V soboto zvečer so v neki gostilni v Kolodvorski ulici gostje peli. Ko pride mimo nek hlapec, je stopil v gostilno, se predstavil za detektiva ter jih pozval k redu, vsled česar se je unel prepir, katerega je ustavil poklicani stražnik. Gostje so šli potem z »detektivom« vred v Slomškovo ulico, kjer se jim je neznanec zopet začel izdajati pod prejšnjim značajem. Na- 1
to je pa prišel k družbi res pravi detektiv ter napačnega odvedel k uradu, kateri ga je potem ovadil državnemu pravdništvu.
K varjenje otrok. Včeraj popoldne so nekje dali neki 13letni deklici toliko alkohola, da je prišla do Blei-weisovega parka vsa omotena, tam se pa vlegla na tla in počela tako* kakor bi bila obsedena. Kričala je in izgovarjala razne nerazumljive besede ter se premetavala, kakor blazna. Stražnik je poklical odgonski voz, s katerim so jo odpeljali na osrednjo policijsko stražnico, po konstantova-nju njene identitete pa domov.
S ceste. Včeraj ob polu 4. zjutraj je po Karlovski cesti nek šofer z motornim vozom tako naglo in neprevidno vozil, da je zapeljal pred hišo št. 55 na hodnik in bi se bila, ker ni imel nobene svetilke, lahko pripetila velika nesreča.
Aretovan je bil 41 letni gluhonemi krojač Fran Podgoršek iz Dev. Mariji v Polju, ker je bil mizarskemu pomočniku poneveril zimsko suknjo. Mož se je pa pred aretacijo pregrešil v neki gostilni še po § 516. k. zak. Oddali so ga sodišču.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 70 Macedoncev, 17 Hrvatov in 15 Črnogorcev, nazaj je prišlo pa 140 Slovencev. V Buchs je šlo 25, v Heb pa 35 Kočevarjev. Na Koroško se je odpeljalo 25, v Slavonijo pa 40 Slovencev. 90 Lahov se je odpeljalo v Dunajsko Novo mesto.
Izgubljeno in najdeno. Posestnik Anton Novak je izgubil zlat z dvema slikama vredna 20 K. Hišnik Alojzij Venir volneno žensko šerpo. Najdena sta dva dežnika. Branjevka Angela Peterlin je našla žensko ročno torbico s večjo vsoto denarja.
Novo kolarsko in podkovsko kovaško obrt v Spodnji Šiški je pričel gospod Matija T e r 1 e p , bivši večletni delovodja tvrdke Keršič. Osobito se opozarja na povsem novo uredbo: takozvano avtogensko varenje železa. Več v današnjem in-seratu.
Psica — jazbečarka se je zatekla v Spodnjo Šiško, Jernejeva ulica št. 205, 1. nadstropje, kjer jo lastnik dobi. Na ovratniku ima napisano ime Fran Pock.
Narodna obramba.
Akad. podr. sv. Ciril in Metoda na Dunaju naznanja, da se vrši njen občni zbor v soboto 4. maja ob 8. zvečer v restavraciji »Schwarzspa-nierhofc: IX. Schwarzspanierstrasse. Samostalne predloge je treba javiti odboru do 3. maja Laudongasse 25, Dunaj VIII. dr. »Sava«.
Društvena naznanila.
Samo še 11 dni nas loči od velike dobrodelne veselice za »Domovino«, ki se bo vršila v soboto, 11. maja v vseh prostorih Narodnega doma. Po obsežnosti priprav bo to največja veselica. Pri kabaretnem večeru na tej veselici nastopijo člani ljubljanske družbe in ljubljanske dame imajo v rokah vodstvo paviljonov. Pri tej prireditvi sodelujejo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, salonski orkester »Sokola I.« in »Slovenska Filharmonija. Prvih dvoje društev sodeluje pri kabaretu, »Slov. Filharmonija« pa bo igrala k plesu v veliki dvorani. Zabava bo torej zelo mnogovrstna in zato bo vsak našel na veselici kaj zadovoljivega.
Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani usoja si vljudno vabiti vse p. n. kolege in koleginje na prijateljski sestanek, ki se priredi v soboto, dne 4. maja 1912 ob 8. zvečer v salonu hotela »Ilirija« v Kolodvorski ulici. — K temu prijateljskemu sestanku imajo dostop tudi rodbinski člani p. n. kolegov in koleginj.
Hranilnega in posojilnega kon-sorcija prvega splošnega uradniškega društva   Avstro - Ogrske občni zbor se je vršil v soboto,   27. aprila ob 9. zvečer v restavraciji gosp. Mraka na Rimski cesti. Gospod mestni komisar Semen je otvoril občni zbor, pozdravil navzoče ter podal kratko sliko društvenega delovanja. Spominjal se je tudi vseh umrlih članov, g. Fr. Peršla in g. Fr. Podboja. Društvo je imelo 24 rednih sej in je bilo poslovanje društva in odbora v kar najlepšem redu. Ravnateljstvu se podeli absolutorij. Od čistega dobička se pošlje 2% L j. 85 K 62 v. osrednjemu odboru na Dunaju, članom 5% dividenda, podeli nagrada v znesku 60 K, ostali znesek 600 K prenese na račun eventualne izgube in 35 K 73 vin. na račun prihodnjega leta. Tudi blagajnikovo poročilo se odobri. — Društvo je nalagalo denar pri »Kreditni banki« in se bode nalagal tudi v naprej. Število deležev je neomejeno. Pri nadomestnih volitvah so bili izgoljeni gospodje: v načelništvo: g. Kaman Jos^ Langof A.. Vesel Rudolf, namestniki: g. Benkovič Iv- Fink V., dr. Pipenbacher; v nadzorstveni svet g. Saftim Jos* Jeriteovic namest-
obrazen. Govore, da je del denarja, ki ga je nakradel, naložil v vrednostnih papirjih. Blagajnik banditov z imenom Cardi, je sprejemal denar, ki so ga naropali. Anarhisti so si hoteli pridobiti velike svote, ki bi jih naložili kot rentni kapital. Neka gotova Vasent, prijateljica Cardijeva, je imela shranjene čeke in sprejemnice od velikih finančnih zavodov, kar dokazuje, da so imeli roparji odprt konto pri največjih bankah. Cardi je potoval večkrat na Angleško in Holand-sko, kjer je placiral ukradeni denar. — Bonnotovo truplo so secirali in dognali, da je dobil Bonnot šest strelov. Štirje streli so šli skozi možgane, ostali pa v spodnji del telesa. Vse poškodbe so bile absolutno smrtne. Da je Bonnot še pol ure živel, ne morejo izvedenci razumeti. — Policija je izvršila pri vseh znanih anarhistih hišne preiskave. Policija se na vso moč trudi, da bi dobila ubegle avtomobilske roparje. V nedeljo ponoči je prišlo do boja med policisti in apaši. Pri tem so policisti ustrelili apaša Hut-tna. Navzlic dogodkom zadnjih dni pa avtomobilski roparji ne mirujejo. V ponedeljek popoldne so zopet na cesti ukradli avtomobil, ko je bil lastnik avtomobila v nekem restavrantu. Dva mlada, elegantno oblečena moža, sta hitro sedla v avtomobil ter se odpeljala z največjo hitrostjo. Zasledovati jih niso mogli, ker so roparji na zasledovalce streljali. Dozdaj nimajo sledu o zločincih. Najbrže so bili člani Garnierjeve tolpe. O Gar-nierju nimajo sledu.Zdaj iščejo milijo-narja-anarhista Fromentina, ki so ga dozdaj smatrali za sanjača. Govori se, da so mu apaši natančno poročali o vseh svojih zločinih. Ne verjamejo, da je šel v Maroko. Nekateri četo trdijo, da so ga videli v zadnjem času v Parizu.
spalni voz; iz Dunaja juž. kol. v Trst L, II., III. razreda.
Vlaka št. 707 in 708 sta le bistveno spremenjena in služita za relacije turske železnice z direktnimi vozovi: iz Kolina v Trst I., II., III. razreda; iz Berolina v Trst L, II., III. razreda (nemška proga), z jedilnim vozom iz Monakovega v Trst; iz Prage v Trst L, II., III. razreda; iz Inomosta v Trst L, II., III. razreda (od 1. junija).
Od 15. junija vozi pri vlakih št. 707/708 razgledni voz Canadian-Pa-cific železniške družbe (Canadian-Pacific - Railway - Compay) na progi Solnograd - Trst.
Vlaka št. 109 in 110 sta nova brzovlaka, ki sta se vpeljala v svrho nove zveze na Tirolsko in v Švico čez Pustrsko dolino - Brenner - Ari-berg.
Vlak št. 109 pride v Trst ob 4. uri 36 minut popoldne, kjer ima še zvezo na vlak št. 218/317 v Pulj.
Vlak št. 11 odhaja iz Trsta ob 11. dopoldne.
Pri teh vlakih vozijo sledeči direktni vozovi: iz Bazla v Trst I., II. razred, jedilni voz iz Merana v Trst; iz Solnograda v Trst L, II., III. razreda.
Vlak št. 18, ki nadomestuje stari vlak št. 2 v dunajski relaciji, se je za 35 minut kasneje nastavil in za 9 minut pospešil, tako da odhaja iz Trsta ob 4. uri 15 minut popoldne in pride na Jesenice ob 8. uri 43 minut zvečer, od koder vozi dalje dunajska garnitura z brzovlakom št. 2.
