REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
SEJNI ZAPISI DRŽAVNEGA ZBORA
20. SEJA
(16., 17., 18. in 19. december 2013)
^BUKASLO
; # /	\ X \ %
| &	I | s !
2 ?	sls
J 11

UVOD
Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov.
Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov.
Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis.
Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov.
Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture.
Sejni zapisi Državnega zbora. 20. seja (16., 17., 18. in 19 december 2013) ISSN 2385-9490
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2016
www.dz-rs.si
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/19. seja
DNEVNI RED 20. SEJE
1.	točka dnevnega reda: VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV
2.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RUDARSTVU (ZRud-1C), NUJNI POSTOPEK, EPA 1610-VI
3.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREKRŠKIH (ZP-1I), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 1523-VI
4.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VINU (ZVin-B), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 1552-VI
5.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU (ZDavP-2G), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 1450-VI
6.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OPRAVLJANJU PLAČILNIH STORITEV ZA PRORAČUNSKE UPORABNIKE (ZOPSPU-A), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 1538-VI
7.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O MEDNARODNI ZAŠČITI (ZMZ-D), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 1496-VI
8.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O ZDRAVILIH (ZZdr-2), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 1508-VI
9.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU KULTURNE DEDIŠČINE (ZVKD-1C), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 1544-VI
10.	točka dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-E), druga obravnava, EPA 1546-VI
11.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O MATIČNI EVIDENCI ZAVAROVANCEV IN UŽIVALCEV PRAVIC IZ OBVEZNEGA POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA (ZMEPIZ-1), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 1553-VI
12.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOZDOVIH (ZG-E), PRVA OBRAVNAVA, EPA 1626-VI
13.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO RUSKE FEDERACIJE O MEDSEBOJNEM VAROVANJU TAJNIH PODATKOV (BRUMVTP), EPA 163-VI
14.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED MINISTRSTVOM ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE IN MINISTRSTVOM ZA KOSOVSKE VARNOSTNE SILE REPUBLIKE KOSOVO O SODELOVANJU (BXKS), EPA 1189-VI
15.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O SPODBUJANJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU (KONVENCIJA MOD ŠT. 187) (MKSVZD), EPA 1633-VI
16.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O NOČNEM DELU (KONVENCIJA MOD ŠT. 171), EPA 1634-VI
17.	točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE
3
DZ/VI/19. seja
Predlog sklepa o imenovanju osmih članov Programskega sveta RTV Slovenija - na podlagi sedme alineje šestega odstavka 17. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija, EPA 1669-VI
Predlog sklepa o imenovanju petih članov Programskega sveta RTV Slovenija - na podlagi šeste alineje šestega odstavka 17. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija, EPA 1670-VI
Predlog sklepa o imenovanju petih članov Nadzornega sveta RTV Slovenija, EPA 1672-VI
Predlog sklepa o razrešitvi članice Državne revizijske komisije, EPA 1673-VI
Predlog sklepa o imenovanju članice izbirne komisije za izbiro primernih kandidatov za imenovanje predsednika in namestnikov predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, EPA 1674-VI
Zahteva Okrajnega sodišča v Domžalah, Kazenski oddelek, o dovoljenju za začetek kazenskega postopka zoper sodnico Mojco Kanc, EPA 1560-VI
4
® DRŽAVNI ZBOR	DZ/VI/20. seja
VSEBINA
Določitev dnevnega reda..........................................................................................................14
1. točka dnevnega reda: VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.....................................14
JOŽEF HORVAT.........................................................................................................................14
MAG. ALENKA BRATUŠEK......................................................................................................15
MAG. ALENKA BRATUŠEK......................................................................................................15
JOŽEF HORVAT.........................................................................................................................15
MAG. ALENKA BRATUŠEK......................................................................................................16
MAG. ALENKA BRATUŠEK......................................................................................................16
JOŽEF HORVAT.........................................................................................................................16
MATJAŽ HAN.............................................................................................................................16
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................16
MAG. ALENKA BRATUŠEK......................................................................................................17
MAG. ALENKA BRATUŠEK......................................................................................................17
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................18
MAG. ALENKA BRATUŠEK......................................................................................................18
MAG. ALENKA BRATUŠEK......................................................................................................18
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................18
JOŽE TANKO.............................................................................................................................19
JOŽE TANKO.............................................................................................................................19
JANI MODERNDORFER............................................................................................................19
JOŽE TANKO.............................................................................................................................20
FRANC PUKŠIČ.........................................................................................................................20
MAG. ALENKA BRATUŠEK......................................................................................................21
MAG. ALENKA BRATUŠEK......................................................................................................21
FRANC PUKŠIČ.........................................................................................................................21
MAG. ALENKA BRATUŠEK......................................................................................................21
MAG. ALENKA BRATUŠEK......................................................................................................21
FRANC PUKŠIČ.........................................................................................................................22
FRANC PUKŠIČ.........................................................................................................................22
JANI MODERNDORFER............................................................................................................22
MAG. ALENKA BRATUŠEK......................................................................................................23
MAG. ALENKA BRATUŠEK......................................................................................................23
DR. JERNEJ PIKALO.................................................................................................................23
SAMO BEVK...............................................................................................................................23
ROMANA TOMC.........................................................................................................................24
DR. ANJA KOPAČ MRAK..........................................................................................................24
ROMANA TOMC.........................................................................................................................25
DR. ANJA KOPAČ MRAK..........................................................................................................25
DRAGAN BOSNIC......................................................................................................................26
DR. JERNEJ PIKALO ................................................................................................................. 26
DR. JERNEJ PIKALO ................................................................................................................. 27
DRAGAN BOSNIC......................................................................................................................27
DRAGAN BOSNIC......................................................................................................................28
SONJA RAMŠAK.......................................................................................................................28
ROMAN JAKIČ...........................................................................................................................28
SONJA RAMŠAK.......................................................................................................................28
ROMAN JAKIČ...........................................................................................................................29
SONJA RAMŠAK.......................................................................................................................29
LJUDMILA NOVAK....................................................................................................................29
LJUDMILA NOVAK....................................................................................................................29
SAMO BEVK...............................................................................................................................30
DR. VINKO GORENAK..............................................................................................................30
DR. SENKO PLIČANIČ..............................................................................................................30
