C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi 31 dicembre 1926, Izhaja vsako sredo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L. D pol letn 8 » » četrt leta 4 » Za inozemsivo celo leto lit 40. Na naročila brez do-. poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. fMj&mt/j Posamezna Uevilka 25 stolink. St. 79 V Gorici, v petek 31 decembra 1926 • looix. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo. Of>lasi se računajo po dogot voru in se plačajo v naprej. — List izdaja konsorcij »Gor. Stra» že«. — Tisk Kitloliške tiskarne v Gorici. Rit va Piazzutta št. IS. Upriiva in uredništvo: ulica Mameli štev. 5. (prej Scuole). Teles, int. štev. 308. CDoslednost. Z letošnjim letnikom zaključimo deveto leto življenja, delovanja in trpljenja naše »Goriške Straže«. Ko se pripravljamo, da stopimo v des seto leto, moramo za hip obstati in nekoliko premotriti snovanje na; šega lista. Ko so se naši ljudje po grozotah svetovne vojne jeli vračati v svojo poruseno in razkopano domačijo, je kljub vsej bridkosti in tugi zazU vela v njih zdrava zamisel: ustano: vimo li list, osnujmo si svoje slo; vensko glasilo. In res! Zelja je pot stala dejstvo: »Goriška Strata« je zagledala beli dan. In v kar je bila »Straža« ob rojstvu določena, to je tudi skozi vsa leta z vztrajno do? stednostjo in jekleno nepopustlji: vostjo tudi vršila: pomagala je gra; diti in branüi dorn goriških^ Slo; vencev. Svoje delo je postavila na granitni temelj vekovitih verskih načel in je po njih pravcu vodila slo: vensko ljudstvo v njegovih narod; nih, socialnih in gospodarskih za* dačah in bo jih. Kukor se v javnem /Avljenju stalno dogaja, tako je bila tudi pri nas na Goriškem mnogokrat ena, mnogokrat druga zadeva bolj pere; ča in je morala zaio tudi »Strata« obračati več pozornosti in polagati več važnosti na eno ali drugo vpra; šanje. Saj vidite in veste, kako pe* stro in raznoliko je javno tivljenje. Vspk dun prinnšti novosti, ^'Sl:tk tve- nutek gre za druge duševne in ma; terijelne vrednote posameznika, skupin in celokupnosti. Če vržete samo površen pogled na pot, ki smo jo prekoračili mi goriški Slovenci v teh povojnih letih, se morate za; čuditi nebrojnosti vprašanj, katera so mnogokrat /. neusmiljeno brez; obzirnostjo in morečo težo padln nad nas. Dovedlo hi nas predaleč, če hi se hotels spuščati v podrob; nosti in navesti le najusodnejše zadeve, katere so mučile in begale v teh tetkih letih našega človeka. Napravimo le skok od zamazane barake mimo vojne odškodnine preko davkov in plesov, preko ura; dov in jezikovnega vprasanja do našega solstva in naših drustev, pa nam takoj oživi slika, ki predstav; Ija našo devetletno zgodovino. Če dodamo se, da ima ta slika le malo sveilih, veselih barv, toda premnoc go tetkih, temnih točk, potem smo razgibanost in raznovrst dela, ki se je kopičilo iz dneva v dan in na: ravnost klicalo po izvršitvi, označili v jarki luči. Umevno tedaj, da je tudi v »Strati« večkrat težišče dela spremenjeno. Včasih se je bilo treba biti na levo, drugič zopet na desno, včasih je bilo treba pobijati zmote, drugič dajati pobude in ko; rajto itd. Toda nekaj moramo s ponosom poudariti. Načel, ki si jih je napisala »Strata« na svoj prapor ob svojem rojstvu, ni nikoli zata; jila in se tudi nikoli ni za ped od; maknila od njih. Z nezlomljivo doslednosfjo se je drtala smernic, ki so bila narekovana po njenih na: čelih in brez oklevanja si je sekala pot proti cilju, ki si ga je zastavila. Ta zelezna vztrajnost ji je priborila ljubezen med slovenskim ljudstvom ter je izsilila celo spoštovanje pri njenih nasprotnikih. To doslednost bo visoko dvigala in očuvala tudi v bodočnosti. To svečano obljubo daje »Gor. Straža« svoj emu ljud; stvu danes, ko gre v deseto leto. Kaj se godi po svetu? V zadnji številki smo že gojili trdno upanje, da pride v Belgradu do trdnega sporazuma med Srbi, Slovenci in Hrvati. Ministrstva so že bila razdeljena, vrata že na ste* žaj odprta, a vstopili niso vsi. V zadnjem odstavku smo brali, da Slovenska ljudska stranka ni posla* /a svojih mož v vlado. Vse se je te* mu čudilo. Poštena stranka hodi ravno pot. K.O je dr. Korošec odpovedal so* delovanje svoje stranke v vladi, so vsi osupnili. Neprijetno je bilo sa* rnemu Uzunoviču, ki sc je že videl kot predsednika trdne edinstvene vlade. Polagoma so jcla prihajati po* jasnila. Zvcdelo se je, da je hotel Uzunovič Korošca pri sestavljanju vlade ukaniti. Brez privoljenja sled* nje<4a je vzel v vlado tfenerala Mi* losavljevica za prometnega mini* stra. To se še ni zgodilo do zdaj. Vslcd tega imenovanja so že začele tudi sosednje države ste<*ovati vra* tove, češ, kaj pa to pomeni, da ima vojak žcleznice v rokah? po vojni diši. Druqi vzrok je bil baje, da so v vladi trije, ki niso poslanci; t.i so: vojni minister, ki je Ljeneral; pro* metni minister, ki je tudi general in pa Radieev zet inž. Košutič, ki so ga postavili za ministra javnih zgradb. Glavna vzroka sta pa ne* mara tale dva: iz gotovih krogov so zmeraj črnili Slovence, zlasti ljud; sko stranko, da je premalo nacio? nalna, da je odvisna od Vatikana, da je baje pripravljena kar celo Slovenijo odtrgati od države in po* dobne kvante. To so nosili celo na dvor in na ušesa kralju. Pri Srbih reči da ni kdo za državo, je pa do- volj. Te veene eenče brezvestnih ljudi, ki stremijo za vladnimi jasli, ki so pa za enkrat za nje prcvisoko obcšcnc, se morajo tudi enkrat ne* hati. Zato je preizkušeni vodja SLS sklenil, da z vstopom v vlado počaka in da zaprosi za avdijenco pri kralju. Tarn se bosta moža kot poštenjaka iz oei v oei pogovorila preko vseh laži*prijateljev in splet* karjev. Kralj naj sam uvidi, s kako pošteno, odločno in vedno za isti* mi načeli stremečo stranko ima opraviti. Svojih načel pač stranka na ljubo kaki drugi ne bo mogla za* vreci. Njena naeela so pa odkrita I in vsakomur, ki jih ne gleda skozi j pobarvana oeala, znana. Načelna jasnost in odloenost je neprecen* ljiv dar, ki ga ima stranka; tako spostujejo in cenijo tudi nasprot* niki. Razen teh obrekovanj se pa men* da tudi niso izpolnile obljube, ki so jih dajali Sloveniji. Da bi pa slo* venska ljudska stranka za svoje ljudstvo nie ne dosegla, tega ni ho* tela. Za dvoje ministrskih scdežcv se ni hotela prodati. () njenem vstopu v vlado še ni padla zadnja beseda. Jugoslovanski klub čaka še na nckatera pojasnila, potem sc bo odločil. To bi bilo na kratko povedano vzrok, da je no* va vlada v Belgradu le obnovlje* na prejšnja radieevsko * radikalna vlada. Sodbe o novem položaju. S pcto I'zunovicevo vlado niso nič kaj zadovoljni. Ta nezadovolj* nost se zrcali v samih Uzunovice* vih bescdah, kjer pravi, da so še '¦'. dno na razpolago Slovenski ljuds, fii stranki ministrski sedeži. Paši* (•< \ o krilo radikalne stranke je hit* i ) zamerilo Uzunovieu, ker je vzel -, ministre tudi tri neposlanee. endar so se na zadnji seji še po* 1 tali. Kakih 60 radikalnih poslan* t v pa nc stoji odločno za Uzuno-* vB;em, Najbolj ugodno sodbo daje o Kjvi vladi Stefan Radic. On dobro ¦v, da mora biti v vladi, ee ne z;-;ne njegova stranka kopneti ko s:»^g pred solncem. Samo jezi se, d- Slovenci še nečejo v vlado. A ti.di on upa, da se bodo premislili. jV'sa ostala opozicija pa preroku* ji da Uzunovieev kabinet ne bo d'Igo. Tako sodijo doma. Kaj pa zi naj? * 'odrobne odnošaje med posa* m /rnimi strankami pušeajo v ne* mVr. Bolj jih zanima, kam