Drugi vlaki so le malenkostno izpremenjeni; podrobnejši podatki so razvidni iz voznorednih lepakov, ki so na prodaj pri blagajni c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu, ulica Georgio Galatti št. 9.
nika g. Bekš in Urbančič. Zahvaljujoč se za udeležbo, je zaključil nato gosp. predsednik, bodreč člane k delu, občni zbor.
Načelstvo zadruge sobo - črko slikarjev in pleskarjev v Ljubljani naznanja vsem svojim cenjenim članom, da se bodo prihodnje preizkušnje za vajence oziroma pomagalce vršile dne 14. maja t. 1. po predpisanih določilih. Prošnjam je priložiti pravočasno učno izpričevalo ter izpričevalo obrtne nadaljevalne šole. Štefan Š p e 1 e t i č , t. č. načelnik.
Društvo c. kr. poštarjev in poštnih odpravnikov za Kranjsko - Primorsko ima vsled premestitve njega predsednika gospoda c. kr. nadpo-štarja Frana U 1 e p i č a iz Krškega v Kranj svoj sedež od 1. maja t. 1. naprej v Kranju, kamor naj se vsi društveni dopisi vpošiljati blagovolijo.
Zadruga krojačev, krojačic itd. v Ljubljani naznanja tem potom, da se vrši redni občni zbor zadruge v nedeljo, dne 5. maja dopoldne ob pol desetih v mali dvorani Mestnega doma. Na dnevnem redu je med drugim tudi volitev načelnika m celega odbora za dobo treh let. Člani in članice se vljudno naprosijo, da sc tega zborovanja gotovo udeležijo. Dalje naznanja načelstvo zadruge, da se vrši prihodna preiskušnja za vajen-ke, ozir. pomočnike na dan 2f>. maja t. L popoldne ob 2. Prošnje zo pripustitev k preizkušnji je piiložiti učno in šolsko spričevalo tet določeno takso in vse vložiti pravočasno pri načelstvu zadruge.
»Idrijska podružnica Slov. Plan. Društva« priredi 4. in 5. maja t. 1. izlet: Idrija - Dol - Ajdovščina - Vipava - Col - Idrija. Nekaj izletnikov gre v Ajdovščino čez Caven (1308 m), ki nudi krasen razgled in ima lepo planinsko floro. 4. maja zvečer bo v Šturjah (hotel Šapla) sestanek z Goriško in Ajdovsko - Vipavsko podružnico S. P. D. Prijatelji društva dobro došli!
Prosveta.
Odborova seja »Matice Slovenske« bo v četrtek, dne 2. maja ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih.
Ne v areni — v veliki dvorani »Narodnega doma« se vrši predstava, ki jo prirede slovenski igralci v četrtek, dne 2. maja zvečer. Igrala se bo zabavna burka »Nebesa na zemlji«. Arena se za to priliko ni dala primerno in dostojno urediti, in bo torej predstava v veliki dvorani »Narodnega doma«. Cene ostanejo iste, dasi so za veliko dvorano nekoliko prenizke. Upamo pa, da občinstvo z mnogobrojnim posetom pripomore slovenskim igralcem, ki so brez zaslužka, tudi k financijelnemu uspehu. V velikih in jako komičnih vlogah nastopijo gospa Avgusta Danilova in gospodje Anton Verovšek, Milan Skrbinšek in Boleslav Peček. Ker so tudi manjše vloge v dobrih rokah, bo predstava lepo zaokrožena in jako zabavna. — Vstopnina: sedeži prve vrste so po 1 K 40 v, sedeži druge vrste po 1 K, sedeži tretje vrste pa po 60 v. Stojišča 30 v. Blagajna se otvori ob polu osmih, začetek 8V4.
Razgled po slovanskem svetu.
— Skrajna netaktnost. Pod zgo-rajno notico je priobčil »Dan« dne 27. t. m. o podpisanem odboru izmišljeno vest in to v tonu, ki bi se ga ne smel dovoliti noben slovenski dnevnik napram resni stvari in umetnikom. Zato si usoja podpisani odbor slovensko javnost opozoriti in to tem bolj, ker se v dotičnem članku poziva slovensko javnost in časopise, da naj se ne puste premotiti od gotovih oseb, ki baje izrabljajo zahrbtnosti proti zaslužnim možem — zato smatra podpisani odbor za svojo dolžnost, da o »značilnem razporu«, ki se je baje pojavil v pripravljalnemu odboru, resnici na ljubo stvarno spregovori.
Do današnjega dne se v delovanju pripravljalnega odbora ni pojavil niti najmanjši »razpor«. Da je mojster Jakopič omogočil sodelovanje slovenskih umetnikov, odgovarja le toliko resnici, kolikor so vsi člani složno si naprtili težko, odgovorno, zamudno in z ne malimi izdatki spojeno delo, da se omogoči in zasigura sodelovanje slovenskih umetnikov na projektirani razstavi.
Gosp. Jakopič doslej odboru svojega izstopa iz odbora ni naznanil, pač pa je izstopil iz jurvja, kakor smo poročali, in to vsled končnega rezultata volitve v jurv, ki je bila tajna, in v katero je volilo 23 umetnikov, ki so prijavili svoje sodelovanje. Izvoljen je bil v jurv tudi gosp. Jakopič, a je odklonil izvolitev v prilog gosp. Žmitku in ukrenil, da se je vršilo žrebanje med ces. svetnikom gosp. prof. Franketom in Zmitkom, ki sta za ostalimi izvoljenimi umetniki dobila slučajno enako število glasov. Žreb
je odločil za g. prof. Franketa. To so gola dejstva, o katerih intrigah ali zahrbtnostih ne more biti govora. Protestiramo torej odločno proti nizkotni pisavi anonimnega, nam pa dobro znanega dopisnika, oziroma in-spiratorja, ki pod krinko, da varuje ugled slovenske umetnosti, priobčuje izmišljotine.
Tedaj je tudi vsako obžalovanje katerihkoli slovenskih umetnikov, ki so se dali izrabljati proti Jakopiču, brezpredmetno, pač pa obžalujemo uredništva, ki se dado izrabljati od mistifikatorjev.
Ker so se doslej skoro da vsi priznani slovenski umetniki prijavili, bi nas silno zanimalo zvedeti onega, oziroma one razne slovenske umetnike, ki hočejo z abstinenco na tej razstavi dokazati, da so res edini in pravi umetniki.
V Ljubljani, 27. aprila 1912. »Pripravljalni odbor za IV. jugoslovansko umetn. razstavo v Belgradu.«
M. Stemen 1. r., Iv. Vavpotič 1. r., Ferdo Vesel 1. r. Zgoraj navedena dejstva o poslovanju pripravljalnega odbora ob priliki jugoslovanske umetniške razstave v Belgradu odgovarjajo v polnem obsegu resnici, kar potrjujem z lastnoročnim podpisom.
V Ijubljani, 27. aprila 1912.
R. Jakopič 1. r.
— Srečni bulgarski pisatelji na Bolgarskem. V bolgarskih parlamentarnih krogih se bavijo z načrtom, da bi dali znamenitim domačim pisateljem primerno pokojnino, da bi se mogli na ta način popolnoma posvetiti pisateljevanju.
— Mažarske šole v Bosni. Ma-žarsko šolsko društvo »Julian« ustanovi začetkom prihodnjega šolskega leta v Bosni sedem novih ma/arskih šol. Za šolo v Banjaloki bo dalo društvo 30.000 K. Značilno je. da je okrajni glavar Umlant obljubil, da bo podpiral Mažare pri ustanovitvi teh šol.
Književnost.
»Slovenski   llustrovani Tednik«
se je tako spopolnil in razširil, da smo lahko ponosni, da imamo Slovenci, čeprav smo majhen narod, takšen list. Priobčil je že toliko slik in primernega čtiva n. pr. o »Glasbeni Matici«, o amerikanskih Slovencih, o slovenskih pisateljih Cankarju, Finžgarju, Turnerju, Funtku itd., da mu pač nikdo ne more odrekati velikega narodno - kulturnega pomena. Priobčuje pa tudi slike o aktualnih dogodkih n. pr. o potopljenem parni-ku »Titanicu«, o nesreči na Stolu, o avtomobilski nezgodi pri Ljubljani itd., da je za vsakogar zanimiv. — »Slovenski llustrovani Tednik« je gotovo najbolj primeren in važen slovenski časopis, da razširja prosveto v najširše sloje naroda. »Slovenski llustrovani Tednik« zasluži torej naj-izdatnejšo podporo in pozivamo vse zavedne Slovence: Naročite si »Slovenski llustrovani Tednik« in razširjajte ga! Četrtletno stane le 2 K.
Izpred sodišča.
Dijaški plesni odsek pred sodiščem. Včeraj se je vršila pred tržaškim okrajnim sodiščem zanimiva obravnava proti dijakoma Ratman in Luccato. Ta dva sta bila člana odseka, ki so ga sestavili dijaki za prireditev plesne veselice dijakov. Nasve-tovala sta odseku, da se neka rodbina v Trstu ne povabi na veselico, češ, da je ta rodbina manj vredna. — Njihov predlog je odsek tudi upošteval in omenjene rodbine ni povabil. Člani prizadete rodbine so se čutili razžaljene na časti, in so oba dijaka tožili. Sodišče je po priznanju dijakov priznalo, da je tako postopanje res razžaljivo, vendar pa je obravnavo preložilo na 6. majnik, da zasliši še ostale člane plesnega odseka. Obravnava je vzbudila v tržaških krogih veliko zanimanja.