DR. VINKO GORENAK..............................................................................................................31
5
® DRŽAVNI ZBOR	DZ/VI/20. seja
DR. SENKO PLIČANIČ..............................................................................................................32
DR. VINKO GORENAK..............................................................................................................32
ALENKA JERAJ.........................................................................................................................32
DR. JERNEJ PIKALO ................................................................................................................. 33
ALENKA JERAJ.........................................................................................................................33
DR. JERNEJ PIKALO.................................................................................................................34
ALENKA JERAJ.........................................................................................................................34
ANDREJ ČUŠ.............................................................................................................................34
DR. JERNEJ PIKALO.................................................................................................................35
ANDREJ ČUŠ.............................................................................................................................35
DR. JERNEJ PIKALO ................................................................................................................. 35
IVAN GRILL................................................................................................................................36
MARJANA KOTNIK POROPAT.................................................................................................36
MARJANA KOTNIK POROPAT.................................................................................................36
DR. GREGOR VIRANT...............................................................................................................37
MARJANA KOTNIK POROPAT.................................................................................................37
DR. GREGOR VIRANT...............................................................................................................37
DRAGUTIN MATE......................................................................................................................38
DR. GREGOR VIRANT...............................................................................................................38
DRAGUTIN MATE......................................................................................................................39
DR. GREGOR VIRANT...............................................................................................................39
DRAGUTIN MATE......................................................................................................................39
DANIJEL KRIVEC......................................................................................................................40
TINA KOMEL..............................................................................................................................40
DANIJEL KRIVEC......................................................................................................................41
TINA KOMEL..............................................................................................................................41
FRANC BREZNIK.......................................................................................................................41
ROMAN JAKIČ...........................................................................................................................42
FRANC BREZNIK.......................................................................................................................42
ROMAN JAKIČ...........................................................................................................................43
FRANC BREZNIK.......................................................................................................................43
FRANC BREZNIK.......................................................................................................................43
FRANC BREZNIK.......................................................................................................................43
FRANC BREZNIK.......................................................................................................................43
FRANC BREZNIK.......................................................................................................................44
FRANC BREZNIK.......................................................................................................................44
FRANC BREZNIK.......................................................................................................................44
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................44
DR. JERNEJ PIKALO ................................................................................................................. 44
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................45
DR. JERNEJ PIKALO ................................................................................................................. 45
LJUBO ŽNIDAR..........................................................................................................................45
JANJA NAPAST.........................................................................................................................46
DR. JERNEJ PIKALO ................................................................................................................. 46
JANJA NAPAST.........................................................................................................................46
DR. JERNEJ PIKALO ................................................................................................................. 47
JOŽEF JEROVŠEK....................................................................................................................47
MAG. JANA JENKO...................................................................................................................47
DR. JERNEJ PIKALO ................................................................................................................. 48
MAG. JANA JENKO...................................................................................................................48
DR. JERNEJ PIKALO ................................................................................................................. 49
BORUT AMBROŽIČ...................................................................................................................49
DR. SENKO PLIČANIČ..............................................................................................................49
BORUT AMBROŽIČ...................................................................................................................50
JANJA NAPAST.........................................................................................................................50
ANDREJ ČUŠ.............................................................................................................................50
SONJA RAMŠAK.......................................................................................................................51
DR. SENKO PLIČANIČ..............................................................................................................51
6
DZ/VI/19. seja
DR. SENKO PLIČANIČ..............................................................................................................52
SONJA RAMŠAK.......................................................................................................................52
DR. SENKO PLIČANIČ..............................................................................................................52
SONJA RAMŠAK.......................................................................................................................53
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................53
DR. SENKO PLIČANIČ..............................................................................................................53
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................53
DR. SENKO PLIČANIČ..............................................................................................................54
BORUT AMBROŽIČ...................................................................................................................54
DR. ANJA KOPAČ MRAK..........................................................................................................55
BORUT AMBROŽIČ...................................................................................................................55
DR. ANJA KOPAČ MRAK..........................................................................................................56
8. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O ZDRAVILIH (ZZdr-2), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 1508-VI......................................................................................................56
IVA DIMIC...................................................................................................................................57
MAG. LEJLA HERCEGOVAC....................................................................................................58
MAG. ŠTEFAN TISEL................................................................................................................58
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ...............................................................................................59
KRISTINA VALENČIČ................................................................................................................60
FRANC PUKŠIČ.........................................................................................................................60
IVAN HRŠAK..............................................................................................................................61
DARKO JAZBEC........................................................................................................................62
MAG. ŠTEFAN TISEL................................................................................................................62
KRISTINA VALENČIČ................................................................................................................63