se bo ob nila zunanja politika nove jugo* sit vanske vlade. Francozi pravi jo, di1- se zdaj začenja nova politika, ki' si bodo slo vanske države zače* le: nedscbojno pomagati in ne bo* dc vee iskalc stricev in botrov po za ;idu. Francoski listi svarijo, naj se lugoslavija ne osloni na Rusijo, m. vee naj leno ostane v zunanji p( t liki kot je bilo do zdaj. Ifaliji so približno istega mnc- nj;. Poluradni »Popolo d' Italia« iii;l_ ei pohvali novega zunaujega n-s ** ¦¦ • .I;-}* P^rjcn. r ?T'jiri n.i :¦"¦> da'iuje da ko bo zunanji minister prcštudiral albansko « italijansko pogodbo, bo videl, da nimajo Jugo* slovani vzroka za vznemirjenje. Radie, ki je kot nekak vulkan, da sicer hoee pognati Jugoslavijo v na* ročjc Rusom, a to da bi škodilo Ma* lemu sporazumu; no, pa zunanje politikc Itali je, da tudi to ne bi pre* kri/alo; saj obstoji med Italijo in Jugoslavijo prijateljska pogodba, med Moskvo in Rimom pa da tudi vlada jo prisrčni odnošaii. Nemški listi in veeina drugih pravijo, da se za enkrat zunanja politika ne bo spremenila. za na* prej se pa ne ve še, kako bo. Ti slednji ima jo najbolj prav. Iz tega se vidi, da gre tudi mogočnim so* scdom precej za to, kako se bo Ju* goslavija odločila. In ta ugled južnoslovanske drža* ve med Savo in Adrijo bo >se bolj zrasel v zunanjem svetu, ko bodo domaei spori popolnoma prenehali. Tako smo žc zadnjo pot zakljueili miše razmišljanje in je moramo tudi danes. Morda je pa res božieno oznanilo o miru med elovcštvom seglo malo globljc. Razmerje med Nemeijo, Francijo in Italijo se nekam boljša. (>e se te tri velesile do dobra spo* razumejo, potem bo nekaj easa mir. Letošnje leto smo ueakali od sile dosti diplomatičnih prijatelj* skih pogodb. Italija n. pr. ni menda še nobeno leto podpisala toliko ta* ko zvanih »arbitražnih« listin. Se* veda je pa drugaeno prašanje ali papirne pogodbe v resnici tudi tako trdno veljajo, kot se sliši iz sladkih diplomatskih bescd. Vcndar bo glavno jabolko razdo* ra v Evropi zginilo, ee se ne bosta vcč Nemec in Francoz na Renu ta* ko križem gledala. Trije zgodovinski datumi. 24 narodov se je v mirovnih po* godbah trudilo, da so Nemeijo pri* ^silili na kolena. Ncmeija se pa ni dala streti. Prestala je ponižanje in prišli so dnevi dela in vstajanja. Zmagovalci so sedli s premaganimi Nemci za mizo in se pogajali. Spravljivi duh iz Locarna in Thoi* rya se je zaeel uveljavljati. so pra* vili politiki. Toda iz nemške strani je zmeraj donel klic, da je Nemčija preveč ponižana. S svojo spretno politiko je brihtna glav;; zunanji minister Stresemann marsikaj do* segel. Če ni mogel zlepa, je pa za? eel groziti z Rusijo. Kakor smo že veekrat brali v »Straži«, so se pa te zveze najbolj ustrašili trgovci Angleži in pritisnili na vojaka Fran* coza, naj se že enkrat zbrihta in začne z miroljubno politiko. Tako se je zgodilo, da so za lanski Silve* strov veeer o polnoči zabueali mo* goeni zvonovi iz stolpov katedrale v Kolinu in naznanili tisoeglavi množici Nemcev na glavnem trgu, da zaeno prihodnje jutro franco* ske okupacijske čete zapuščati kölnsko pokrajino. Do 31. januarja 1926 je bil desni breg Rena zopet popolnoma nemški. To je bil prvi datum, ki jc pomenil za nemško republiko prvi korak do prejšnje slave in moči. Drugi bo 31. januarja 1927. Po* pisali smo že, kako^kj prišlo med Nemci in zavezniki uo sklepa, da zapusti na ta dan zavezniška nad* zorovalna komisija nemška tla. N'ciucija sc je t ¦ ' -.nrostiln ic- pa tudi v resnici mimo sožitje med Francijo in Nemeijo utrdilo. Za 31. januarja 1928 je pa dolo* een tretji zgodovinski datum. Na ta dan bodo Francozje izpraznili tudi levi Renov breg. Nemči j a bo tedaj popolnoma svobodno zadiha^* la. Danes je še razpostavljenih na 32.000 kvadratnih kilometrov s 6 in pol miljona Nemcev 80.000 fran* coskih čet. Francoski general je še zmeraj vrhovni komisar v tej de* želi. dokler Nemci ne izplačajo vsch vojnih kontribucij. Same zasedbene eete pa stanejo Francijo doslcj že eetrt miljarde zlatih mark! Na obch straneh je torej zguba. Kakor spo* ročajo nemški in tudi francoski li* sti, bo prevzela nadzorovanje leve* ga brega Rena civilna nadzorovalna komisija, ki bo pa nadzorovala tu* di obmejne belgijske in francoske kraje. Jabolko prepira. Ves čas odkar so bile francoske zasedbene eete na nemškem ozem* lju, so se dogajali razni slueaji, ki so podpihavali sovraštvo med me* jašema ob Renu. V septembru so so odigrali v mestu Germersheimu taki dogodki, da so nemški in francoski nacionalisti že vlačili me* čc iz nožnic. Francoski stotnik Rouzier je namree ustrelil nekega Nemca, drugega pa težko ranil. Prišel je pred francosko vojno so* dišče, ki pa je Francoza oprostilo, težko ranjenega Nemca pa vrglo v jeeo. Rouzier se je namreč zago« varjal, da so ga Nemci napadli. Nemške price so pa obratno izpo* vedale. To je nastal halo po nem* škem easopisju! Francoski nacional* listi so pa krieali, da Nemci zavrat* no napadajo mirne Francoze. Ta huda reč. ki se je zgodila vsled kratke oficirskc pameti, se je po* ravnala, ko je predsednik francoske republike Nemca pomilostil. Stran 2. »GOivSKA STRAŽA« Za božič sc jc pa spct nekaj zgo* dilo. Francoski listi so zagnali hrup, da so ncmški kmctje po polnočnici v Mainzii napadli nekega franco* skega vojaka in mu vzeli revolver. Nemški dopisni urad je pa pove* dal, da je francoski vojak zgubil svoj revolver in da bi napram vi* šjim svojo pijanost prikril, si je zmislil bajko o napadu nasc. Fran* coski dopisni urad pa pravi, da se je napad zvršil pri cerkvi svete Ivane di Arc in da ni vojak zgubil rcvolverja pri cerkvi sv. Petra kot trdi nemško poročilo. Vnela Se jc pravda, pusta in prazna ko oslova senca. Kri je pa na obeh straneh Rena spet vrela. Nemški desniearji so oeitali Stresemannu: »Na, zdaj imaš od svojih prijateljskih Fran* cozov.« Koncem vseh konccv se je pa le vsa reč potolažila. Vendar kaže germerheimski in mainški slu* čaj, da se bodo spet in spet taka jabolka razdora zakotalila med me* iaša. Zato bo najbolj uspešen lck, če se bo res 31. jan 1928 zgodilo kar napovedujejo. Še ena pogodba. Razcn ugodnih prijateljskih zna* ' menj na francoski strani, se kažejo še druga. V sredo ob štirih popol* dnc sta namreč v palači Chigi v Rimu podpisala Mussolini in nem* ški poslanik baron Konstantin von Neurath prijateljsko pogodbo med obema državama. Ta pogodba, ki je pognala kali že v Žcncvi ima 16 cleno'v, kojih vscbina je ta, da bo* sta obe scjscdi svoje spore mirnim potom poravnavali. Pogodba pa bo veljala 10 let. Seveda je odvisno pravo prijatelj stvo še od marsika» kih drugxh točk. »Berliner Tage* blatt« pravi, da je »rastlinica prija* teljstva med Francijo in Italijo še precej nežna.« Pravi dalje, da jc c'obro da.'se še nista scstala Musso lini in Strcscmann in da prašanja ki bi sc tedaj imela rešcvati še ma lo pospijo. Tak'O sc torej sklcpajo prijatelj ske pogodbc med državnmi. ki so,' .' bile šc prod nedavnim tuje. To a'-~ dobro znamenjc za prihodnje leto, o katerem trdijo časopisni prorols,i, da bo boljše nego 1. 1926. DNEVNE VESTI. »Straži« za novo leto. Lepa je navada, da pošiljajo do* brosreni ljudje o novem letu prija* telju, ki je v stiskah, kaj v dar. Tu* di naša »Straža« je bila hudo zade* ta in le počasi se ji vrača zdravje. Prijateljev pa ima precej. Naj bi se je spomnili, ko pošiljajo naročnino. Kdor more, naj priloži par liric več —¦ kot novoletni dar edinemu glasilu goriških Slovencev! »Bogoljub«. V torek smo se informirali na prefekturi vTTorici radi zaplembc »Bogoljuba«. V Gorici niso lista zaplenili, oz. odredili zaplembe; z(Ioditi sc je moralo.to na meji. Na* i i^M./i ?