Laški vohun pred sodiščem v Rovinju. Včeraj se je vršila pred okrožnim sodiščem v Rovinju zanimiva obravnava proti vpokojenemu poštnemu uradniku, 391etnemu Frideriku Trigariju, doma iz Zadra, zaradi vohunstva. Trigari biva sedaj v Rimu. Obravnava se je vršila tajno. Pristaniški vodnik v Pulju Kobrilo-vič je izpovedal, da je prišel Trigari dne 6. in 7. januarja k njemu in ga izpraševal, če pozna pristaniške utrdbe in če ve, kje so položene pomorske mine, ki so preskrbljene z električnim užigalom. Vprašal ga je tudi, če zna risati in ga je povabil v Rim, da tam nekemu laškemu štabnemu častniku nariše utrdbe puljske-ga pristanišča. Kobrilovič je potrdil vse to pod prisego. Trigari je vse tajil in trdil, da je šel po vpokojitvi v Rim, da se posveti trgovini. Ker sodišče izpovedi Kobrilovičeve ni sma-traloza obsoobo in ni drugih dokazov imelo, je bil Trigari oproščen.
Obsojeni denuncijant. Pred goriškim vzklicnim sodiščem je bil obsojen klerikalni učitelj na Vrhu Josip Balič na 20 K globe ali 5 dni zapora
zaradi obrekovanja. Obdolžil je namreč javno enega svojih tovarišev, da se je ta med petjem cesarske himne nespodobno vedel. Pred okrajnim sodiščem je bil Balič oproščen, vzklicno sodišče pa je to sodbo razveljavilo in Baliča obsodilo.
Volita 1 Spodnji Šiški!
Vsa potrebna pojasnila, tiskovine itd. glede nadomestnih občinskih volitev dobe volilci vsak dan v prostorih »Čitalnice«, In sicer od 1. do 3. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Pročitane napredne časopise
zbira in razpošilja tajništvo Narod-no-napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idejina moč. iz-vrševalni odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek prečitane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad (Wolfova ulica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg tega zbirajo krajevna politična društva prečitane časopise v svojem okraju.
Razne stvari.
* Velika nesreča v rudniku. V
nekem rudniku Mokkaido na japonskem otoku Yesso, se je zgodila velika eksplozija. 283 rudarjev ne more iz rudnika. Najbrže so vsi izgubljeni.
* Napadena princezinja. Iz Bruslja poročajo, da so desetletno prin-cezinjo Zofijo orleansko na nekem izprehodu v spremstvu guvernante napadli banditi ter jo oropali ročne torbice. Roparje so prijeli.
* Eksplozija morske mine v smirnskem pristanišču. V ponedeljek je zadel parnik »Texas« gršKo - ameriške paroplovne družbe »Hadži - -Dand« v smirnskem pristanišču ob mino ter se takoj potopil. Na krovu je bilo 152 oseb. Od teh so jih rešili 92, ki so bili pa deloma ranjeni.
* Velika tatvina v tramvaju. V ponedeljek zvečer je bil v Budimpešti v vozu tramvajske železnice ukraden veleposestniku Franu Dra-skoviću kovčeg, v katerem H imel 29.000 mark in dve menici. Storilca še niso zasledili.
* Nesreča pri požaru. V Wit-tingnu na Pruskem se je dogodila v ponedeljek pri nekem požaru velika nesreča. Ko so ognjegasci gasili, se je podrla ena stena in zasula devet mož. Ko so odstranili goreče razvaline, so dobili tri ognjegasce mrtve, ostali so bili težko ranj°ni.
* Velika nesreča na morju. Soproga predsednika Združenih držav Tafta, je izdala oklic za subskripcijo, da se napravi spomenik žrtvam pri katastrofi parnika »Titanic«. — Parnik »Makav Bennet« je prišel z 190 mrtveci parnika »Titanic« v Halifax. 116 mrtvecev so potopili v morje.
* Kitajci napredujejo. Iz Pekinga poročajo, da na Kitajskem odpuščajo stare državne uradnike. Več tisoč uradnikov so odpustili. Na njihovo mesto pridejo Mladokitajci. V ministrskem republikanskem svetu so sklenili, da se nadalje ne smejo uporabljati naslovi a la ekscelenca itd. V bodočnosti naj velja za vse dr-žavlian** snmo nas^v državlian.
* Usoda ^lavnih moz Zi,Timivo literarno vsoom.nko urip»:vt_duje v »Birž. Ved.« ruski profesor Borob-čikov. L. 1890. je prišel v Kristianijo, kjer je takrat žive! Hcnri*' Ibsen, in je hotel obiskati siavne^c dramatičnega pesnika. Ko je stoti: v pristanišču z ladje, je takoj vprašal, kje stanuje Henrik Ibsen. Pristaniščni nadzornik mu je vljudno oupovoril, da je »znani brivski saloii« &espoda Henrika Ibsna takoj za prvim voglom. Profesor je šel k temu brivcu, se dal obriti ter med tem vrraŠal, kje stanuje oni imenitni pesi.ik, ki ima isto ime kakor brivec. Nihče ni tega vedel. Toda brivec je končno vendarle prišel na originalne misel ter svetoval profesorju, naj gre na magistrat, kjer mu bodo nedvomno povedali, kje stanuje »oni gospod, ki piše.« Tam je izvedel ruski pedagog, da je Henrikov Ibsnov v Kristianiji 270 in da »mnogi od teh tudi pišejo« — toda za pravega ni vedel niti eden izmed uradnikov. Končne se je profesor domislil, da bi bilo pač najboljše iti v gledališče ter se tam informirati pri igralcih. Lden od teh mu je pokazal vilo, v kateri je stanoval Henrik Ibsen in kler ga je profesor Borobčikov tudi faktično dobil. Ko mu je med pogovorom povedal, se je pesnik nasmehnil in dostavil: »Najboljše pri tem je, da skoraj vsak od teh Henrikov Ibsnov dobiva dan za dnevom iz tujine kako pismo, ki je namenjeno ir.cni, ki mi le pa le včasih dopošljc, ker noče vsak izmed teh biti neplačan pomočnik pošte.«
* Pariški avtomobilski roparji. O Bonnot u poročajo, da je bil zelo iz-
Gospodarstvo.
— Ljubljanska  kreditna banka
ustanovi v Gradežu agencijo, ki prične delovati s 15. majem t. L, in bo poslovala v celi kopališki seziji. Popolnoma moderna menjalnica se bo nahajala v najbolj prometnem delu Gradeža v Viale Gradenigo št. 3. Bavila se bo z vsemi bančnimi in menjalničnimi posli. Svoje cenj. rojake, ki obiskujejo Gradež, že sedaj opozarjamo na novo ustanovitev cvetočega domačega zavoda.
— Poletni vozni red c. kr. avstr. državnih železnic, ki velja od 1. maja 1912, stopi v veljavo na vseh tukajšnjih progah v polnoči od 30. aprila na 1. maj t. 1.
V primeri z voznim redom lanskega noletja so sledeč^ spremembe:
Vlak št. 701 (turski ekspres) je za 16 minut kasneje nastavljen in služi za vsakdanjo zvezo iz Pariza v Trst, ki se je nanovo vpeljala v zimski službi 1911/12 in je bila le trikrat na teden.
Vlak št. 701 služi poleg zveze iz Pariza tudi za zvezo z Dunaja zap. kol. v Trst preko Amstettena in ima sledeče direktne vozove:
iz Pariza v Trst I. in II. razreda; spalni voz iz Stuttgarta v Trst; iz Monakovega v Trst III. razreda; z Dunaja zap. kol. v Trst L, II. in III. razreda in iz Linca v Trst L, II. in III. razreda.
Vlak št. 702 (turski ekspres), ki je od Trsta le za relacijo turske železnice, je nastavljen napram vlaku št. 2 za eno uro kasneje in odhaja ob 6. popoldne iz Trsta ter posreduje vsakdanjo zvezo iz Trsta v Pariz z direktnimi vojovi iz Trsta v Mona-kovo III. razreda, spalnim vozom iz Trsta v Stuttgart; iz Trsta v Pariz L, II. razreda; vlak št. 702 nima zveze na Dunaj. Raba »turškega ekspresa« je dovoljena proti plačilu normalne pristojbine za brzovlak (brez doplačila).
Vlak št. 705 je napram vlaku št. 501 za 10 minut zakasnjen, viak št. 706 pa napram vlaku št. 502 za 20 minut prej nastavljen in od Jesenic pospešen v svrho zveze v Monakovem na vlak D 57, s čimer se je omogočilo, da vozi na Veissingen pri \ vlaku št. 706 in se je skrajšala vožnja v relaciji Trst - Vlissingen za 3 ure 40 minut.
Vlaka 705/706 nimata nadaljevanja na progi Line - Podrožica ter sta tako namenjena le za relacije turske železnice z direktnimi vozovi iz Berlina v Trst L, II., III. razreda (avstrijska proga čez Prago), iz Prage v Trst I., II., III. razreda (le od 27. junija do 15. septembra), iz Berolina v Trst L, II., III. razred (nemška proga), iz Vlissingena v Trst I., II. razreda, ter spalnim vozom Iz Monakovega v Trst
Podnevni brzovlaki bodo vozili deljeno, kakor v lanskem poletju.
Vlak št. 607 vozi 1? minut kasneje kakor lani, dočim odhaja vlak št. 608 iz Trsta 10 minut prej, namreč ob 8. uri 30 minut dopoldne. Vlaka 607 in ^08 služita za relacije iz Trsta na Dunaj Juž. kol. čez Ljubno in iz Trsta v Berolin čez pvhraško progo ter imata direktne vozove iz Be-1 rollna v Trst L, II., III. razreda . in
Kmečka pisarna narodno-napredne stranke
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bo poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno na rod no-napredne stranke v Ljubljani, Wolfova ulica 10. Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tud: naprednim kmetskim županstvom.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali :
Za »Ciril - Metodovo družbo«:
J. Supan v Brežicah 7 K, koje so darovali prvi gostje v Čateških toplicah (6 K) in g. dr. Hudelist prvo or-dinacijsko krono v Brežicah.