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ...............................................................................................63
ALENKA JERAJ.........................................................................................................................63
DARKO JAZBEC........................................................................................................................64
MAG. LEJLA HERCEGOVAC....................................................................................................64
IVAN HRŠAK..............................................................................................................................64
MAG. LEJLA HERCEGOVAC....................................................................................................65
MAG. ŠTEFAN TISEL................................................................................................................65
10. točka dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-E), druga
obravnava, EPA 1546-VI...........................................................................................................65
DR. LASZLO GONCZ.................................................................................................................65
DRAGAN BOSNIC......................................................................................................................66
ANDREJ ČUŠ.............................................................................................................................66
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................67
KRISTINA VALENČIČ................................................................................................................68
IVAN HRŠAK..............................................................................................................................68
LJUDMILA NOVAK....................................................................................................................69
JOŽEF JEROVŠEK....................................................................................................................69
JOŽEF JEROVŠEK....................................................................................................................70
JOŽEF JEROVŠEK....................................................................................................................70
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................70
DR. UROŠ GRILC.......................................................................................................................70
ANDREJ ČUŠ.............................................................................................................................71
JOŽEF KAVTIČNIK....................................................................................................................71
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................71
JANJA NAPAST.........................................................................................................................72
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................72
JOŽEF JEROVŠEK....................................................................................................................72
ANDREJ ČUŠ.............................................................................................................................73
DR. UROŠ GRILC.......................................................................................................................73
7
® DRŽAVNI ZBOR	DZ/VI/20. seja
LJUDMILA NOVAK....................................................................................................................73
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................73
ANDREJ ČUŠ.............................................................................................................................74
DRAGAN BOSNIC......................................................................................................................74
JOŽEF JEROVŠEK....................................................................................................................75
MARKO PAVLIŠIČ.....................................................................................................................75
JOŽEF JEROVŠEK....................................................................................................................75
MARKO PAVLIŠIČ.....................................................................................................................75
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................76
JOŽEF JEROVŠEK....................................................................................................................76
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................76
DR. UROŠ GRILC.......................................................................................................................76
JOŽEF JEROVŠEK....................................................................................................................77
11. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O MATIČNI EVIDENCI ZAVAROVANCEV IN UŽIVALCEV PRAVIC IZ OBVEZNEGA POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA (ZMEPIZ-1), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 1553-VI................................................................................................................................77
DR. ANJA KOPAČ MRAK..........................................................................................................77
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ...............................................................................................78
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ...............................................................................................79
DR. ANJA KOPAČ MRAK..........................................................................................................79
JANI MODERNDORFER............................................................................................................79
8. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...........................................................................80
MAG. ŠTEFAN TISEL................................................................................................................80
IVAN HRŠAK..............................................................................................................................80
ALENKA JERAJ.........................................................................................................................80
IVAN GRILL................................................................................................................................80
FRANC PUKŠIČ.........................................................................................................................81
MAG. ŠTEFAN TISEL................................................................................................................82
FRANC JURŠA...........................................................................................................................82
10.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.........................................................................82
11.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.........................................................................83
1. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...........................................................................83
JOŽEF HORVAT ......................................................................................................................... 83
JOŽEF HORVAT ......................................................................................................................... 84
ROBERTO BATTELLI................................................................................................................84
JOŽEF JEROVŠEK....................................................................................................................84
FRANC BREZNIK.......................................................................................................................84
FRANC BREZNIK.......................................................................................................................84
MAŠA KOCIPER.........................................................................................................................85
FRANC PUKŠIČ.........................................................................................................................85
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................85
BRANE GOLUBOVIC.................................................................................................................86
IVAN VOGRIN.............................................................................................................................86
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ...........................................................................................................86
MAG. ANDREJ VIZJAK.............................................................................................................86
FRANC JURŠA...........................................................................................................................87
JOŽEF HORVAT ......................................................................................................................... 87
MAŠA KOCIPER.........................................................................................................................87
JOŽEF JEROVŠEK....................................................................................................................88
8
DZ/VI/19. seja
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................88
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................88
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................88
FRANC PUKŠIČ.........................................................................................................................89
JOŽEF JEROVŠEK....................................................................................................................89
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ...........................................................................................................89
FRANC PUKŠIČ.........................................................................................................................90