>o mil i, d\ se'inf^Yrmi'amo + na pošti v Postojni, je*li je bil list itsnično zaplenjen in o vzrokih za* plembc. Potem na] vložimo pisme* no prošnjo pri goriški prefekturi, da posreduje pri prefekturi v Tr* stu, ki je morda odredila zaplembo lista. »Bogoljub« je strogo versko ghisilo »Marijinih družb«, ki se ni> kakor ne bavi s politiko. Naročniki težko pogrešajo zadnjo decembr* sko štcvilko, ker ne bi bil brez tc številke letnik popoln. Popravljeno postopanje. Iz milanskega »Corrierc della [ .sera'-- posnemamo naslednje vrsti* ' ce: — Dunaj 28. decembra. Sem je prispela ncvica, da je zopct dovo* ljeno izhajati dvema nemškima li* strma na Juž. Tirolskem; to sta: »Die Dolomiten« in »Volksbote«. Dunaj ski Kst »Neve Freie Presse« pripomlnja::. »Nočemo iz teg a slu* čaja izvajati preranih zaključkov. Na Tirolskem je še vedno prepo* vedan ncmški pouk. ena največjih posebnosti v mederni kulturni dr* žavi. Smemo upati, da pomeni po* puščanje napram ncmškemu tisku novo dobo vzajemnega sporazuma, strpnosti in pravice. Mi smo uv^r* jeni, da morajo navadne potrebe zunanje politike nagniti Italijo, da pomiri take miroljubno manjsr'o, (kot je ta nemska, in da ii pHI;''Clii 'brezpotrebne bolesti. Italijanskn vlada bi storila veliko uslugo in bi doscgla pritrjevanje celega sveta, če bi uslišala najvažnejše želje do^ tične pokrajine.« Pozor lesni trgovci! Goriška trgovska obrtna zborni* ca razglaša, da razpisuje uprava dr* žavnih železnic dobavo 17.100 ku* bičnih metrov jelovega lcsa in si* cer desk različnc debclosti. More* bitnc ponudbe naj se pošljejo ge* neralnemu ravnateljstvu drž. že* leznic v Rimu. Rok poteče 4. fe* bruarja 1927. Le čevlje naj sodi... V tržaški »Kdinosti« je g. Sal. Rupnik napisal članek o pravopis* nih »pegah in progah«, ki jih je za* pazil na knjigah »Luč v temini« in »Jelkin nageljček«. Pri tem pa je ta gospod jasno dokazal, da sam ne pozna slovenske slovnice. V »Edi* nosti« z dne 28. t. m. je podal sle* deče slovniške bisere: j 1. »Drugi slučaji, da se ni upošte* vala dvojina, so v prizoru, ko sta I se obe ženski zaprli' v finančno ] ¦stražniec«. Pravilno je: »ko so obe žcnski zaprli . . .« Zakaj do dancs se obtoženci ne zapirajo sami v je* če. Kajne, gospod Rupnik? 2. »Da se mi ne porcče . . .« pravi g. Rupnik. »Se« vam govoto nič ne porcče, pač pa vam poreče slovnica, naj jo nikar ne mučite. Gospodu Rupniku želimo v no* vem leju manj gorečnosti in več... slovenske slovnice. Točno poročanje. Silovito zanimanje je vzbudila v političnem svetu kriza jugoslovan* ske vlade. Veliko zmede pa je tudi nastalo vsled napačnega poročila dopisncga urada »Stefani« v Rimu, po katerem so svoje vesti posneli tudi vsi italijanski in del franco* skega časopisja. Pisali so namreč, da vstopi v vlado tudi Slovenska ljudska stranka in da sta za njo določeni vojno in mornariško mini* strstvo ter prometno. V resnici pa sta scm že postavljena dva genera* la. S Korošcem se pa še radikali pogajajo. »Mondo« bo izhajal. Nekdanji Nittijev list »Mondo«. ki je bil hud nasprotnik fašizma, bo spet začcl izhajati. Seveda bo imel zdaj drugačno lice. Prav tako bo menda spet začel izhajati bivši protivladni list »II Risorgimento«. Vojaške preuredbe. »Popolo d' Italia« piše, da so v armadi nekaj preurcdili. Armada ima zdaj 20 arinadnih zborov po 2 do 3 divizije. Sicilija in Sardinija tvorita samostojni vojaški okrožji. Pri nas imamo 5. armadni zbor, ki obsega divizije v Trstu, Vidmu, Gorici in Pulju. Ni še čas. Prebivalci mesta Caltagirone na Siciliji so poslali Mussoliniju pros* njo, naj tudi njih mesto povzdigne do časti pokrajinskega mesta. Mus* solini je pa odgovoril, da morajo počakati do leta 1932. In še tedaj bo njih mesto doseglo to cast, če bodo meščani delavni, disciplinira* ni in rodovitni. Odpust iz službe. Prosvetni minister jc začel od* jniščati iz šolske službe tudi vse* učiliščne in srednješolske prose? sorje, če spadajo pod paragraf z dne 24. dec. lanskega leta. Ta po* stava pravi namreč, da sme vlada odpustiti iz službe vse one, ki se ne strinjajo s splošnimi smernicami vlade. Izmed goriških profesorjev je odpuščen Bellini Camillo z uči* teljišča. Veličastni mikadov pogreb. Dva dni po božiču so slovesno prepeljali mrtvega japonskega ce* sarja Yoshi Hito iz eno uro od To« kija oddaljenc vile Havana v To* kijo. Pogreb je bil nadvsc veliča* sten. V grobnem molku je klečalo ob poti nad mil j on Japoncev, ki so se zadnjič poklonili vladarju vzha* jajoeega solnca, ki jc po njih mne* nju zdaj bog. Cesarski družini je poslal svoje sožalje tudi sv. oče in sc je pri tem spominjal velike na* klonjenosti, ki jo je rajni cesar iz* kazoval katoliškim misijonarjem med vojno. Madžarski novci. S 1. januarjem bodo vpeljali na Madžarskem novo denarno enoto pengo namesto kron. Tako bodo Madžari po desetletnem prcsledku spet prišli do kovanega denarja. Pangalos se loci. Nekdanji grški diktator Panga* k^s, ki ga bodo tc dni sodili, se ho* če ločiti od svoje žene. Mož pravi, da se jc žena nekam sumljivo vedla ob priliki zadnjih državnih prevratov, ko je on zletel s trona. »Galerija«. Kakor je znano smejo biti pri sejah v rimskem parlamcntu navzo* či na galeriji tudi bivši poslanci. Predscdnik zbornice je pa zdaj to pravico preklical in prepovedal za zmeraj vstop v zbornico bivšim opozicionalnim poslancem in mini* strom. Za vsakegii drugega poslan- ca sc bo pa posebej odločevalo. Dozdaj so dovolili iti na »galerijo« le sedemnajstim bivšim poslancem, ro večini bivšim ministrom. Naj* liolj čudno je to, da ima tako do* voljenje tudi Nitti, ki ga niti v Ita* liji ni in ki jc znan protifašist. Ženske v kuhinjo! Na to staro geslo se spominjamo, ko prihajajo vesti iz Rima o novem pravilniku za srednješolski pouk. Po novem pravilniku bodo ženske iz* ključenc od poučevanja zgodovine in filozofskih ved v visjih razredih srednjih šol. ČuvaJ se senjske roke! Zgodovinska povest. Hrvatski spisal Avgust Šenoa, poslovenil F. Š. Cvetkov. »Naš dragi prijatelj Marino, se je škof zadovoljno nasmehnil,« je pravi savio, to je modrijan in pre* dober beneški državnik, da bi bil ljubosumen. Da, Sabieno, ti se ču* diš Marieti, ali pravim ti, vsak njen nasmeh stane uskoško glavo, vsaka sladka beseda, sen j sko barko. Ma* rietine črne oči so ona Arhimedo* va toeka, s katere dvignemo senj* ske razbojnike iz njihovega gnez* da.« »Maricta je torej kača pod evet* ko? Politika torej?« »Ali ti nisi tega takoj opazil?« »Ne umem nie, vse to mi je skrivnost.« »Potem boš umel. Si*li že govoril z dožejem, s svetniki desetoricc?« »Saj si bržkone tudi ti?« »Sem. Dože in signoria vc predo* bro, da beneška republika nima zvestejšega sina od mene. Se*li ni* sem rodil na Rabu, na beneški zem* lji? Ni * li bila moja mati Benečan* ka, sestra tvoje matere? A materi* no mleko je v vsakem človeku jačje od očetove krvi. No, vi, gos* pod a beneska, ste nekako nezaupni do vsakega, ki se ni rodil v lagu* nah, v katerem se pretaka tanka in debela kri dožeja Pavla Anasta, zlasti, ako je v človeku malo slo* vanske primesi, kakor v meni. Za* to sumim, ker so mi povedali samo pol svojega mnenja.« »Bržkone veš načela naše državc. Vrh tega si sen j ski škof, sinovcc škofa Ivana, ki je padel pri Klešu, boreč sc za Avstrijce.