Za »Obrambni sklad C. M. družbe«: Dr. Milan Orožen v Kamniku 50 K, pošiljajo tarokisti rodbin Močnik - Orožen kot 3. obrok na račun kamna.
2iveli nabiralci in darovalci! *
3. izkaz prispevkov »Društvu za zgradbo in vzdrževanje sokol-skega doma telovadnemu društvu »Sokol I.« v Ljubljani. Za sokolski kamen a 50 K je prispeval g. A. Šarabon. — Kvadratne metre a 5 K so odkupili gg.: in sicer po štiri m2 J. Cesnik, D. Serevalli; po dva m2 T. Bizjak; po en m2 pa F. Lavtižar, M. Ham, V. Meserko, Le-nassi & Grkman, J. Ferlič, M. Sprei-tzer, A. Škof, Sedej - Strnad. — Darila: Gg. mesarski pomočniki 26 K, J. Stritar 20 K, J. Irkič 10 K 50 v; po 10 K so darovih: K. Cerne, uredništvo »Jutra«, društvo »Špinčič«; po 5 K: J. Ažman, F. MajdiČ, Jarše; po 2 K: J. Janeš, F. Anžič, J. Marchotti, A. Cerk; po 1 K: J. JanežiČ, J. Bri-celj, A. Sirk, M. Podkrajšek, F. Pa-uer, M. Dolničar, Steiner, Szillich, J. Černe; po 40 vin.: Tomažič, Krištof, Vičič, GerloviČ; po 20 vin.: K. Ver-bič, Medved, Blatnik in neimenovana. — Nabrano: na II. občnem zboru 43 K 53 v, v veseli družbi pri br. Počivalniku 8K30 v.-Zraz-pečavo blokov nabrali: Gg L. Medic 18 K 40 v, J. Klemene 12 K 70 v, J. Skubic 10 K, F. Poljšak 10 kron. — Nabiralniki: dne 16. januarja 1912 dvignili iz nabiralnika pri br. Zupančiču 20 K 39 v, br. Počivalniku 20 K 26 v, br. Bončarju 17 kron 35 v, br. Roškarju (Auer) 9 K 60 v in br. Goršetu 60 v. Srčna hvala vsem nabiralcem in darovalcem. »Na zdar!« — Za odbor: Dr. Pestot-nlk, predsednik. J. Muiaček, blagajnik.
98 štev.
SLOVENSKI NAROl.
Stran 5.
Telefonska in brzojavna poročila.
Elektrarna v Hrastniku.
Hrastnik, 1. maja. Tu se bo baje stavila velika elektrarna, kakor se čuje za približno 15 milij. kron. Vrše e že ogledi, vendar se ne izve zanesljivo, ali po gradila elektrarno Južna železnica, aH rudokop, ali celo država, kakor ugibajo drugi.
Delegacije — hrvaško vprašanje.
Dunaj. I. maja. Avstrijska delegacija stoji danes pod vtiskom hrvaškega vprašanja. Velik del debate o proračunskem provizoriju se je sukal okrog dikature kraljevega komisarja Čuvaja na Hrvaškem. Izmed ugoslovanskih govornikov, ki so bili proglašeni je govoril danes poslanec dr. Čingrija. Priglašeni pa so pro poslanca Guggenberg in Barenrei-ter, contra poslanci dr. Čingrija, Ma-sarvk, Nemec, Klofač, Tuškan, Spin-čič in Sedlak.
Ko je bila debata otvorjcna je govoril poslanec
dr. Čingrija.
Njegov govor, ki je vzbujal Splošno pozornost znaci višek kritike in globoko segajočega razpravljanja o državnopravnih in ustavnih temeljih ter o posledicah hrvaške krize.
Podal je strikten dokaz o samo-tojnosti hrvaškega kraljestva.
Razpravljal je o razmerju Hrvaške napram Ogrki. ter dokazal važnost tega razmerja za celo monarhijo.
Govoril je o zgodovinskem razvoju Hrvaške, ter izrekel zgodovinsko kritiko postopanja Madžarov napram hrvaškemu zavezniku.
Dokazal je nekompetenco ogrske delegacije, ki je danes le še državnopravni torso.
Govoril je najprej v hrvaškem jeziku. Nato je poudarjal, da izrablja priliko, predložiti celi evropski jav-osti natančno sliko o razmerah na Hrvaškem. Naglašal je, da je napravila najmučneiši vtisk. da delegacija zopet ni poklicana k rednemu zasedanju, marveč samo da reši proradi provizorij. To se je zgodilo samo zato, ker sedanja politična situacija Madžarom ni nerodna.
Dostavil je. da je Khuenova po-• na Hrvaškem povzročila predat, ter da tudi sedaj še onemogo-faje razvoj skupnih zadev.
Hrvaško - ogrska nagodba je onolnjevalni del avstro - ogrske na-odbe. Delegacija ogrskega držav-ega zbora de iure ne obstoja več.
Ogrski nagodbeni zakon namreč določa: Avstro - ogrska delegacija ie le tedai in pod tem pogoiem eljavna, če obstojam v obeh držav-ih nolovicah konstituciionalne razmere.
Dejstvo je, da je ustava na Hr-aškem susnendirana, vsled tega udi na Ogrskem, ker je na Hrva-kem vpeljana diktatura. Vsled tega tudi pravo vel javnost ogrsko - hr-'aske nagodbe ugasnila. Nagodba riznava Hrvaški stališče enako-•ecra kompaciscenta z Ogrsko, o je izraženo jasno v nagodbi, ki
0 sme Avstro - Ogrska iznremeniti z dovolieniera Hrvaške, kate-
1 je v tej nagodbi statnlrana nopol-a enakopravnost. Trije jeziki, br-aški, madžarski in nemški, so v tej n£ođhj določeni kot enakopravni, rvaška enakopravnost   je   tudi s
jisno dokazana, da veje na kuonem državnem zboru tudi hr-'aška zastava.
NTato se je bavil delegat dr. Čin-rija z dokazovanjem nelegalnosti in ^veljavnosti hrvaških mandatov na odlagi hrvaško - ogrske nagodbe, ef je navajal izrek poslanca Plive-ća, unijonista in osebnega prijate-8a bivšega ministrskega predsedni-a Khuena, ki je rekel:
»Po določbah iz I. 1868 oziroma ^73 ni ogrsko - hrvaški zbor legiti-
en. če potečejo 3 meseci od razpu-ta hrvaškega sabora, ne da bi bili Voljeni delegati za budimpeštanski arlament.  Proti poldnevu je prosil ■oslanec dr. Čingrija, da se prekine eia. ter je bila seja po kratkem odprti zopet otvorjena. Na to je nada-;val  poslanec   dr. Čingrija svojo jzpravo o današnjih razmerah na rvaŠkem. Proti 1. popoldne je kon-al svoja izvajanja ter še enkrat podarjal utemeljenost svojega predla,
J naj izreče avstro - ogrska delegata, da ne more biti z ogrsko delegacijo v nikakoršnem stiku,
?.r ogrska delegacija v njeni seda-31 sestavitvi ni  več  zakonito ve-
'lavna.
Ko je na to govoril še delegat
^enberg je bila seja zaključa.
. Popoldne so odšli člani delega-v Dunajsko Novo mesto, da si Redalo  zrakoplovni  oddelek av-lriiske armade.
Dunaj, 1. maja. V seji avstrijske delegacije je referiral delegat dr. Grabmaver o 6 mesečnem proračunskem provizoriju ter priporočal, naj se v celoti sprejme. — K besedi so se oglasili med drugimi: Dr. Čingrija, Spinčič, dr. Masarvk in Klofač.
Ogrska delegacija.
Dunaj, 1. maja. Ogrska delegacija se je bavila s proračunskim provizorijem, ter je delegat Pap priporočal, da naj sprejme ogrska delegacija včerajšnjo izjavo zunanjega ministra Z zadovoljstvom na znanje. — Delegat Zaltan Dezy je predlagal, da naj ogrska delegacija izjavi, da je vojni minister Arffenberg v zadevi brambne reforme nepravilno postopal, in da se je na eni strani vmešaval v vprašanja ogrskega državnega prava, na drugi strani pa je kršil vzajemnost z ogrsko vlado. Delegat Josekutz (vladna stranka) je izjavil, da je Auffenbergovo izvajanje v delegacijah izpremenilo situacijo. Poslanec Dezv je opozarjal na to, da Auffenbergova misija ni bila ponesrečena.
Govoril je na to poslanec Bathv-anv, ki je napadal zunanjega ministra, zaradi tega, da je vojni minister Auffenberg se vmešaval v notranje državne zadeve.
Nesklepčnost davčnega odseka.
Dunaj, 1. maja. Danes je bila napovedana seja davčnega odseka. Ker ni bilo k seji zadostnega Števila članov, se seja ni mogla vršiti.
Kriza v krščansko - socijalni stranki? — VVeisskirchner proti Neu-inaverju.  —  Razpust občinskega
sveta?
Dunaj, 1. maja. Dr. VVeisskirch-nerju, ki pripisuje sebi največjo zaslugo, da so se občinske volitve vsaj relativno ugodno končale za krščanske socijaliste, se zopet skomina po županskem stolcu. Jel je deloma prikrito, deloma čisto javno rovati proti sedanjemu županu dr. Neumaverju ter agitira za to, da bi on bil izvoljen za župana, češ, da je bila izrecna želja dr. Luegerja. naj bi bil on njegov naslednik na županskem stolu.