FRANC PUKŠIČ.........................................................................................................................90
FRANC BOGOVIČ......................................................................................................................90
JOŽEF JEROVŠEK....................................................................................................................90
FRANC PUKŠIČ.........................................................................................................................90
SONJA RAMŠAK.......................................................................................................................91
DR. VINKO GORENAK..............................................................................................................91
DR. VINKO GORENAK..............................................................................................................92
ALENKA JERAJ.........................................................................................................................92
FRANC BREZNIK.......................................................................................................................93
DR. LJUBICA JELUŠIČ.............................................................................................................93
FRANC BREZNIK.......................................................................................................................94
BORUT AMBROŽIČ...................................................................................................................94
FRANC BREZNIK.......................................................................................................................94
FRANC BREZNIK.......................................................................................................................94
DR. LJUBICA JELUŠIČ.............................................................................................................94
JOŽEF JEROVŠEK....................................................................................................................95
SONJA RAMŠAK.......................................................................................................................95
3.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREKRŠKIH (ZP-1I), SKRAJŠANI POSTOPEK,
EPA 1523-VI................................................................................................................................95
JASMINA OPEC.........................................................................................................................96
ALJOŠA JERIČ..........................................................................................................................97
DR. VINKO GORENAK..............................................................................................................97
MIRKO BRULC...........................................................................................................................97
RIHARD BRANISELJ.................................................................................................................98
JASMINA OPEC.........................................................................................................................99
MARJANA KOTNIK POROPAT.................................................................................................99
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................100
4.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VINU (ZVin-B), SKRAJŠANI POSTOPEK,
EPA 1552-VI..............................................................................................................................100
ZVONKO LAH...........................................................................................................................100
ZVONKO LAH...........................................................................................................................101
MIRKO BRULC.........................................................................................................................102
MAG. KATARINA HOČEVAR..................................................................................................102
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................103
MAG. JANA JENKO.................................................................................................................104
IVA DIMIC.................................................................................................................................104
BRANKO FICKO.......................................................................................................................104
MAG. TANJA STRNIŠA...........................................................................................................105
MIRKO BRULC.........................................................................................................................105
MAG. KATARINA HOČEVAR..................................................................................................106
ZVONKO LAH...........................................................................................................................107
ZVONKO LAH...........................................................................................................................109
ZVONKO LAH...........................................................................................................................109
MAG. TANJA STRNIŠA...........................................................................................................110
MIRKO BRULC.........................................................................................................................110
9
DZ/VI/19. seja
MAG. TANJA STRNIŠA...........................................................................................................111
TOMAŽ LISEC..........................................................................................................................111
BRANKO FICKO.......................................................................................................................113
RENATA BRUNSKOLE............................................................................................................113
LJUBO ŽNIDAR........................................................................................................................114
ZVONKO LAH...........................................................................................................................115
MAG. TANJA STRNIŠA...........................................................................................................116
RENATA BRUNSKOLE............................................................................................................116
MAG. TANJA STRNIŠA...........................................................................................................116
5.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU (ZDavP-2G), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 1450-VI....................................................................................................116
MAG. MITJA MAVKO...............................................................................................................116
BOJAN STARMAN...................................................................................................................117
6.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OPRAVLJANJU PLAČILNIH STORITEV ZA PRORAČUNSKE UPORABNIKE (ZOPSPU-A), DRUGA OBRAVNAVA,
EPA 1538-VI..............................................................................................................................118
MAG. MITJA MAVKO...............................................................................................................118
BOJAN STARMAN...................................................................................................................118
KRISTINA VALENČIČ..............................................................................................................119
MIRJAM BON KLANJŠČEK....................................................................................................119
ROMANA TOMC.......................................................................................................................120
7.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O MEDNARODNI ZAŠČITI (ZMZ-D), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 1496-VI....................................................................................................120
JERKO ČEHOVIN.....................................................................................................................121
KRISTINA VALENČIČ..............................................................................................................121
JASMINA OPEC.......................................................................................................................122
JERKO ČEHOVIN.....................................................................................................................123
JOŽEF JEROVŠEK..................................................................................................................123
MAG. MAJDA POTRATA.........................................................................................................124
9. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU KULTURNE DEDIŠČINE (ZVKD-1C), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 1544-VI......................................................................................124
MAG. MAJDA POTRATA.........................................................................................................124
JANEZ RIBIČ............................................................................................................................125
MARJANA KOTNIK POROPAT...............................................................................................126
DR. LASZLO GONCZ...............................................................................................................126
MITJA MERŠOL.......................................................................................................................127
JANJA NAPAST.......................................................................................................................127
SAMO BEVK.............................................................................................................................128
POLONCA KOMAR..................................................................................................................128
JOŽEF JEROVŠEK..................................................................................................................129