« »Senjski škof!« nasmejal se je de Dominis, »Sabieno, nisem se na* dejal od tebe toli smešnega priim* ka. Misliš li ti, da sem ostavil Rim, stolico sveta, da sem zapustil red družbe Jezusove, vseučilišče, samo za to, da živim in završim svoje dni v Senju, v tem gnezdu upora in raz* bojništva, da bom do smrti pastir te garjeve črcde? Boga mi, ne! Pojdi!« je prijel skof Sabiena za roko, peljal ga k oknu in pokazal z roko na nebo.« Glej ona zvezda, one zlate črke nebeške, ki nam na* znanjajo večno slavo. V nje se mi je vglobil duh, iz njih prorokujem in čitam. Ob njihovem plamenu se mi je vžgalo srce, krila mi raste jo in duša je sklenila doscči to slavo. No, nisem neumen, nocem, da mi solnce pokvari krila; naredim si stopnice do hrama slave; a Senj je prva, najnižja stopnica.« »In zopet skrivnost!« je odvrnil Sabiene v začudenju. »A kaj misliš, zakaj sem se tru* dil, da dosežem po svojem stricu senj sko stolico, ta revni zakotek, jaz. komur je pretcsen Rab, pretcs* ne Eenetke pretesen Rim, pretesen svet, ki sem dosegel, da snamem zagrinjalo doli z neba? Pol veka stoji pred vami ta nerazrešljiva uganka — senjski uskoki — ta kost v bcncškem grlu; vaši^državniki so se ob tem potili, vasigadmirali se ob tem mučili, vaši generali se ob tem sramotili — da, slavna Venecija do* biva rano za rano, sramoto za sra* moto od pesti divjakov; vladarica jadranskega morja drhti na jadran* skem morju. Katera vaša luka jc varna, kateri brod na morju slobo* den. Ne blišči*li povsod uskoški nož? Junaki so oni, pravi levi. Vi jih obcšate, snemate jim glavo, ali kakor irenejski kači zrastejo me* sto jedne glavc tri. Avstrijci, bojaz* ljivi ljudje, se boje Turkov, boje se Benetk, boje se Uskokov, radi bi imeli morje ali novcev nimajo. Benetke morajo zavladati vsemu bregu jadranskega morja; Trst, Rcka, Vinodol, Senj; vse se mora klanjati svetemu Marku! Uskoki so temu jedina zapreka, morajo se to* rej uničiti. Ta popolnoma logična misel se mi je sto in stokrat povra* j čala in slcdnjič sem rekel: Marko j Anton, resi ti to uganko; to bo za? četek tvoje slave. Zato sem šel v ! levje žrelo in postal sem senjski škof. Me li razumeš, Sabieno, jaz sam bom kopal pod Senj cm rove, da ga dvignemo v zrak.« »Tvoje besede, škof« je odvr* nil Sabieno, »so jasne, žive in radi tega tudi resnične. Tebi verujejo dože Grimani in njegovi svetniki. No, se * li avstrijski ministri, ki nam obetajo, a nič ne delajo, se * li poprimejo tvojega sveta? Oni so se celo dvignili, da branijo Uskoke. Ni s li poslal nadvojvoda Ferdinand ljubljanskega namestnika Rabato, ki je predveerajšnim glasno zahte* val v zboru, da se odpre Trstu in Rcki zopct trgovina ,a Uskoki da se po možnosti ukrote; ali ni oni veternjak, španski poslanec Iniko de Mendozza, podpirajoč Avstrijo, celo zagrozil beneškemu scnatu v imenu svojega kralja?« »Ne plašimo se tega, Sabieno! Mendozza je ohol norec, ki brblja na svojo roko; on mora pasti. Ra=^ bata je strog, mrk, brezobziren, da. celo krut vojak, »condottiere«, ki bi na zapoved obesil celo svojega oče* ta. On nam bo proti Senjanom nice, a mi roka in glava, ker ima malo v možganih.« (Dalje). Priloga »Goriške Straže« št. 79 »GORIŠKA STRATA« Stran 3. Srečno In veselo novo leto 1O27 vošcijo vsem svojlm cenjenim odjemalcem, gostom, sorodnlkom, prljatelfem In znancem v Gorici In na deželi naslednje tvrdke, zaloge, knjigarne, krojačnice, gostllne, restavracije, "¦ posestniki ltd. ltd. ¦ „Zadružna Zveza" v Gorici Corso G. Verdi 37 Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Gorici Corso Verdi št. 22 Katoliška knjigarna Svečama Zaloga devocijonalij Gorica Via Carducci 2 (Montova hiša) Peter Murovec trgovina z ogljem in drvmi Goricu Piazza de Amicis Ivan Kacin izdelovatelj orgelj in hunnonijev Gorica Piazza N. Tommaseo 29 Mcivrič Andrej trgovec z manufakturo Gorica Via Carducci 3 Trevisan Umberto gostilna pri Marziniju Gorica Corso G. Verdi I Angelj Kodrič Irgovina jestvin Gorica Via Morelli 4 Anton Koren nasl. zaloga porceluna, šip in kuhinjske nosode m Gorica Via Carducci 1 Josipina Podgornik »Hotel Central« Gorica Corso G. Verdi 32 Rudolf Saksida trgovina jestvin Gorica Piazza de Amicis (na Kornii) Josip Lipicer izdelovatelj cerkvenih posod, orodja itd. Gorica Via Morelli 17 Jakob Šuligoj urar in zlatar Gorica Via Carducci 19 Anton Breščak zaloga poh'stvu Gorica Via Carducci 14 Horvat Josipina klobučarna Gorica Via Ob er dan 15 (nasproti trga z zelenjavo) Teodor Hribar nasl. trgovina z manufakturnini blagom Gorica Corso G. Verdi 32 Elija Čuk zaloga šivalnih strojev, dvokoles itd. Gorica Piazza Duomo 9 Lenard Kacin odlikovana pekarna Gorica Riva Piazzutta 13 Edoardo Braanizer trgovina z manufakturo Gorica Via Rast ei lo 3 Edoardo Sticsa dobroznana trgovina z železnino Gorica Via Rastello 17 J. in Pavla Kamenšček gostilna s prenočiščem Gorica Piazza de Amicis Katoliška tiskarna in knjigoveznica Gorica Riva Piazzutta 18 Franc Brezavec trgovina s čevlji in delavnica Gorica Via Carducci 20 Tvrdka J. Kociancig zaloga čevljev Gorica Corso G. Verdi Reščič Ivan gostilničar Gorica Piazza de Amicis 11 Brata Abuja zalogn vina, žganja in spirit a Gorica Via S. Antonio 4 Peter Cermelj trgovina s kolonijalnim blagom Gorica na Kornu Ant. Malnič Restavracija »Tri Krone« Gorica Via Carducci 12 Sfitigoj Josip gostilna »AI hon Vurlan« Gorica Via S. Giovanni 8 G. Ussai trgovina s čevlji Gorica Via G. Oberdan 15 in Piazza della Vittoria 28 Roiich & Felberbaum trgovina z manufakturo Gorica Corso Verdi 7 Giuseppe Massig zaloga tkanin Gorica Corso G. Verdi 18 Sokol & Kebat avtomobilno prevozno podjetje na črfi Go: rica s Trst Gorica Via Codelli U Stran 4. »GORIŠKA STRAŽA« Rüggero Venuti zuloga manufakture Goricu Corso Verdi ll) L Vida Hotel »Zlnti Jelen« Gorica Via Strettu Maks Petrovčič gostilna pri »Maksu« Gorica Via S. Giovanni Josip Valentinčič pekovski mojster Gorica Via Rastello Andrej Golja trgovinn z lescnim blag'.nn Gorica Piazza Vittoria (Travnik) 22 Jakob Bratuž odiikovana pekarna in slaščičarna Gorica Via Mamcli 6 Josip KerševanL zaloga dvokoles, šivalnih strojev, pušk in samokresov Gorica Piazza Ca\'onr 9 Leopold Larise klobučarna Gorica Piazza Cavour 2 Öb novetn let a. S hitrostjo, ki je naravnost pre: senetljiv, se kreče sedaj v povojni dobi krog časa. Kljub vsem ne: prijetnostim in tezavam, ki nas tarejo, beže dnevi mimo nas z ne: verjetno naglico. Komaj smo se prav priučili pisati letnico, ze je ista zastarela in izza gora sili zarja novega, mladega leta. Kaj je »Straža« doživela in pre- trpela v letu, ki gre v zaton, ne homo ponavljali. Povedal nam je v zgovomih besedah »Stražar« z de: žele v božični številki. Naj pod: črtamo same eno nusei. nrup in vrvez, ki sta spremljala sicer skromno, toda ponosno glasilo got riskih Slovencev v zahajajočem let tu, sta bila večkrat silna in duš: Ijiva. Včnsih se je že zdelo, da bo »Straža« opešala in jo bodo divji vrtinci razbili. Toda strahovi do; bromistečih so bili prazni, nade škodoželjnih varane. Korajžna in neugnana, zvesta svojemu progra: mu in načelom katoliških goriških Slovencev stopa »Gor. Straž.a« v svoje deseto leto. Odprite letnik za letnikom, iz vsakega vam diha topla, krepka mladost in odločna volja do življenja. Taka je bila »Straža« tudi v letu, katerega z da: našnjo Števitko zaktjučujemo in taka, prijatelji, hoče