Ta agitacija je imela za posledico, da je nastala pravcata revolucija proti Neumaverju v krščansKO-so-cifalnih vrstah. Toda Ne.nnaver se ne mara umakniti in upogniti, marveč hoče vztrajati na svojem mestu do konca, ako ti to tudi povzročilo kakšno krizo. Zatrjuje se, da je Neu-maver pripravljen rabiti v svojo obrambo vsa razpoložljiva sredstva in da se ne bo umaknil VVeisskirch-nerju in če tudi bi pri tem riskiral, da pride do razpusta občinskega sveta in do uvedbe komisanjaia na magistratu.
Krščanski socijalisti bodo revidirali svoj program.
Dunaj, 1. maja. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, namerava krščansko - socijalna stranka sedaj po končanih občinskih volitvah, ki sc vendarle niso končale s popolnim porazom, pristopiti k reviziji! strankinega programa. Baje bo izločila iz programa ves radikalizem ter sprejela konservativna načela.
Tudi v parlamentu bodo krščansko - socijalni poslanci revidirali svojo politiko in taktiko.
Dr. Gessmann se vrača.
Dunaj, 1. maja. Dr. Gesstrnnn se vrne na Dunaj dne 14. maja in se zopet posveti političnemu delovanju. — Menda so ga zopet osokolile dunajske občinske volitve.
Prepovedana turneja hrvaške opere.
Zagreb, 1. rnaja. Tekoči mesec je nameravala hrvaška opera napraviti turnejo v Split, Sarajevo, Bel-grad in Sofijo. To turnejo je komisar Čuvaj prepovedal ter s tem povzro-čČil gledališču 50.000 K efektivne škode. Ta prepoved je bila izdana na intervencijo avstro - ogrskega poslanika v Belgradu Ugrona, češ, da se mora na vsak način preprečiti, da bi v teh časih prišla v Belgrad hrvaška opera, ker se je bati demonstracij proti Madžarom in manifestacij za Hrvaško. Toda pravi vzrok to ni. Prepoved umetniške turneje hrvaške opere je madžarska osveta, zato, ker je madžarska razstava v Belgradu iz bratske solidarnosti do Hrvatov doživela tako popolen fiasko, da so Jo morali zapreti In da si je ne upajo prepeljati niti v Sofijo, ker se boje, da bi je tudi tam ne zadela enaka usoda.
Kriza na Srbskem.
Belgrad, 1. maja. Ker je bil pri zadnjih ožjih volitvah izvoljen opozicijski kandidat, se konča volilni rezultat za Milovanovićev kabinet z enim samim glasom večine, ki pa mora biti šele vsled volilnih protestov verificirana. Če ne bo mogoče doseči s staroradikalnimi desidenti sporazuma, je odstop Milovano viče vera kabineta neizogiben.
Kreta.
Carigrad, 1. maja. Angleška vlada je sporočila porti, da bo strogo postopala proti poslancem s Krete, ki hočejo priti v grški parlament.
Venlzelos pride na Kri.
Atene, 1. maja. Španski ministrski predsednik Venizelos pride na Krf, da konferira tam s kraljem o vseh vprašanjih notranje in zunanje politike. Venizelosa sprejme tudi nemški cesar v avdijenci.
Vstaja v Sibiriji.
Petrograd, 1. maja. Zaradi krvavih dogodkov v rudokopih družbe Lena stavka v Petrogradu 22.000 delavcev. Včeraj ob 6. zvečer se je zbralo mnogo delavcev in dijakov na prospektih, ter je bilo nad 40 oseb aretiranih.
ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA.
Dardanele.
Carigrad, 1. maja. Včerajšnji ministrski svet je sklenil, kakor poročajo listi, po natančnem razmotrivanju vseh pomorskih pogodb, tako dolgo vzdržati zatvoritev Dardanel kot pravico Turčije, dokler so še sovražne vojne ladje v Arhipelu.
Carigrad, 1. maja. Kakor poročajo listi, pade končna ločitev ministrskega sveta glede Dardanel v prihodnji seji ministrskega sveta, ki se vrši po posvetovanju zunanjega ministra Asim bega s poslaniki.
Carigrad, 1. maja. Turška vlada je sklenila, odpreti Dardanele že v najkrajšem času za nekaj dni, da se omogoči promet skozi morsko ožino, potem pa zopet zapreti za nedoločen čas.
Carigrad, 1. maja. Turška vlada je odgovorila na zadnjo rusko noto glede otvoritve Dardanel, da je ministrski svet prišel po natančnem presojanju vseh pogodb zaradi Dardanel do prepričanja, da ne obstoja niti ena pogodba, ki bi prepovedala Turčiji, zapreti v vojnem času Dardanele. — Nato je ruski poslanik iznova takoj zagrozil turški vladi, da bi podaljšanje zaprtja Dardanel v evropski javnosti zelo škodovalo simpatijam, ki jih goji Evropa proti Turčiji.
Velikanski uspeh.
Rim, 1. maja. Kakor smo že poročali, se je posrečilo Italijanom zasesti otok Aslropalijo. Dve stotniji sta zasedli gore okrog glavnega kraja na otoku, vasi Sivadije. ter sta zahtevali od garnizije, da se uda. Gar-nizija se ie tudi res udala ter so priznali Italijani vjetim turškim vojakom vse vojaške časti. Garnizija je obstajala iz 10 mož.
Spominjajte se
Današnji list obsega 8 stran?.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Rasto PnstoslemČck. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 30. aprila: Marija Videnšek, hči pekovskega mojstra, 8 mesecev, Streliška ulica 15. —Štefanija Toni, hči čevljarjeve vdove, 16 mesecev, Kar lovska cesta 30.
V deželni bolnici:
Dne 28. aprila: Dr. Vladislav Derč, c. in kr. avstr. konzul, ataše, 28 let. — Viljemina Skamen, učenka, 9 let.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. o. občinstvo vljudno vabimo aa novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časa ponove, da pošiljanje ne preneha ia da dobe vse številke.
m nirruriii uinnntt
velja v Ljnbljaai na dom dostavljen: Vse leto... K 14*— I Četrt leta... K #*_ Pol leta . • . n lt-— I Ea mesec. . . m 2.—
V apravailt?a prejemal aa mesec K l*tC Sposiljaajem se »**tJ v Avstriji velja: Vse lete .. . E t*— I Četrt leta . . ■ t-IO Pel leta ... „ 13-— | Ea mesec . . „ 2-SO
Zt Nemčijo ?se lete 18 S. Za Amerike ia drage delele vse lete M K.
IW Naroča se laike s vsakim dnevom, a brata se mera poslati tadi naročala«, dragače se ae oziramo aa doticao aarecJle.
Pri reklamaciju naj se aavede vedae daa sa-dajefs plačila sararsiai.
List se astatUa le. daa po aeteiJ
Tako se sme imenovati bolesti utežujoče, mišice in živce krep-čojoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo fraacosko tganf• tal sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in
Kri drugih nasledkih prehlajenja. Cena ste-lenici K . Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na Domala, Tueh-lambtn t. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.     5 19
Največje zmagoslavje življenja je brez dvoma zdravje. Zdrav organizem, neopešane moči in veselje do življenja so dragoceni zakladi, ki jih vsekakor moramo varovati. Nobena stvar pa temu velikemu smotru ne služi bolje nego Nutrigen, to idealno sestavljeno živilo, ki poživlja kri, kosti, odpornost. Tudi zdravemu je Nutrigen potreba, bolnik pa naravnost greši, ako pojemajoče energije, pešajočega veselja do življenja ne poživi z Nutrigenom. Podjetje Nutrigen, Budapešta VII., Elisabeth-ring 16, odd. 173 pošlje vsakomur na željo zastonj poizkušnjo in pouk o Nutrigenu.
25
J. Ciuha
Stari trg št. 1
ftriri Htt nb* imktma. Um Je ut ipUb .
en
99
Nuisoi"
od
Bergmanna & Co. Dečin o L. i
je in ostane prej ko slej nedosegljivo v svojem popolnoma naravnem barvanju las in brade V zalogi v plavi, rjavi in črni barvi. — Cena steklenici K 2-50. Dobiva se pri A Kane, drogerija in fris. O. Fettich, Frankheim. 695
Proti praha jem, luskinam in izpadanju las
deluje najbolja* priznam*
Tanno-chinin tinta
katera  okrepOuje   laaiače, odstranjuje lusko in preprečuje Izpadanje las.
1 ateklenle* z navodom S krunu.
Razpošilja se s obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medlo, rrii, medicinal. vlna dpecliali tet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod itd.
Del lekarna Milana Leasteka
f Liubl|anl Ruljiva cssta it. I.
poleg novozgrajenega Fran Jolefovega
jubli. mostu. 17
V te| lekarni dobivajo zdravila tudi elanaš bolniških blagajn jnine železnice, e. kr. tebaene tovarne ln okr. bolniške blagajne e LtnblfanL
Kazensko praTdDi M
z dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z dodanim
ztMi prepisom
In drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-jočimi. _
Trdo rasan 9 E tO v„ po poeti • E SO
lojiiiariia i Ubijanj
Borzna poročila.
L|ubllan*ka
„Kreditna banka v Ljubljani*
Urtfil karti šisajske bone 1. najt 1112
■afelbeml aaelrjl.
4'/» majeva renta .... 4'29/t srebrna renta .... 4°/t avstr. kronska renta  . .
4*/9 kranjsko deželno posojilo 4° t k. o. češke dež. banke .