JOŽEF JEROVŠEK..................................................................................................................130
SAMO BEVK.............................................................................................................................130
MAG. MAJDA POTRATA.........................................................................................................130
JOŽEF JEROVŠEK..................................................................................................................131
MAG. MAJDA POTRATA.........................................................................................................131
10
DZ/VI/19. seja
3. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.........................................................................132
JOŽE TANKO...........................................................................................................................132
5.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.........................................................................133
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................133
MARKO PAVLIŠIČ...................................................................................................................133
MAŠA KOCIPER.......................................................................................................................133
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................133
ALJOŠA JERIČ........................................................................................................................134
6.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.........................................................................134
7.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.........................................................................134
9. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.........................................................................134
LJUDMILA NOVAK..................................................................................................................135
ROBERTO BATTELLI..............................................................................................................135
SAMO BEVK.............................................................................................................................135
ROBERTO BATTELLI..............................................................................................................136
2. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RUDARSTVU (ZRud-1C), NUJNI POSTOPEK, EPA 1610-VI..............................................................................................................................136
MAG. BOJAN KUMER.............................................................................................................136
SAMO BEVK.............................................................................................................................137
MARJANA KOTNIK POROPAT...............................................................................................137
IVA DIMIC.................................................................................................................................138
JOŽE VELIKONJA...................................................................................................................139
DANIJEL KRIVEC....................................................................................................................139
SREČKO MEH..........................................................................................................................140
KRISTINA VALENČIČ..............................................................................................................140
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................141
JOŽE VELIKONJA...................................................................................................................141
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................142
DANIJEL KRIVEC....................................................................................................................142
SAMO BEVK.............................................................................................................................142
SAMO BEVK.............................................................................................................................142
JOŽE VELIKONJA...................................................................................................................142
12. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOZDOVIH (ZG-E), PRVA OBRAVNAVA,
EPA 1626-VI..............................................................................................................................143
ROBERT HROVAT...................................................................................................................143
MAG. TANJA STRNIŠA...........................................................................................................144
IVA DIMIC.................................................................................................................................144
JOŽE VELIKONJA...................................................................................................................145
ZVONKO LAH...........................................................................................................................145
MIRKO BRULC.........................................................................................................................147
MAG. KATARINA HOČEVAR..................................................................................................147
MIHAEL PREVC.......................................................................................................................148
MAG. JANA JENKO.................................................................................................................149
ROBERT HROVAT...................................................................................................................149
MAG. KATARINA HOČEVAR..................................................................................................151
11
DZ/VI/19. seja
ROBERT HROVAT...................................................................................................................152
ROBERT HROVAT...................................................................................................................152
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................152
IVA DIMIC.................................................................................................................................154
TOMAŽ LISEC..........................................................................................................................155
JOŽEF JEROVŠEK..................................................................................................................157
SREČKO MEH..........................................................................................................................159
SREČKO MEH..........................................................................................................................159
JOŽEF JEROVŠEK..................................................................................................................159
IVAN SIMČIČ............................................................................................................................159
MAG. ŠTEFAN TISEL..............................................................................................................160
JOŽE TANKO...........................................................................................................................161
JOŽE TANKO...........................................................................................................................162
DR. LJUBICA JELUŠIČ...........................................................................................................163
JOŽEF JEROVŠEK..................................................................................................................164
LJUBO ŽNIDAR........................................................................................................................164
MIRKO BRULC.........................................................................................................................165
TOMAŽ LISEC..........................................................................................................................166
ZVONKO LAH...........................................................................................................................166
BRANKO FICKO.......................................................................................................................167
ROBERT HROVAT...................................................................................................................168
MAG. TANJA STRNIŠA...........................................................................................................169
ROBERT HROVAT...................................................................................................................170
MARIJAN POJBIČ....................................................................................................................170
2. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.........................................................................171
JOŽE VELIKONJA...................................................................................................................171
DANIJEL KRIVEC....................................................................................................................171
JOŽE TANKO...........................................................................................................................172
12. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.......................................................................172
13.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO RUSKE FEDERACIJE O MEDSEBOJNEM VAROVANJU TAJNIH PODATKOV (BRUMVTP), EPA 163-VI................172
14.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED MINISTRSTVOM ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE IN MINISTRSTVOM ZA KOSOVSKE VARNOSTNE SILE REPUBLIKE KOSOVO O SODELOVANJU (BXKS), EPA 1189-VI..................................................................................172
15.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O SPODBUJANJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU (KONVENCIJA MOD ŠT.