in bo ostala tudi v bodoče. Vemo, da so šle pre: ko dezele težke nadloge in slutimo, da dnevi preizkušenj še niso za na: mi, toda naša »Straža« je bila pre: kaljena ze v tolikih bo jib in je šla skozi toliko viharnih noči, da se ne plaši bodočnosti. Njena žilavost in neupognjenost sta kot kremen, nje: na srčna in duševna čilost kot ogre: vajoče solnce božje. Ko stopamo v novo leto želimo vsem tisočem, ki »Stražo« ljubijo, čitajo, plačujejo, za njo delajo in za njo tudi trepečejo, da In se ta pogumni, živofvorni duh njihovega glasila naselil tudi v njihova srea in prevel vso njihovo notranjost. Odločnosti, značajnosti in pošte: nju bo vedno odprta pot v bodoC: nost. Cetudi sem pa tja zagrnejo nebo grozeči oblaki, pridejo goto: vo tudi časi, ko ugodne zvezde si: jejo. S to sveio vero, prijatelji, stopimo v novo leto, s to zamislijo posveiimo vse naše bodoče delo in nebo nam ne bo odreklo svojega blagoslova. V tern trdnem pričako: vanju vsem, ki so dobre volje: Srečno novo leto! Uredništvo in upravništvo. Konrad Kümmel. MUFI IN BIBI. Obvdovela soproga okrajnega adjunkta gospa Špornova je zopct odslovila svojo služkinjo s prepro* sto odpovedjo. Stvar pa se pravza* prav ni vršila tako čisto priprosto, ampak skoro tragično. Po vcrodostojni zagotovitvi od* puščene dekle pa ni bil tega nihee drugi kriv kot Musi, črni kužek go* spe vdoye po okrajnem adjunktu Spornu. Ta je užival zaupanje svo* je gospe v taki meri, kot ga še no* ben ministrski predsednik ni nikdar spodu, zaupanje, ki je po zagotav* ljanju študenta Maksa Falterja ce* lo presegalo ono francoske republic ke do ruskega medveda pred voj- no. Gospa Špornova je to primero sicer ogorčeno odklonila, pa le ra* di tega, ker je smatrala za zločin, za razžaljenje, primerjati njenega Mufija z medvedom. Musi ji ni bil namree saano skupek vseh pasjih, temvee sploh vseh na zemlji mož* nih prednosti, čednosti, talentov in zaslug, dasiravno svoj živ dan ni drugega delal kot žfl, spal in silno neolikano lajal, ee je njegova go: spodarica šla ven brez njega. Toda te tri stvari, katerim je treba pri* šteti še sladkosnednost, ki bi bila v cast najbolj razvajenemu požcru* hu, so se zdele njegovi .Uospodinji, ^ospe Špornovi, najčudovitejše pasje lastnosti in popolnosti, in ta? ko sta bila oba vedno enih misli. »Pa je lc dobro, <4ospa Šporno- va,« je rekla odpuščena dekla, »da vam je naš Gospod Botf vzel oba fanta — divje, erno scene Musi, saj ne bo duše izLjubil, ko g-d bo hudič vzel.« Sicer pa to ni bil povod za od* slovitev, ki jo je povzroeilo dejstvo, da se je Musi nekej^a dne, ko je bila .siospa Špornova v cerkvi, začel strašno doltjočasiti in kot stekel la* jati, ker je bil zaprt v njeni sobi. Dekle je na razne naeine poskusa? lo, da bi go. potolažilo, toda Musi, ki se ie smatral za gospodarja v hi* ši, si ni dal dopovedati in je lajal in divjal naprej, da se je vsa so>- seska z^ražala. Pa .«rve vrste. Najbolj tuj elovck je stojno oblečen in ee mu je povedal par laskavih. Gospa Špornova je postala skraj* no nervozna, ko je ugledala študen* ta. še mnogo bolj nervozna pa, ko jc ugledala Bibija, kajti pogosto je že morala slišati, da je Bibi bitje, ki je Mufiju po lepoti vsaj enak; —- po vzgoji pa ga visoko nadkriljuje. »Vzgoja« je seveda padla na njen nieun, in to je bilo žaljivo. Tudi Musi očitno ni gojil pri* jaznih čustev nasproti Bibiju in njegovemu gospodu. Tako se je zgodilo, da sta psa medtem, ko je student Maks Falter spoštljivo in uljudno pozdravil go- spo Spornovo in se zanimal za nje* no zdravje, in potem, ko sta se par* krat z dvignjenima repoma na svoj nacin godrnjaje in mrmraje obšla, trčila skupaj. Nenadorna je zadone* lo divje bevskanje po okoliei in tik pred gospo Špornovo sta se preme* tavala dva črna. kosmata klobčiča in se grizla, davila in lajala. Za trenutek je prestrašcna dama žugala s stisnjeno pestjo študentu, ki je bil seveda vsega kriv in zelo mirno gledal nadaljni razvoj pasje* ga dvoboja; nato pa je pogumno scgla med grizeea se psa. »Musi, Musi, sladki Musi!« jc za* klicala — zvenelo jc skoro tako tragieno lepo kot v operi — vzdig* nila psa, ga položila v naročje in ga božala. Nastala jc trenutna ti* hota. Nato je sledil razburljiv prizor. Drugi pes je komaj opazil, da je gospa Špornova vzek svojega va< rovanca v naročje in ga gladila, že jc kot stekel poskocil, lajal, tulil, tožil in bevskal. in hotel popasti njo in njenega varovanca. »Grda žival, neolikana mrha, ostudno ščene!« je kričala prcstra* šena gospa in zaeela mlatiti s soln* čnikom po napadalcu, ki je par* krat poskoeil prav do njenega no« sii in se ga je ubranila edino s tern, da je tudi sama poskočila. Pes je menjal taktiko in se za* letel v noge gospe Spornove, zgra* bil obleko, se vanjo zagrizel in via* čil damo sem in tje, medtem, ko mu je ta neprenehoma strojila kožo s solnčnikom, dokler ji ni orožje s kratkim reskom zletelo na tla in ji ni ostal v roki samo držaj. Student Maks Falter je gledal ves boj z dušnim mirom klasično izob* raženega moža in z odkritosrenim zadovoljstvom — podobno kot čr* ni varovanec, ki se je, objet od krepke leve roke gospe Spornove čudovito mirno obnašal. Ko je sedaj gospa Špornova v skrajnem štadiju svoje jeze zareža* la na študenta: »Ako ne pokličete svojega umazanega psa, pozovem policijo!« — je odprl student usta in rekel: »Da, saj res, gospa Špor* nova, Musi jih je že dovolj dobil — Bibi, pridi!« In z enim sunkom je pohitel psi* ček iz rokc razjar jene gospe Spor* nove, skoeil z elcgantnim skokom na tla in začel od vesclja lajati in plesati okoli svojega gospoda. Gospa Špornova pa je obstala kot takrat Lotova žena, z odprtimi u* sti, brez zavesti. Pes, ki ga je držala na rokah, je bil Bibi, oni pa, na katerem je raz* bila svoj solnčnik, pa njen Musi. »Musi, moj ljubi Musi, odpusti mi,« je stokala, »saj sem te hotela samo braniti.« Zdajci se je spremenila njena bol v jezo. »Samo vi ste krivi, vi, nievredni elovek, vi potepuh, vi... vi... in vase nesramno, ostudno scene!« je zakrieala nad študentom. »O, prosim, saj ste ga zamenjali s svojim bajnolcijjm Mufijem,« jc rekel student hudomušno. »Slepa sem bila, slepa!« je kriča* la gospa ^pornova, »o, tega psa rckcl student Maks. »Molcitc mi o tej živali! O, moj ubogi Musi, pridi, pridi. .. !« Musi pa je stisnil rep med noge in sumljivo renčal. Očividno jc bil smrtno razžaljen vsled udarcev in vsled zamenjanja z njegovim smrtnim sovražnikom Bibijcm. »Ta vam pa dolgo ne bo odpu* stil, gospa Špornova,« je menu štu* dent Maks in jo popihal. () tern, kako je gospa Spornova potolažila svojega kužka, pa zgo* dovina molči. NouoletnQ voščila. Voščila železničarjev. Slovcnski želczniearji, ki se na* hajamo v precej daljnem kraju v Novi Liguriji, vošeimo srečno no* vo leto staršem, ženam, bratom in scstram ter prijateljem in znan* cem. Obenem želimo, da bi prihod* nje novo leto praznovali v svojih domačih krajih. — Božič Franc, ldrija pri Bači; Brajnik Alojzij, Štandrež; Fabjan Franc, Gorica; Gulie Karl, Trst; Kernev Andrej, Trst; Nedik Josip, Trst; Smrdel Lukcž, Hcrpclje; Mikelič Mihael, Trst. Pozdravi iz Ankone. Slovenski fantje. ki služimo pri orožnikih v Ankoni pošiljamo tople pozdrave ter voščimo srečno novo leto staršem, bratom, sestram, so* rodnikom ter vsem dekletom in fantom; enako tudi eenjeni »Go* riški Straži«, ki nam prinaša novice iz rodnih krajev. — Skok Anton, Babuder Anton iz