SreOks.
Srečke In 1. 1860 </.    -  • •
1864.....
tiske ......
zemeljske I. izdaje .
»i
M
M
m
rt
H n »• i»
u
II.
ogrske hlpotečne
dan. komunalne avstr. kreditne . ljubljanske . . avstr. rdeč. krila ogr. m m bazilika . . . turške ....
Deurni	B lagot ■
89*60	8980
92-65	92*85
89-55	89-75
8920	89 40
9225	9325
91-75	9275
433 —	445 —
612 —	624-—
29475	306 75
304 —	316*—
269-50	281-50
249-50	255 50
498-	510 —
493 —	505 —
71 15	7715
58-—	64 —
38 75	44-75
3175	35 75
243-75	244 75
452 —	454 —
644 25	64-S-25
531 —	532'—
	106-50
741*50	742 50
98625	987-25
375-—	376*—
281*50	282*50
11-40	11-42
117-75	118 —
9565	95-80
9465	9485
254 —	255'—
neieioe.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . AIpine-Montan .... CeSke sladkorne družbe . Zivnostenske banke. . .
Valute.
CeklnJ.....; ;
r^nrke ••*••••
Franki   .... ...
Lire   .   .   .  .   .   .  . .
Rubili........
oene v Budimpeitia
Dne 1. maja 1912.
Termin.
Pšenica za maj 1912 ... za 50 kg 11*81
Pšenica za oktober 1912. , za 50 kg 11 39
Rž za maj 1912..... za 50 kg 1060
Rž za oktober 1912 .   .  . za 50 kg 947
Oves za maj 1912       .   . za 50 kg 10*20
Oves za oktober 1912   .  . za 50 kg  9 13
Koruza za maj 1912 ... za     kg 941
Koruza za julij 1912 .   .   . za 50 kg 9*31
Msleorolo^lčnrj poročilo.
Višina oad morjem 300-2			Srednji iračni tlak 30-70 nrn		
maja	Cas opazovani!	Stanje barometra v mm	i« S cj o. w — «i — (— —•	Vetrovi	Nebo
30. »»	2. pop. 9. zv.	731-3 i 734*5	13-4 97	moč. jvzh sr. jvzh.	oblačno, n
1.	7.ZJ.	736'4 1	6*1	H	9
Srednja včerajšnja temperatura 10-7% norm. 120°. Padavina v 24 urah 00 mm.
lemove slike
prodaja io pošilja po poltnera ooizetio Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena sliki 5 kron.
273
£jubijana, Kolezijske ul. 16
•'zvršuje
1542
v
S
za razna prilike. — Delo umetniško okusno ln po solidnih cenah,
Prodaja cvetlice, raznovrstne sadike cvetlic in zelenjavo.
Piramidna Id kroglasta lavorjeva
v veliki množini po zmernih cenah.
Naročila na deželo hitro in vestno.
Na debelo in drobno
po nizkih cenah priporočam svojo
bogato zaloieno 27
trgovino
z galanterijskim in vseh vnl kra marskim blagom in pleteaiaami.
354 Devoclonalije
in vse vrste blago za božja pota.
Tionffla žilo« knuiskil ilanitev.
jTnton Škof
mu 1
00
88
378525
6747
V Salvoru (Istra)
se odda 1543
ti
z no
kandidata
Morske kopeli. Novozidana hiša. Zmerne cene. Pojasnila daje: Nicolo Favretto. Salvore (Istri).
Mirna stranka
išče stanovanje
s 3 sobami in pritiklinami, v sredini mesta
za avgustov termin. 1597
Ponudbe naj se pošljejo do 8. maja na naslov:
„Mirna stranka", poste restante Ljubljana.
1 f*
i W M il
z 2 sobami ozir. eno sobo in kuhinjo j
odda se talio] ali zaavoiistnv tsrmin
stranki brez otrok v suterenu vile na » Erjavčevi cesti 24. — Natančneje se poizve ravnotam. 1600
sprejme 1599
notar Hudovero i k y Ljubljani
in 20 johov arondiranecra posestva, 10 minut od mesta Kočevje, 86 p P Oda« 14 tiSOČ krOB naplačila. — Natančnejše informacije daje F. Goderer, trgovec v Kočevju. 1593
£epo stanovanje
z 2 sobami in vsemi pritiklinami
se odda s 1. majem
Poizve se „Drogerija Adrija" Šelenburgova ulica ftt. 5. i603
!U 1 felsii
D
obstoječe iz  4 sob s prit'klinami
se faKoj ali za avgustov \mm odda
v visokem parte m vile na Erjavčevi cesti št. 24. 1598
Natančneje se poizve ravnotam :-:
loden in modno blago
xa gospode in dame razpošilja
Karel Kocian,
tvornica sukna v liurapolcu
S Viorci tranko TvomiŠke cene
Spomladanska in poletna sezija 1912.
1 kupon   7 kron
1 kupon 10 kron
1 kupon 15 kron
1 kupon 17 kron
1 kupon 20 kron
Enkojicn 3'lOmdolg za kompletno molka obleko
(suknja, nlače, in telovnik)stane samo
Kupon za črno salonsko sukno 20 KL,  dalje blago ta površnike turistovski loien.  svilnate kamgarne itd   razpošilia  po  tvorniSkih  cenah  za  solidno in reelno dobro znana tvorniška taloga sukna
Siegel-Imhof v Brnu. |
Vzorci gratis in Iranko. 5*
Prednosti,   ki   jih   nnajo  privatni  odjemalci. al:o blago naročajo naravnost pri  firmi Sfcnel-Tmho na kraju tvornice, so velike  Stalne najnižje cene. Velika Izbira. Tudi najmanj-a naročila se izvrše s popolnoma  svežim  blagom  natančno   po vzorci
* * umetniške/,
I
in
pokrajinske
se dobe vedno v veliki izbiri v
JU lipi"
Prešernova ulica 7.
m
Turnim srcem naznanjamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša nepozabna soproga oziroma sestra, gospa
9
d
lil
hišna posestnika v Celja
v sredo, dne 1. maja ob 5. uri po polnoči po kratki, mučni bolezni, ptevidena s sv. zakramenti za umirajoče v 50. letu svoje starosti mirno v Gospodu zasoala.
Pogreb rredrage rajnke bode v petek, dne 3 maja ob 4. uri popoludne iz h še žalosti na okoliško pokopališče.
Maša zadušnica se bode brala v soboto, dne 4. maja ob 8 uri dopoldne v župni cerkvi v Celju.
Preblago rajnico priporočamo v prijazen spomin.
CELJE, dne 1. majnika 1912.
Olga Matko.
Ivan Kranjc,
soprog.
______
Zahfe¥a|t0 brezplačno!
1596
ilustrovani katalog št. 284a o
mlafilnih strojih
z okroglimi ležišči za mazanje za rečni motorni H< gepliev pogon,
gepljih
za vozno živim.
kosllnlh strojih za travo, detel jo in žito, obračalclh za ; -eno, grabi Ani kt h za b no in to, ć stilnikih 7a žito, trife-rjih, robkalnlkUi za koruzo, stroji* za rezanico, krhslalkth za repo, drobi laikih in vseh drugih poljedelskih strojih najnovejše odlikovane konstruk. od
Ho.
Uvalos ta
WJ m A. mM • -   laborstras^e *tev.
Ustan. 1872 1500 delavcev.
Zelo povttao, najmodernejše urejene tvornico podjetje. Odlikovana z nad 70D darnu Žete st pnajajati ■
Spretaa šivilja
se takoj sprejme.
1592
Vpraša se Frančiškanska nI. 2 m.
H17. do 24. nji 1912 (i
rabi mestni magistrat
večje število sob
Vsi oni, ki bi imeli za zgoraj omenjeni čas na  razpolago kako sobo (tudi z dvema posteljama)  blago vole  naj se oglasiti 1587
tekam tega tedna od 12.-2. nre popoldne ali od 5. - 7. nre zvečer ▼ nastanjevaliiem uradu mest-= nega magistrata.----- 5
Dobre mlsrne ure cen!
Pristna srebrna
remantoarka, od
c. kr. novčarnice I pečatom oprem-ijena, i emajlnim kazalnikom in sekundnim kazalcem, natančno regulira-no, okrovje s sar-lirjetn, K 8-40. z Jvojnim pokrovom Z I2r—, s kolesjem na sidro, sistem Roskopf odprta K 11*—. Ista s 3 srebrnim po-krovci K 13* . Pristna srebrna remonto'rka na
sMro z dve -
pokrovom (S sre-bnri pokrove) in 1 pokr< vec na vzmet) emaflni kazalnik, la kolesje na 15 rubinih, scknndnl kazalec, natančno regulirana K 16-50.
Vse urs natanfino regulirane ln rennr*xane. — Za vsako uro strogo reelna 3 Letna pismena garancija. Po povzetja pošilja Prva tvornica ur
l*in V MMtff c- in dvorni dobavitelj v J4M l\ m9%m Mostu št. 1145, na Češkem.
Olavnl katalog s 4000 slikami na zahtevo gratis ln Iranko.
teli vstopiti v trajno delo
k mojstru, ki ima boljše naročeno delo Naslov: l.c94
Jožef Šusteršič, Not. Gorice, Brezovica.
Oprava
se radi smrti lastnika
4aIso| ln poceai proda.
Vpraša se 1591
v Ge p skl ulici st. 3f I. nadstropje na raostrvžu.