187) (MKSVZD), EPA 1633-VI..................................................................................................172
16.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O NOČNEM DELU (KONVENCIJA MOD ŠT. 171), EPA 1634-VI..............................................172
17.	točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.................................................173
Predlog sklepa o imenovanju osmih članov Programskega sveta RTV Slovenija - na podlagi sedme alineje šestega odstavka 17. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija, EPA 1669-VI............................................................................................................173
JOŽE TANKO...........................................................................................................................173
SONJA RAMŠAK.....................................................................................................................173
JOŽEF JEROVŠEK..................................................................................................................173
12
DZ/VI/19. seja
ALENKA JERAJ.......................................................................................................................174
JOŽE TANKO...........................................................................................................................174
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................175
Predlog sklepa o imenovanju petih članov Programskega sveta RTV Slovenija -na podlagi šeste alineje šestega odstavka 17. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija, EPA 1670-VI............................................................................................................175
Predlog sklepa o imenovanju petih članov Nadzornega sveta RTV Slovenija,
EPA 1672-VI..............................................................................................................................175
JANI MODERNDORFER..........................................................................................................175
JOŽE TANKO...........................................................................................................................176
SONJA RAMŠAK.....................................................................................................................177
EVA IRGL..................................................................................................................................177
JOŽEF JEROVŠEK..................................................................................................................177
ALENKA JERAJ.......................................................................................................................177
JOŽE TANKO...........................................................................................................................178
MAŠA KOCIPER.......................................................................................................................178
MAG. BRANKO GRIMS...........................................................................................................179
Predlog sklepa o razrešitvi članice Državne revizijske komisije, EPA 1673-VI................179
Predlog sklepa o imenovanju članice izbirne komisije za izbiro primernih kandidatov za imenovanje predsednika in namestnikov predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, EPA 1674-VI.............................................................................179
EVA IRGL..................................................................................................................................179
IVAN VOGRIN...........................................................................................................................180
JOŽE TANKO...........................................................................................................................181
JANI MODERNDORFER..........................................................................................................181
JOŽE TANKO...........................................................................................................................181
JANI MODERNDORFER..........................................................................................................182
Zahteva Okrajnega sodišča v Domžalah, Kazenski oddelek, o dovoljenju za začetek kazenskega postopka zoper sodnico Mojco Kanc, EPA 1560-VI.........................182
MAŠA KOCIPER.......................................................................................................................182
DR. VINKO GORENAK............................................................................................................183
LJUBO ŽNIDAR........................................................................................................................183
11. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.......................................................................184
4. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.........................................................................184
ZVONKO LAH...........................................................................................................................184
MAG. ANDREJ VIZJAK...........................................................................................................184
IVAN VOGRIN...........................................................................................................................185
IVAN VOGRIN...........................................................................................................................185
IVAN VOGRIN...........................................................................................................................185
2. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.........................................................................186
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................186
JOŽE VELIKONJA...................................................................................................................186
DANIJEL KRIVEC....................................................................................................................186
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................187
13
DZ/VI/19. seja
Državni zbor VI. mandat
20. seja
16., 17., 18. in 19 december 2013
Predsedujoči: Janko Veber.........................................................predsednik Državnega zbora
Polonca Komar...........................................podpredsednica Državnega zbora
Renata Brunskole......................................podpredsednica Državnega zbora
Romana Tomc......................................podpredsednica Državnega zbora
Seja se je začela 16. decembra 2013 ob 12.01.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 20. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Katarina Hočevar, Polonca Komar od 16. ure dalje, Irena Tavčar, mag. Melita Župevc, Janja Klasinc, mag. Matej Tonin, Srečko Meh, Branko Smodiš, Jožef Kavtičnik in Robert Hrovat.
Na sejo sem vabil predsednico Vlade, ministrici in ministre ter generalno sekretarko Vlade k 1. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam in vas prosim za posluh.
Prehajamo na določitev dnevnega
reda 20. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 6. decembra 2013, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda ali za širitev dnevnega reda nisem prejel, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Prosim vas, da pred tem preverite delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo o dnevnem redu. Navzočih je 65 poslank in poslancev, za je glasovalo 65, proti nihče.
(Za je glasovalo 65.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 20. seje zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.
V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 34 poslanskih vprašanj. Vrsti red postavljanja poslanskih vprašanj je določen na podlagi dogovora z vodji poslanskih skupin in v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. ter 247.
členom Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije in na poslansko vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovorila predsednica Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Predsednica Vlade, ministrici in ministri odgovorijo na vprašanje največ v petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednice Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave. V primeru, da poslanec na postavljena vprašanja danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednica Vlade, ministrica in minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.
V zvezi s to točko so se danes opravičili: gospod Samo Omrzel, minister za infrastrukturo in prostor, gospod Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve, dr. Uroš Čufer, minister za finance, in mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje. Na E-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ne bilo odgovorjeno.
Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjala predsednica Vlade mag. Alenka Bratušek.
Prvi bo predstavil vprašanje gospod Jožef Horvat iz Poslanske skupine Nove Slovenije.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani
14
DZ/VI/19. seja
poslanci, spoštovani ministrski zbor, spoštovana predsednica Vlade!