Rodika; Ukmar Ivan, Gabrije; Gomizelj Jožef, Du* tovlje; Udovič Jožef, Jelšanc; O* ražen Jožef, Hrastje; Matjasič Ivan, Barutto. »GORISKA kAŽA« Stran 5. ¦f. Ropot z orožjem. Rimski dopisni urad spct straši z boljševiškimi vojnimi priprava* mi. Trdi, da se Rusija prav pridno pripravlja za bodočo vojno. Gradr: poscbno dosti letal, kcr se bomo baje prihodnjič kar po zraku lasali. Obenem pa da ^radijo širom Rusi* je številne kaverne za slučai zrač* nih napadov. No, mi pa dvomimo, ee se bodo kaj kmalu ljudje pustili za prazen nič i^oniti v klavnico. To tudi najbolj rdečemu boljševiku ne diši. Uboga Mehika! Svobodomiselna Callesova vlada v Mehiki ne neha pre^anjati kato* liške Cerkve. Ves katoliški in civi* lizirani svet je že obsodil to divja* nje, ki jc v škodo Mehiki sami. V dcželi vlada anarhija. Revolucijo* narni generali se tepejo med sabo 'kot na Kitajskem. Trgovina je za? mrla, denar je izgubil veljavo. Ka= tolieani še vedno izvajajo gospo* darski bojkot in se ne udajo. Potres na Albanskem. V Draču na Albanskem so imeli pred par dnevi hud potres. Treslo je prav močno; čez 1009 družin je brez strehe. Italijanski rdeči križ je že odhitel na pomoe. Rusko prebivalstvo. V boljševiški Rusiji preštevajo prav te dni svoje prebivalstvo. Stc* vilke še niso znane. Domnevajo pa, da ima Rusija 145 müjonov ljudi. Preveč žensk. V Italiji je pač čudna reč. Je namrcč kljub vojni vee moških kot jih je bilo prej. V dru<^ih državah je ravno narobe. Toda, ljube brav* ke, nikar nie ne sklepajte še iz tega! Na 1000 moških pride še vedno 1028 žensk. 28 jih mora torej ploh vleei že po številkah. Gospodarstvo. Mlekarne in davki. Nckatere naše mlekarne so lau* sko leto po nasvetu Zadružne zve* zc v Gorici vložile rekurz proti od* merjenju davka »ricchezza mobi* l.e«. Te dni so prejele razsodbo Dc* zelne komisije za neposredne dav* ke v Vidmu, ki. doloea, da se davek odmeri na podlagi predloženih bi* h;nc. Predvsem moramo povdarja* ti, da ta dolcčba pomeni važen uspch proti dosedanji navadi dav* čnili agentov, ki so hoteli določati daveno podla<*o po množini v mle* karni predelane^a mleka. Mlekarne bodo pa morale skrbeti, da vodijo natanene raeime in strokovpo pra* vilno knjk'ovodstvo, da bodo mo« ^lc davkariji prcdla,i*ati brezhibne raeunske zakljueke, kakor to že davno delajo vse dru^e naše za* druge. Tržne cene dne 30. 72. 1926. Zcljc 80 do 90 vin. k^; kislo zelje L 1.40 do 1.60 ki>; evetaea L 1.60 do 1.80; čcHula L 1 do 1.20; fižol L 2.20 do 2.40; koks L 2.60 do 3; solata L 2.20 do 2.60; endivija L 2 do 2.40; krompir 70 do 75 vin.; pcteršilj L 3 do 4; repa 30 do 40 vin.; repa ldsla L 1 do 1.40; radič L 2.60 do 4; spinača L 2.80 do 3.20; zelcna L 1 do 1.40; motovilec L 3 do 3.60; vr* zote 50 do 70 vin. pomaranee 30 do 50 vin. komad; fi#e suhe L 4 do 5 kg; limone 20 do 30 vin. komad; jabolka L 2.60 do 5 kg; orehi L 4 do 5; lešniki L 8 do 10; češplje L 5.60 do 6; sveže maslo L 18 do 19; press no L 19 do 20; mleko L 1 do 1.20; jajca 70 do 80 vin. komad. Živinski semenj v Gorici dne 30. deeembra. Na tr.uu je bilo veliko živine, toda kupčija je bila slaba in mrtva. Voli so šli po 3.20 do 3.50 kg žive teže; lepe krave so se prodajale po 1100 do 1200 lir; mlekarice s teletom so dosegle 2000 do 2200 lir. Če se cene živini ne zboljšajo, bo naš živinorejec hudo tcpen. Valuta. Dne 29. decembra si dobil za 100 franc, frankov 87 75 do 88.75 L r za 100 belg. frankov 305 — do 315.- Lr za 100 ävic. frankov 425 -• do 435 — Lr za 100 češ.-slov. krön 65 50 do 66 50 Lr za 100 dinarjev 39. do 40 — L r za 1 sterling 107.25 do 108 25 Lr za 1 dolar 22.10 do 22 30 Lr Novci po 20 frankov 83.— do 88 — Lir za»100 avst. krön U.0315 do 0.0330 Lir Zadružna žganjeknha v Dornbergu vošči vsem svojim udjemalcem sreeno nnvo leto. Iz širokega sveta. Sleparski princ. Ta prav lepa sc je zgodila v Nem* eiji. V zgodovinsko mestece Wei* mar je prišel nekega dne eleganten gospod baron Korff. Povedal pa je na tiho lastniku najboljšega hotela v mestu, da je Hohenzollernski princ. Cesarsko navdahnjeni meš* čani so kar tekmovali, kdo bo prin* cu bolj postregel. Od tod je sei princ v Gotho. V mestnem gledišču so »princu« na cast igrali neko po* sebno cesarsko igro »Der alte Des* sauer«. Princ je dal po igri pozvati igralke k sebi v vladarsko ložo in jih je obdaroval z bonbonjerami na katcrih so blestele zlate črke »Princ Viljem Pruski«. Zveeer je bil seveda slavnosten obed, drugi dan sprejemi. Čcz dva dni je pa pruski »princ« zginil, ko da bi se v zcmljo vdrl. Zdaj so začele pri* hajati čedne reči na dan. Dozdevni princ je slcparil kar na debelo. Tu? di dosti dekliških sre . . . Policija ga išče, ker je zvedcla da je ta »princ« znan mednaroden slepar. Nemški »državni« vpokojenci. Nemška republika mora vsako leto izplačati 23 miljonov mark na pokojninah 1857 visokim državnim uradnikom pod prejšnjo vladavino. Bivši državni kancler C'uno ima 18.285 mark pokojnine, eeprav za- služi kot ravnatelj paroplovne dru/be »Hamburg America Linie« — 200.000 mark lerno. Kancelar Luther ima 23.000 mark pokojnine; razen teh ima pa še kot ravnatelj nemških državnih železnic 100.000 mark place. In tako ure deli po vr* sti od kanclerjev do zadnje^a mi* nisterialncLja svetnika. Ravno tako dobi mastne pokojnine 1700 nek* dan jih ^cneralov in admiralov; sem so prišteti razni princi 28 vladar* skih his, ki so že s 30 letom običaj* no postali <*enerali in dobivajo da* nes od republike pokojnine. Tern cesarskim vpokojencem se pridru* ži še par sedan jih republikanskih. Čudno, da tu ne znajo Nemci štc* diti, ali pa ima jo preveč mark.'Na Francoskem je pa vsc druaače. Več* kratni ministrski predsednik Clc* menceau dobiva komaj 250 fran* kov mesečne pokojnine. To znese borih 40 mark nemškej^a denarja. Perzijski šah — prodajalec. Francoski listi so pred par dnevi priohčili novico, da bo bivši perzij* ski šah otvoril v Parizu elcgantno parfumerijo. Lcpe Parižunke so žc pričakovale, kdaj bodo šle po ste* kleničico pari'uma k orientalskemu vladarju. Pa ni nič iz te moke. Ša* hov tajnik je poslal v liste popras vek, da nje^ov ^ospod prav nie ne misli na kako tri*ovino. Svetovne univerze. Med vsemi visokimi šolami na svetu jih jc 69, ki imajo preko 4000 slusatcljev. Zdaj ima največ sluša* teljev newyorska univerza. Obisku* jc jo 32.000 visokošolcev. Brž za njo je pariška z 22.000 slušatelji. Potcm so po vrsti Bukarest z 10.838, Moskva z 10.579 in Berlin z 10.566 slušatelji. Zobozdravniki ob zaslužek. Na zadnjem svojem zborovanju i so ameriški zobni zdravniki zelo i tožili, da je čim manj zaslužka. • Zobnih bolečin je zmeraj manj. ! To pa izvira vsled tega, ker po ame* riških šolah prav moeno gledajo na ne^ovanje zob pri šolski mladini. Kaj takej^a bi bilo tudi pri nas prav. Uredniški štab. Večji listi imajo po vsc polno urednikov. Za vsak stolpec svoje* ga. Največ jih pa ima prav gotovo največji list v severnoameriških Združenih državah »New York Ti* mes«. Vsega osebja. ki deluje pri tern listu, jc 3000. Sreča. Ljudje se večkrat sprašujejo, kaj jc pravzaprav srcča. Ali je to slu* čaj ali je odvisna od clovekoveßa ravnanja. Mi trdimo, da je slednje. Včasih pa tudi prvo. Čujte: ncka tipkarica v Glas^owu je bila vab* Ijena na pies. Revno dekle pa ni imelo nikake^a nakita. Gre in si kupi v tr^ovini z mešano robo za majhen denar ovratnico, priprosto, iz steklenih biserov. Na plesu je plesala ta tipkarica z