Dva dobra
1575
krojaška pomočnika
za veliko delo
sprejme Franji Pangerčar, Trbovlje, Štajersko
Proda se pod Rožnikom
5 minut od Ljubljane 1344
kmetija, ki meri okrog 40 oralov, največ Kozda, novo zidana hiša s 6 sobami, hlev itd. in vse gospudsrsko poslopje, vrt z 2°00 sadnega drevja, pripravno tudi za letovišče, se zaradi denarnih razmer 1537
vse proda za 19.909 kron.
Pojasnila daje županstvo Sava cb Južni železnici, Dolenjsko.
za
v Ltubljani
> 1
v za os;
i
Tapetnik
Dragofin Puc
Ljubljana, fflarije Terezije testa štev. 16
na dvorišču, levo
3856 !
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela Velika izber zgotovljenih
: dSaTanov s
otomanov in modrocev.
ki jih prodaja
antikvarično
po izrek Rizi imi
z velikim vrtom. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1344
roieunTosenti
zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih :    srečk v Avstro-Ogrski  Ponudbe pod „MERKUR", Brno, Neugasse Nr. 20.
Zaradi selitve se ceno odda lepo
stanovanje
za tako} ali s prvim junijem.
Čopova cesta št. 19 I. nadstr,
1558
KoniM i loiilisii
z znanjem nemškega in hrvaškega ali] slovenskega jezika   se Sprc{me pri!
S. Zaloscer9 lekarna in drogerija V Tuzli (Bosna). — Več se poizve pri tvrdki JeiaĆin & £#0. 1602
£epo posestvo
pripravno za vsako obrt, obstoječe iz dvehl hiš in vrta, prav blizo cementne tovarne
premogokopa, ob okrajni cesti, 152!|
se   proda   iz proste roke.
Martin Smuk, posestnik, Bevškc poŠta TrbovIjJ
mešane trgovine želi premeniti službo,
Ponudbe pod „proda]alka(l
1 uprav. „Slov. Naroda.* 17051
St. 14215.
zcilas
Jf aroBna knjigarna
v Ljubljani ima antikvarično naprodaj
vse letnike nekdanje
dunajske revije
Ta revija je prinašala znamenite poltične, socijoloŠke, kritične >n literarne studije in je pravi vir dragocenih informacij. Zlasti primerno delo za kako boliš' ljudsko knjižnico.
Cena   izredno nizka.
Dne 27. t. m. poginila je v pasji kletki mestnega konjača tuja psica, Idi se je dne 24. t. m. zatekla k nekemu čevljarju ob Cesti na loko, na znakinl pasje stekline.   Psica je bila kaki 2 leti stara, bele barve, srednje velikost/ dolge dlake in repa, konastih, nekoliko rumenih ušes in konastega gobca tej I podobna kraškim psom.
Glede na to odreja podpisani mestni magistrat na pod lagi§ 41 zakona I dne 6. avgusta 1909 drž. zak. št. 177 za mesto Ljubljano od današnjeg«] dne naprej do preklica
i
!f€$H
V tem času morajo imeti psi, torej tudi oni, ki se na vrvici vodijo poj ulicah, torbo, ki popadanje popolnoma zabranjuje. j
Tudi se ne smejo jemati psi v javne lokale, kakor gostilne, kavarne itdj Ako bi kdo pri svojem psu zapazil sumljive znake, mora to takoj naznaniti mestnemu magistratu, psa pa do daljnje odredbe varno zapreti.
Pse, ki bodo za časa kontumacije prosto ali brez dobro napravljene torb* okrog letali, bo konjač polovil in pokončal, proti lastniku pa se bo kazenskoj postopalo.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 29 aprila 1912.
Župan:
Dr. Ivan Tavčar 1. r.
k
o j
Zi
c4 C
o
CA
.01
KO
4J
N
»N
V
C
*• jt m
"3
OJ
o
D.
1
bolezen
o
B
S
H
CM
se'z zdravili ne more zdraviti. Trpljenja so, ki so nastala zaradi pomanjkljive prehrane, zatorej je za zdrave in bolne enako važno, največjo važnost polagati na pravilno prehrano. 1590
Kateri so pravilni principi življenja In zdravje dajoče pre-hranitve, to, zal, ve le malo ljudi In odtod pride, da mnogo ljudi pred časom izgubi svojo moč In odpornost.
Svetovnoznano živilo Nutrigen (obl. varovano), ki se zaradi svoje izborne sestave po pravici imenuje kralj živil, je sestavljen po znanstvenih principih, o čemer imamo poverjene kemične analize. Seznanite se z izrednimi prednostmi tega živila. Nutrigen zastonj za vsakega!
Zahtevajte, sklicevaje se na naš list po^kušnio Nutrigena
zastonj in poštnine prosto
in zahtevajte tudi poučno brezplačno knjigo, ki so v njej temeljni principi pravilnega prehranjevanja obSirno popisani.
Doslej so je v Avstro-Ogrski porabilo 250.000 zavitkov, kar pač najbolj dokazuje nedosežno dobroto In veliko priljubljenost toga živila.
Podjetje JMrtges, {tiapešta, Vil, £li$abe»hriiig 16, Jtbt. 173
te
8470
WK4
EX
R+O
47
1575
99 štev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran 7.
150 hI. belega in rdečega
gorskega vina
letnik 1912 se ceno proda.
Več pove F. X. Felohter vino-:radnik v Stubici, Hrv.ikO. 1231
Se se za notarsko pisarno na deželi
spreten strojepisec
ali
1558
strojepisko.
.astoročno pisane ponudbe, opremljene
; spričevali je poslati na naslov, ki se zve pri uprav. »Slovenskega Naroda".
na
Mlajši, zmožni potniki.
Ze desetletja obstoječa prvovrstna, velika firma išče par mlajših, energičnih potnikov, ki morajo biti spretni prodajalci in ki so prepotovali že Kranjsko in Primorsko. Pogoj znanje italijanskega, slovenskega in nemškega jezika. Reflektira se na inteligentne, krščanske moči, katerim je mnogo na stalni službi in na tem, da pridejo naprej. Ponudbe s prepisi izpričeval in sliko naj se pošljejo pod: „Energischer Kaufmann 6800" na anončno pisarno Rudolf Moste, Dunaj I.
2 j*j pomočnika \
sprejme takoj v trajno delo Rttftol/ jeyer, kljočarski mojster,
[ista la Rudoifovo železnico Številka tO, Ljubljana.
Za izdelovanje
145S
vseh vrst se priporoča po nizkih cenah tvrdkt
M. SCHUBERT
prej Bilina Kasch, Židovska ulica štev. 5.
Povest — Spisal  Blaž  Po hI in.
Cena broš. 1 K 60 vin , vez. 2 K 50 vin., s poŠto 20 vinarjev več.
ji
Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec.
Cena broš. 1 K 80 vin., vez 2 K 70 vin., s poŠto 20 vinarjev več.
o ! o
Ti  najnovejši   zabavni   in   veseli   knjigi   priporoča najtopleje
Jtarodna knjigarna v £jubijam. |]T
Sm7
Modni salon
mm
ŽIDOVSKA TJLICA.
naznanja in priporoča častitim damam tu in na deželi svo^o krasno  izbiro ravnokar doŠlih
dunajskih in parili isodslav kakor mm zalogo ijoihil klo&ukov.
Žalni  klobuki vedno v zalogi«
Popravila se točno izvršujejo.      2306       Cene brez konkurence!
hj. «* m _  o trn ^11
.e, &\ m
\miIHi'lIliii MIMiIIIiiIIi
Krasns umetniška reprodukcija v već barvah
.-.  .% znamenite Groharjeve slike -v .-.
D gt f
atk %& ŠLt w&
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 66 cm in široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta
reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci.
=   Cena s pošto K 3.20, 11
Cobiva se v
lillilS! V Lili. M
Bivši dolgoletni delovodja tvrdke Keršič
102
108
103
101
104
sedaj samostojni
izcfelovDtell vozov, podKovnikovočltd.
se vljudno priporočam slav. občinstvu in prosim za zaupanje, katerega ste mi kot delovodji imenovane tvrdke izkazovali. Potrudil se bom z največjo skrbnostjo in jamčim za solidno in trpežno delo kakor tudi primerno nizke cene. :—:   Postrežba točna.   :—:
109
105
110
Opozarjam posebno na svojo novo pripravo ki mi omogućuje izvrševati vsa po-. a •      pravila na predmetih iz litega želen miTfln9Hf li A   t ifl P Otl 10   (£"<") in vsake kovine. :: Posebno UVIV£Slla*nU  VIII Cilj Cf zamoren popraviti ubite dele polje---detekih in drugih strojev, avtomobilskih motorjev itd. -
Delavnica: 1589
tika m Meji i
Šiška pri Ljubljani.
107
101
"      Najboljša in najzdravejSa —
barva§ za lase in brodo
je dr. Drallea „NER1L", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Štefan Sfnmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Poulične šminke m puder naj i meje po zmernih cenah.
pasmena perutnina
in nje Jajca za valjenje:
Najbolj« l** mm
Cochtat - Ct&laa, Brahma,
Handan    liMfl.h.hllj —
Orplagtoilt rutnene in bele P!ymont - Boka« Rbode-laland, pritlikave kokoii, pl^me petelin, "i kokoši) stane K 60•—, jajce sa valjenje w0 vinarjer, race PakJag Ajiesbarj in Bl-ttm pleme K —, jajce za raljenje K l-— do K 1*50. Brončevi in . irgn-aki, sneinobeli purani, pleme K. 60—, jajce ta ▼aljenjr K 1 50, lovni fa-rani pleme K 3"»*—, j*jca za valjenje  K 1"—
t ij2?l ičevj© s
ae je priCel in traJR do konca ma;». Smreka, beli, črni in W^ymouthov borovec, macesen S< —30o cm vis , komad 30—30<> vinarjev, 3 —4 letni črni bor 1000 kom K 7—9, 3—4 letni hrast lOOO kom. K lft—30, 3—4 letne akacije l5<>—300 cm vis , 1000 kom. K 40—65, 2—4 letne gledičije, a<»—250 cm tis inoo kom. K 16 —r>5   — Glavni cenik posije zastonj
grafi Žigi Bifthjanjja gniliiski nprm. Ciendlik pri RidgnL
Igličevje.