Že v pisni najavi sem svoje poslansko vprašanje strnil v tri kratke stavke. Danes je dan za rezultate obremenitvenih testov, jutri je prvi dan za Novo Slovenijo, za drugačno Slovenijo. Kakšen je scenarij? Spoštovana predsednica Vlade! Vlada Republike Slovenije in Banka Slovenije ugotavljata, da je stroškovna dimenzija sanacije bank v pretežni državni lasti obvladljiva. Ko bo končana bančna sanacija in rešena prezadolženost podjetij, bodo banke spet lahko normalno financirale rast.
Kakšen scenarij, časovni okvir in ukrepe ima Vlada, da bi Slovenija dosegla ta cilj - normalizacijo bančnega sistema in dokončno vzpostavitev socialno tržnega modela gospodarstva, kar nam žal v 22 letih samostojne Republike Slovenije ni uspelo?
Državljani od politike zahtevajo: Vzemite tistim, ki so vzeli nam. Prosim vas, gospa predsednica, da slovenski javnosti in davkoplačevalcem, ki bodo morali za nastalo škodo v bankah plačati po ocenah okoli 6 milijard evrov, odgovorite:
Ali bo Vlada uvedla javno preiskavo, ki bo za vsa slaba posojila, ki bremenijo davkoplačevalce, ugotovila: kdo je tako posojilo predlagal, kdo ga je odobril, kdo je imel od odobrenega posojila korist, ali so v zvezi s posameznimi posojili odgovorni v bankah ravnali s skrbnostjo dobrega gospodarja ali malomarno ali morda protipravno?
Ali so bili pri odločanju izpostavljeni kakšnim političnim pritiskom ali grožnjah vplivnih interesnih skupin?
Hvala za vaše odgovore.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo dajem predsednici Vlade.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Najlepša hvala za vprašanje, gospod Horvat.
Najprej želim jasno povedati, da ne sama osebno, ne ta koalicija, ne ministrski zbor nima prav nobenega problema z ugotavljanjem odgovornosti, kdo je v naših bankah povzročil škode za 15% bruto domačega proizvoda, kolikor bo stala sanacija bančnega sistema davkoplačevalce. Je pa treba hkrati jasno povedati, da veliko postopkov že teče. Policija, guverner, minister za notranje zadeve, minister za finance, mislim, da so se večkrat sestali na temo problemov, ki bi nastajali v okviru preiskav ali pa potrebnih podatkov za preiskave, da bom bolj natančna, ki bi nastajali v posameznih bankah. In naša tudi javna zaveza je, da če bi do tega prišlo, bomo absolutno takoj ukrepali v smeri popolnega suporta vsem, ki se ukvarjajo s preiskovanjem teh zadev. Mislim pa, da je prav tako pomembno, da skupaj naredimo nekaj, da se kaj takšnega v naših bankah nikoli več ne ponovi. Jaz se zavedam, da je pravzaprav edina dobra stvar v tej zgodbi ta, da smo dobili podatke na mizo, da vemo kaj je treba narediti,
in da bomo to naredili sami. Znesek je visok, poiskali bomo odgovorne, ki bodo morali za te stvari tudi odgovarjati. To je prva stvar, za katero moramo poskrbeti. In naša druga stvar, da se kaj takšnega nikoli, ampak res nikoli več ne ponovi. Številke, ki jih imamo pred seboj, in način, kako bomo to sanirali, je pravzaprav šele začetek tega, kaj je treba naredili, da bodo naše banke ponovno lahko servisirale naše gospodarstvo. Ampak ko se pogovarjamo o krivdi za takšno stanje v naših bankah, pa jaz mislim, da je vseeno prav, da damo na mizo številke in zakaj ter v katerem obdobju pravzaprav je to nastalo. Dejstvo je, da se je bruto zunanji dolg države v času od leta 2004 do 2008 podvojil. Danes smo praktično na isti številki, kot smo bili leta 2008. In dejstvo je, da je velika velika večina slabih posojil v naših bankah nastala pred letom 2009. Zato mi lahko verjamete, da res nimam nobenega problema, da iščemo krivce, ko iščemo odgovorne, saniramo, in če se da - tukaj me pa malo skrbi, da bo to težji del - ta denar pripeljati nazaj davkoplačevalcem.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Zahtevo za dopolnitev odgovora ima gospod Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospod predsednik. In tudi vam hvala za enkrat, gospa predsednica, za vaše odgovore.
Omenjali ste obdobje 2004-2008. Prejšnji teden smo na parlamentarni preiskovalni komisiji, ki ugotavlja nepravilnosti v slovenskih bankah, poslušali dva prejšnja guvernerja, gospoda Gasparija in gospoda Kranjca. Spraševali smo tudi za obdobje 2004-2008, ko je bila kreditna ekspanzija slovenskih bank v pretežni državni lasti največja. Gospod Gaspari - to je javni magnetogram, lahko ga vsak prebere - je povedal, da pravzaprav Branka Slovenije ni mogla narediti nič, da bi to kreditno ekspanzijo zajezila. Tako da upam, da ne kažete s prstom na takratno vlado, ker to kazanje s prstom na takratno vlado ne bi bilo gotovo v skladu s strokovnimi pogledi na takratna dogajanja. Če vlada torej po mojem mnenju, če vlada nima res iskrene volje, da najstrožje sankcionira odgovorne v bankah in izven nje, ki so izpraznili slovenske banke, se nam bo ta dramatična zgodba čez nekaj let ponovila in kriminalci, preoblečeni v bankirje, bodo dokončno uničili Slovenijo. Ocenjujem, da v bankah v pretežni državni lasti nimamo samo problema slabih posojil, ampak imamo tudi problem upravljanja.