nekim dra;4u* ljarjcm, ki je zelo občudoval njeno ovratnico. Vpraša jo, kjc jo je ku* pila in ji pove, da so biseri —- pristni. Mislitc si srečo revne tip- karice, ki je biserno ovratnico pro* dala za o<,Jromno svoto. Tako je po čudnem naključju čez noč obo* üatcla. Vstopnice pri Rimljanih. V starem veku niso poznali pa- pirnih vstopnic za ^ledišča ali cir* kuse. Pri vhodu je dobil obiskova* lec lepo palčico, ki jo je ncsel v dvi<4njeni roki do kontrolorja. Za prve sedeže je bila palčica iz sk>* ' nove kosti, za zadnje pa bronasta. Takih paličic so našli obilo pri 1-ompejskih izkopinah. Na enem koncu so imelc te »vstopnice« lepo j izrezljano .i^olobjo ijlavo. Zato so ; tudi Rimljani zadnje visoke sedeze, ; kar jc pri nas .Ualerija, zvali »uo* lobnjak«. „Jrosvetna zveza" zeli vsem dništvenikom in društvenicam sreču in blagoslov v novem letu. Upajmo, da nam bo v prihodnjem letu z bozjo pdmočjo spet mogoče razgibati širom nase dezele pravo kr scan sko in slovens ko pro svet no delo. Kaj je novega na clezeli ? Podbrdo. Zadnje dneve smo imeli pri nas oster mraz. Zapadlo je tudi neko? liko snega, toda za naše potrebe premalo. Mno^i naši lesni trgovci in tudi kmetje nujno rabijo precej vi^ok snc.U, da lahkö sprnvijo do* mov in v dolino drva in les. — Po jesenskih nalivih močno poškodo« vano cesto v zadnjem času pridno popravljajo. Od Kneže do Podbrda je bilo pred sedanjim občuhiim mrazom okro^ 100 delavcev pri delu in je cesta že toliko popravlje* na, da je za silo porabna tudi za avtomobile. Upamo, da bodo cesto res tako obnovili kakor i4re. Dornberg. Naša zlata kapljica je že po lira* mih bistra ko cekinček. Samo kup* cev čaka. Cena se vrti okoli 2.10, 2.30 do 2.50. — Naš krnetič kljub vinskemu pridelku toži o slabih časih. Stari ljudje pravijo, da še ni bilo tako težko za denar kot zdaj. Včasih je bilo tako: če nisi imel ti, si sei lahko h sosedu na posodo. Zdaj pa nimaš ne ti, ne sosed. Greš žc lahko na banko, pa moraš nesti posestno polo s sabo . . . Nekateri išče.jo sreče druijod. Pa je tudi tarn ni. Ena družina se je celo spet vr* nila domov. Treba bo spet iti nazaj v stare case štedljivosti in domače^a f^ospodinjstva, ko je zjus traj pela prež.uanka in je bila dobra kamižola po par let. Bistre^a uma, pridnih rok in varčne^a duha mo* ramo biti, pa nas ne uklonijo te* žave. Mohorjani in Stražarji smo tu prav vneti. Tako je tudi prav. Ti* stih par lir, ki jih zato izdamo, do« bimo z obrestmi povrnjene. — Na koncu smo skoraj pozabili pove* dati, da je dornberžan letos tako prisrčno hudomušen, da je neko osebo iz prvc^a nadstropja kar brez acroplana na tla pripeljal. Pa bodi konce in srečno novo leto! Štanjel na Krasu. Pred par dnevi smo imeli v naši vasi požar, ki je radi vetrovne^a vremena, ki je takrat vladalo, ogro* žal tudi sosedne hiše. K sreči se je pa vaščanom in kr. orožnikom po* srečilo razjarjeni osienj še pravo* časno poßasiti in obvarovati po* ] sestnika, pri katerem je tforelo, ka* ; kor tudi sosede pred večjo nesrečo. Gorelo je v liisi posestnika Jakoba Jakopiča in mu je požar vničil pod* strešno sobo in del strehe. Skoda znaša nad 3 tisoč lir. Kako je ne* nadni požar nastal, se ne ve. Števerjan. Dne 17. t. m. v štev. 75. je »Gor. Straža« objavila o naših novih zvo* novih dopis, ki je radi netočnosti in namenjene nejasnosti povzročil med našim ljudstvom opravičeno nezadovoljnost. Nekateri nestrpno in jezno stikajo za neznanim do- pisnikom. Dru^i pa ka-T s prstorn kažejo na i»otove oscbe, češ, da so namcnoma hotele našo lcpo cer* kveno slavnost zlorabiti v osebne naincne ali morda celo zanctiti pre* pir in razdor med duhovljani. Dolžnost občinarjev hi bila, da sa* mi nastopijo v javnosti, branijo svoj ui»led ter varujejo cast bstne fare. Do sedaj tega šc niso storili. Zdi se mi torej umestno in narav* nost potrebno sledeče ugotoviti: Res smo imeli redko cerkveno slav* nost. Odkar stoji $teverjan, pred in po vojni. ni bilo take. Sam naš vladika in nadpastir je bil z njo za-= dovoljen. Osebno je prišel k nam ter na tri>u pred cerkvijo blailoslo* vil tri lcpe zvonovc. dobro delo li- varne Polli v Vidmu. Za tri zvono* vc smo tudi imeli botre in botrice. Dopisnik je bil na dan slovesnosti nekam čudno brljav. S svojimi sib* kimi oemi je namrec mesto s^ospe Fabris videl njeno hčer .<4dc.n0. Fa* bris. Ze itak šibki vid je našcmu krivo^ledemu poročevalcu tako o* pešal, da dveh botrov kar opazil ni. Popolnoma je z.ure.šil -- pa men* da še nekateri dru.iji! — botro Fe* ličko Stckar, u^ledno kmeeko j*o* spodinjo in dobro kršč. mater ter Jo/eta Maraža, za nove zvonove res ncumorno skrbcče^a cerkvene.^a ključarja. — In še to! Ta kratko* vidni dopisnik ima tako fin sluh, da je celo uovornike slišal, ki niso go- vorili. -¦¦ Resno in odločno moram tudi zavrniti poročevalca, ko go* vori o moji osebi. Kuratove poti iz , Podsabotina ter njegovo tamkaj* šnje bivališče nimajo z novimi zvo* novi prav nič skupnei^a. To vpra* šanje spada drutjam! — Glede Mo* Stran 6. TRAŽA« horjcvih knjig pa to4e: Res jih ra* di čitajo Števcrjanci in tudi njiho vi sosedje. Se vedno vprašujejo po njih. Zä\ jim je, da jih niso vcč na- ročili. Se bodo pa lctos bolj potru? dili. Vsako našo hišo naj obišče sv. Mohor; »Gor. Straža«. naj straži vsa naša ognjišča; v »Našem čolnis ču« pa naj se pridno vozijo resni fantje in pridna dckleta! Vmes bos do pa novi zvonovi zvonilj. Kako bo to lcpo! — ln zvonilo bo, kljub zavisti in spletkam dopisnikovim in nje^ovih prijateljev. Le nckc konjske podkvc bodo kazilc novo zvonenje. Iznajdljivi Števerjanci si bodo že sami znali pomatfati. Pra= vijo, da bodo one nesrečne podkve prikovali na jezike par nadlcžnih in nczadovoljnih zabavljačcv. Pa bodo zvonovi imeli lepše tflasove. — Sv. Florijan, presv. Srce Jezuso* vo ter sv. Mohor, patroni novih zvonov, naj tisočero povrnejo vsem, ki so se požrtvovalno trudis ii za tako lepo slavnost! Novi zvo* novi naj nas v novem letu vabijo k skupnemu delu za dušni in časni blagor našetfa ljube^a Steverjana! Ciril Sedej, kurat. * (Op. uredništva: Silno nas vese* li, da zamoremo objaviti gornji do* pis. V pomirjcnje Števerjancev pa moramo povedati, da dopisnik pr* ve^a dopisa.ni ne iz Števerjana ne iz Podsabotina. Urcdništvo jc ver* jelo nekemu poročilu iz popolno* ma druge^a vira. Umestno bi pa bilo, če bi prej farani sami nam pismeno ali ustmeno poročali o zadevi; potcm bi ne bilo ncljube.ua nesporazuma, ki <*a odpravlja šele dopis č. tf. kurata samcga, za kar smo mu posebej hvaležni.) Ljubinj pri Tolminu. Pretekli mesec se je poročil Ivan Kavčič z Marijo Klinkon. Bil je zvest in požrtvovalen član tukaj? šnjetfa bralnej*a društva in njegov večletni predsednik. Društvo mu je napravilo poslovilen veeer, na ka* terem smo mu z iskrenimi govori želeli mnogo in dolgotrajne sreče na novi poti življenja. Idrijske novice. Letošnje leto vlada med našimi prašičjerejci velika nezadovoljnost. In kako tudi ne! Revcn rudar, ki se eelo leto trudi, da z velikimi tc= žavaini in ninogim trudom in znat* nimi stroški zredi takega prašieka, da si pridobi za zimo kak pribolj* šek, — pa pride eas zakola — in Lilej. plaeati* moraš še 20 L davka in 5 L živinozdravniku. Ni euda, da je vsled te odredbe vse polno pri? tožb po naših listih iz vseh krajev. Tudi ni euda, ee marsikdo tarna, da niti redil ne bo vee. V naših raz* mcrah bo sploh skoraj nemogočc, kajti placati moraš najprej že