Priče! se je najiepši čas za razpošiljanje in traja do konca maja. — Smreke 30 —186 cm vis. kom. 30—120 vin., amer. borovec 20 - 200 cm vis. kom. 50—250 vin., crni ta beli borovec 30 - 200 m vis. kom 70— 200 vin., macesen 30—300 cm. visok kom. 70-300 vin., Banksov borovec 30—fco cm visok kom. 70 - 100 vin. — Eksotično 'inozemsko) igličevje, 70 najlepšh vrst kom. 1—5 K. Zbirka: 100 kom tuz. in inozem igličevja 50—300 cm vis K 100 -, 50 kom. K 55—, 25 kom. K 30/—. 20 mil. Posebno lepe 3—4 letne gozdne sadike črni bor 100 kom. 7—9 K, 3—4 letni hrast 1000 kcm. 15 — 20 K, 3—4 letne akacije 150—300 cm vis., 1000 kom 40 6^ K, 2-4 letne Kledičije 70 do 250 cm vis. 100 kom 15—55 K. — Dalje : pasmena perutnina in nje jajca za valje-. nje, lovski in leoctni fazani in njih jajca
i1 za valjenje. Glavni katalog na zahtevo zastoni. — Brofa Zlge Battliyanyfa Graščinska oprava Csendak pri Radgoni. '88
Zajamčeno pristne
slivov ke ■■ tropinovec ss hrušovec brin|
vinsko žganje
se dobi ▼ množinah od 25 l naprej pri veleiganjami sadja 1199
M. Riaer i Ki.
UiUjaia. pln Hmaii Jdar.
PAT
TE
fV*. ijsrEJLU
vseh dežela izpostuje inženir 20
» oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., ftlarlahilferstrasse št. 87.
Hsdosežne ia od pozD2vaf9ii8j odlikovane so
Karla
Imovine mešanice
prvn ljubljenca pelepražarncs za Keuc.
Dobivajo se v prevrni na vogalu Dunajske ceste — Sodne ulice in v moji trgovini s špecerijskim blagom Dunajska c. 6.
VAiV W W TAT TAT TAT TAT TAT VAT TAT TAT TAT TAT TAT TAT TAT
^ Oči mu veselja žarijo £4 in zadovoljno se smehlja
naš papa pri vživanju skodelice kave, napravljene iz Franckcve Perl«riiy znamke :Perlo:«
Slastni vonj vabi k vživanju. Izborna je kava za zajutrek
Nin malico, napravljena z najboljšo, zrnatej kavi po okusu najbolj slično rženo kavo   : Per3o !■
Mala primes ,tpravega : Franckovega ; kavinega
».^1 pridatka
napravi tako kavo še močnejšo in jačjo.
708—1.
St. 13512.
1559
V smislu §. 53. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljana daje podpisani mestni magistrat javno naznanje, da so
računski sklepi za 1. 1911
m sicer:
1) mestnega zaklada..
2) nkotnega zaklada,
3) zaklada meš&anske imovine,
4) ustanovnega zaklada,
5) mestnega loterijskega posojila
6) mestnega vodovoda.
7) mestne klavnice in S) mestne elektrarne
lognoiK ler aodo il dni, to le od 11 aprila do 12. maja t.!.
v prostorih mestnega knjigovodstva razgrnjeni obćanom na vpoglod,
da zamore navesti vsakdo svoje opazke o njih.
O pravočasno vloženih ugovorih bode razsojal mestni magistrat.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 24. aprila 1912.
Zupan: dr. Ivan Tavčar 1. r.
! Konfekcijska trgovina in zavod za ! j s:     izdelovanje oblek po meri
13
A.KUNC
LJUBLJANA,
al« Iskan« latfefke ene»• wt»aa «
pomladnih oblačil.
solidna postrežba.
NajnlJtit), »talit« eepfkl mm mapolngo.
aaaai
17
5
607591
07
Priporočamo naSim ::   gospodinjam n
KOLINSKO CIKORIJO
	iz edine slovenske21
	i  tovarne v Ljubljani j
J. Zamlje-
čevljarski mojster
v Ljubljani, Sodna ulica št. 3
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča ^vojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave   sjorske in telovadske čevlje.
Za naročila z dežele   zadostuje  kot mera iprposlan čevelj. 245
in ajtritovainira! Židovsko steza
od četrtka 25. aorila dalje odprta, pripo roča svoja i/borna vina, katera so od najbolj zanesljivih vinogradnikov kupljena,  ter se  točijo   naravnost  iz sodov.
:: Za mnogobrojen obisk se priporoča ::
)5i6        Josipirea ICošak.
m nam
in
. Suttner, Ljubljana
Mesta) m il. 25. vm
Nudim svojo veliko
izbiro draguljev, zlatnine, srebrnine in vseh v stroko spadaj očih predmetov.
trg if.25, nasproti rolovža.
Cene brez konkurence. P. n. odjemalcem se priporočam i? vsa zadevna :: naroiila.
stanovanje
s 3 sobami  in  vsemi  pritiklinami Se
odda s 1. mafem. — Poizve se na Elizabentni cesti štev. 5 v prodajalni. 1565
Resna
Miad, soliden in izobražen trgovec in posestnik, simpatične vnanjosti se že'i v svrho takojšnje ženitve seznaniti z dobro vzgojeno, mirno, zdravo gospico brezmadežne preteklosti od 18—28 leta.
Upoštevajo se samo resne ponudbe s sliko, ki se točno vrne, navedbo starosti in dote, katera se v podjetje investira. 1569
Gospice, ki imaio veselje do trgovine pod šifro: „Veletrgovina 2000" na uprav »Slovenskega Naroda«. Zadeva je strogo tajna.
Znižane cene. — Prospekti zastonj in poštnine prosto.
Veltka zaloga patento-vanih železnih in lesenih
blodnih stolov, felop! in miz,
ki jih izdeluje In zalaga paraa tovarna lesnib :: izdelkov 1186 n
1 klena
v •
989918:
sprejme takoj pod ugodnim' pogoji
Jožef Hutter, Hleparski mojster ▼ Kočevja, dolenjsko. 522
T 1
m
*$»3>:e
lili
Ljubljano, li Petra testa 4.
Kočevje.
■~ I
to
(Ba&Mttn ca tu a m pztpozoca
fitobiifie
te na}Hnc?6eaa cfiuoa
3oa S do/ - nefi
26 c/oc Svctnco.
Šatnt &4ot>uftt večne pzt-pzavtteni. o/afie i*uct venet j j   o /ea^ot>* eaf eoMMM cvetlice doma t&qetevUcn&
—= J
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček & Ko
Franca Jožefa cesta 3.
mm m
Sprejemajo se naročila po meri, ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. žel. Solidna postrežba. Najnižje cene.
J
LčKTROTCHIilŠti
Zahtevajte samo najnovejše, patenfovane s samosnažiinimi zvezdnimi členki, ki se dobivajo Be pri edinem zastopniku za Kranjsko.
ica, Ljubljana.
travniške brane.
posiieRiie
K
PREJE
Dalje priporočimo občezna-ne, svetovne neprekosljive kosilne stroje
„Deering"
navadne in jeklene pluge (Sack). osipal-nike. poljske
in navadne travniške brane, motorje rasnih sestav, mlatil-
nice, slamoreznice, gepeifae, brzoparilnižte, sejaiae strele in vse za poljedelstvo potrebne stroje nerazrušljive konstrukcije po znano nizkin cenah.  —  Velika zaloga zajamčenega
:: portland in roman cementa, Mm železnih šin, beton železa, železa za veri in rane Umne h erelja. : SaT Ceniki in ponudbe na zahtevo na razpolago-
m mm
Siubljana, Rimska cesla št. 11
t odružn;ca 1207 5
Marije Terezije t. 4 (Pri novem sveto).'
ina s kolesi i
in njih deli.
Izposojeranie Koles.
Najboljše pneumatike. j
OLBEN lil DR.
PRAGA-VYSGCANY
Dinamo stroji In električni motorji, n Naprave za električno razsvetljavo ln prevajanje električne sile. :: Električni obrat vseli vrst Ventilatorji, k Tnr-bogeneratorjl, električne železnice in lokomotive, ierjavi in dvigala.Obloč-nlco in žarnice vseb vrst :s Vodne turbine vseh sestavov (Francls, Pelton). s Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev dragih tvrdk. n Vse potrebo sa instaliranje,  s a ... ■ m m
Tehnični biro in stavb
Resi jeva cesta *tew. 26 (poleg plinarne) izdeluje i Re»ljewa
; Belo«, želeZObeton, :     Strokovna izvršitev : Vodovodi, električne :
9 vseh vrst načrtov, centrale, turbine, mlini,
prevzetje zgradb, žage, opekarne,
:: tehnična mnenja.:: :: moderne apnenice. ::
mostove, strope, dvorane, zazidke turbin.
podjetje
Štev. 26 (poleg plinarne)
: Obisk strokovnih: inženirjev na željo.
RA
51
DDZ
A3D
66
43
74
64
CC