sa== mega malega prasieka spomladi drago in potem kupovati cclo leto rnoko in druge potrebšeine, kar pa v današnjih razinerah mnogo sta= ne. Pri nas je razen par izjem vse navezano le na trgovino in prav zaro je sedaj položaj tak, da eelo leto dclas, si pritrguješ, da mores kupiti moke ali otrobi, eelo leto si v skrbeh, da ti ne zboli ali pogine. ko pride jesen si /e itak vee razdal kot je žival vredna — in potcm pa plaeaj še 25 L. Ali bi ne bilo urnest- no za mestne rudarje in male po- sestnikc vsaj znatno znižanje? Božični pritzniki. Izredno lepo eerkveno opravilo smo imeli letošnje praznike. Zlasti polnočnica je bila nekaj lepega — prisrenega. Ob nabito polni ecrkvi se je vršila velika sv. maša, na ko? ru pa je krasno in mogoeno donel •cerkveni zbor s spremljevanjcm or? gel in celega orkestra naše katoli? ške družbe. Knako se je ponovilo na praznik pri veliki sv. maši. Ljud? stvo z veseljem pozdravlja in odo? bruje, da so orkestralne maše pri 1 v .11... , w S S^^ polnoenican, kajti ni ga lepsega irA ! prisrenejsega sv. opravila kot je ' ravno polnoeno. — Naj tu še ome* ' nim, da sodelujc pri godbi (na pi* ! ) hala) v natii družbi 5 bratov iz \ 1 zglcdne Vidmarjeve družine na Brusovšu. Vsa družina je delavska — krščanska in vsi fantje se z vne? mo držijo godbc na pihala in lok. Vsa east jim. Smrtna kosn. Dne 21. t. m. je umrl tu g. Anton Treven, rudar in hišni posestnik. N. v m. p. Ostalim naše sožaljc. Listnica Kmečkesdelavske zveze in Političnega društva »Edinosti« v Gorici. 1. Plesničar Robert, Branicu štev. 53: Ponovno smo posredovali v Vaši zadevi v Rimu. 22. t. m. sm»i prejeli iz Rima odgovor. Sedaj bo treba posredovati v Vidmu pri za- kladnem nadzorništvu. 2. Gregorič Andrej, Vogrsko: Zr Vas smo posredovali že v Trstu, \ Vidmu, a posredovanje ni imelo nobenega uspeha. Zato smo ponov-= no posredovali v Rimu pri minis* terstvu, da izda plaeilni nalog. Se? daj bo treba posredovati še enkrat v Vidmu in upati je, da bo Vaša prošnja v krarkem času rešena. 3. Poljšak Karl, Smarje ; Potoki št. 139: Vaš rekurz se nahaja žc v pregledu. V kratkem dobite odgo? vor. Manjka samo še izjava zdrav* niškega kolegija pri vojnem minis* terstvu. Posredovali smo, da se iz* roči omenjena izjava eimprej po? kojninski komisiji. 4. Rovšček Neža, Sv. Lucija: Ka? kor ste bili med tern že obveščeni, je bila doloeena razprava o Vascm rekurzu za 19. januar 1927. Ko do* bite rešitev rekurza, sporoeite taj* ništvu, posebno ee bo odgovor od- klonilcn. Nato bo treba prošnjo vložiti pri vojnem ministerstvu. 5. Sturm Jakob, Tičjebrdo — Cerkno: V Vaši zadevi Vam ho zelo težko pomagati. Poizkusiti pa hoeemo. Oe imate še poziv na zdravniški preglcd, pošljite ga taj* ništvu. Sporoeite nam toene podat* ke o Vaši vojaški službi in kdaj ste vložili prošnjo. 6. Frelih Ant. Št. Vid, Škrlje: Ni vee easa ,ker je potekel rok s 1926. 7. S. A. G. 30: Ko dobimo natau* ene podatke, ki smo jih zahtevali glede razmer v Avstraliji, Vam sporoeimo. Ce imate priliko, zgla? site se v tajništvu. 8. Va. Jan. Gor. Novaki: Vpra* šan je odškodnine za škodo, ki jo je prizadetim posestnikom povzroeilo voja-štvo z zidanjem nove obmejne eestc je zapleteno; še težje bo do* biti dovoljenje za sekanje drv, ee* tudi samo za lastno rabo. Tajništvo bo zadevo priporočilo poslaneu Bo* sednjaku. S cenitvijo Skode poea* kajte za par dni, ker Vam pošljcmo o zadevi v kratkem daljše pi smo. 9. K.šar Viktorja, Podmelec U. 33: Pripravljeni smo posredovati v Vaši zadevi. V'endar sporoeite nain še naslednje: a) po kom prosite po* kojnino, po sinu (ime) ali mo>u (imc); b) ali ste poroeena, Pošljie nam o svojem stanju toenejše po? datke. 10. Redal Ivan, Črni vrh nud Idrijo: Vase pismo je težko razum* ljivo in je zelo težko dognati, kaj želite. Svetujemo Vam, da naprj- site g. obeinskega tajnika, da pise on podpisanemu tajništvu o Vaši zadevi. Na to homo posredovali. Prcdvsem moramo toeno vede-i, kje je bila vložena prošnja za pri* znanje italijanskcga državljanstva in kdaj. 11. K.šin Ferd. Rakovec št. 36: Pravico do skrajšanja vojaške službe imate. Vzorec* za prošnio dobite pri županstvu; ravno tako Vam izda županstvo vse potrebne dokumente. ProSnjo vložite eim- prej potom županstva. Tajništvo. ZAHVA1A. O priliki bolezni in smrti moje nepozabne soproge Julijan^ Pirih izrekam najprisrčnejšo zahvalo, vsem dobrotnikom, ki so jo v dolgi bolezni obiskali in jo tolažili. Posebno še dragini sosedom, ki so nas z neumorno požrtvovalnostjo podpirali in nam stali v tužnih urah na strani. Grahovo-Koritnica, 12. decembra 1926. Alojzij Pirih, soprog Olga in Maksimiljan, otroci Sorodniki Kosorog Listnica uprave. Dne 21. dec. je poslal nekdo na račun 8 L za pol leta iz Tarvisia brez naslova (po poštni položnici). Prosimo, naj se dotičnik oglasi in pošlje nataneen naslov. Darovi. Za »Slovensko sirotišee«: P. n. Jos. Kos, Otalež 15 L; preplačila za »Nova pota« in »Trojni cvet« 30 L. — Srena hvala! Preklic.^) Spodaj podpisani Marc Metod, živ. Matevža iz Planine štev. 25 preklicujem neopravičene obdol? žitve, katerc sem izrekel napram gospodu Štrancarju Ivanu, pok. Antona iz Planine štev. 11 in se slednjemu zahvaljujem, da je od* stopil od kazenske ovadbe proti meni. Planina, dne 21. 12. 1926. Marc Metod. *) Za članke pod tern naslovom odgovarja urednRtvo samo v toliko, kolikor zahteva zakon. HOCEŠ KAJ BOLJŠEGA za veeerjo ali kosilo, kupi „Pekatetew. Le one so zanesljivo prave, ki se dobe v zavojih po Vi kg in 1 kg z napisom Pekatete. Ferdinad Škerlj, Vrhovlje št. 66 ima vee tisoe eepljcnih trt, kakor rizling, ribola, zelen, žlahtnina, kla* renca, pinela i. dr. Cepljcnke so prvovrstne. Cena po dogovoru. VOJNA ODŠKODNINA, Konzulence, zastopstva, prizivi, konkordati, likvidacije, davčne za* deve, posojila vsakc vrste, vštevši ' brezobrestna posojila na starostno | obrabo. — Pisarna: A. Trampuz, ! sod. oficijal, Gorica, Via Gari* j baldi 20, I. nadstr. Kuharica išče službe pri kakem g. duhovniku v mestu ali na dcželi. Nastopi tudi lahko takoj. Even* tuelna pojasnila se dobe pri g. de* kanu v Črnieah. Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Biancamano« 25. 1. 1927. »Conte Rosso« 11. 2. 1927. Iz Qenove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Conte Verde« 7. 1. 1927. »Tomaso di Savoia« 14. 1. 1927. »Principessa Maria« 29. 1. 1927. Iz Genove v Buenos Ayres v 13V2 dneh. v Avstralijo: »Carmignano« 21. 1. 1927. I formacije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopnlk F. Rosich. Gorica. Via Contavotte St. 4 NASA VINA, dobra. po nizkih cenah, tudi v manjših količirrah; marsalo, vermut, grenčice, žganje, vinski jesih itd. prodaja trgovina v ulici Ascoli St. 31 (na vogalu trga Korenj, de Amicis). Domače žganje brinjevec pristni slivovec prodaja na debelo in na drobno Distilleria Agricola Goriziana Viale XX Settembre štev. 23 Rontgenologični zavod za zdravljenje in diagnostiko primarija Di IOE F10RI V GORICI, C0R50 UlTT. EM. III. St. I! SFRE3EMß CO 9 -12 IN Z -k Krtove kože kupuje W. Windspach Gorica - Via Carducci 6 Na željo daja pojasnila in posojuje pasti. Plačam najvisje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajcev, mack, krtov, veveric, jazbecev itd. itd. Prodajam PASTI in POSEBNO MESO za lov na divjačino. Delavnica za strojenje in barvanje Nihee nima pravice kupovati zame WALTER WINDSPACH GORICA - Via Carducci 6 - GORICA Pozor na izpremenjeni naslovl