Ali namerava Vlada v slovenskih bankah v pretežni državni lasti, NLB, NKBM, Abanka, nemudoma zamenjati nadzorne svete in posledično uprave bank?
Ali mislite, gospa predsednica Vlade, lahko ti isti ljudje, ki so soodgovorni za nastalo bančno luknjo, vodijo banke tudi v procesu sanacije? Hvala lepa.
15
DZ/VI/19. seja
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo za dopolnitev odgovora dajem predsednici Vlade.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Hvala.
Kar se tiče kadrovanja, pa gospod Horvat, jaz upam, da zdaj ne kažete vi s prstom v uprave bank, ki jih je pravzaprav vaša vlada nastavila. Ene uprave banke v teh osmih mesecih še nismo zamenjali. Če mislite, da ste v zadnjem letu, ko ste vodili vlado, v banke kadrovali ljudi, ki so krivi za ta polom, to je vaše mnenje, ne moje, potem ne vem. Moja obljuba tukaj je, da če sodelovanje kogarkoli v banki z organi pregona, Banko Slovenije, Ministrstvom za notranje zadeve, Ministrstvom za finance, z vsemi, ki so v to vpleteni, ne bo takšno, kot bi moralo biti, bomo ukrepali. To smo povedali, to povem danes tudi javno. Kar pa se tiče mojega upiranja prsta, jaz ga ne upiram v nobeno vlado, upiram pa v obdobje, in to je dejstvo, gospod Horvat, da se je v obdobju 2004-2008 bruto zunanji dolg države podvojil. In dejstvo je, da je to vzrok za probleme, ki so jih imele naše banke. Hočemo ali nočemo, iz 15,3 milijard na 39,2. Konec leta 2012 je bilo to 40,8. Bom rekla praktično enako. To je dejstvo. Nikamor nisem upirala prsta, uprla sem prst v obdobje 20042008. Če ni bila Vlada, če ni bila Banka Slovenije, potem zdaj ne mene spraševati, kdo je odgovoren za to, da je stanje v naših bankah takšno, kot je.
Še enkrat, moja, vladna in koalicijska popolna zaveza, da bomo razčistili, kaj se je dogajalo, in da bomo temu naredili konec.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Zahtevo za razpravo o odgovoru predsednice Vlade ima gospod Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik.
Jaz ne mislim to, da bi zdaj vi ali jaz na kogarkoli s prstom kazal. Za to imamo v tej državi organe pregona. Najbrž se pa oba strinjava, da imamo in da lahko ugotovimo odgovorne ljudi, ki bodo sedaj vsem državljanom te države, prav vsem, od dojenčka do stoletnika, vzeli na nek način okrog 3 tisoč evrov, slabih 3 tisoč evrov. In odgovorne za to moramo poiskati.
V zvezi s tem bi rad izkoristil poslovniško določilo, in sicer 246. člen poslovnika, drugi odstavek, in predlagam temu spoštovanemu zboru, da odloči, da opravimo na naslednji seji Državnega zbora razpravo o tej problematiki. Mislim, da bi ta razprava šla predvsem na roko tej vladi, da bi dejansko poiskali skupno, pravo voljo, da želimo poiskati tiste, ki so izpraznili slovenske banke. Poglejte, kolegice in kolegi, mi smo že marca letos dobili od Komisije za preprečevanje korupcije dokument Ocena stanja in tam je Komisija za preprečevanje korupcije jasno povedala, da je samo v 40 kreditnih mapah našla kredite, ki so skupaj težki približno 1,6 milijarde evrov. Ampak
kolikor jaz vem, od takrat naprej se nič ni zgodilo. Jaz sem spoštovanega ministra gospoda Pličaniča spraševal o namerah Vlade, o zakonih in o časovni dinamiki, katere zakone bi Vlada prinesla v Državni zbor, da bi dejansko pomagali tudi pravosodju, da bi čim prej tem sivim eminencam slovenskega bančnega sistema dali ime in priimek. Res je, da to ne gre čez noč, verjamem. Ampak mislim, da se pa na tej točki res lahko vsi poenotimo, opravimo razpravo in ugotovimo, katero zakonodajo je treba popraviti. Jaz sem zadovoljen poslušal konec prejšnjega tedna, ko je gospa predsednica povedala, da če je pa potrebno, bomo spremenili tudi Zakon o bančništvu. Dajmo se o tem pogovoriti in poglejmo, kako čim prej lahko vzamemo tistim, ki so vzeli vsem nam. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
O vašem predlogu za razpravo bo Državni zbor odločil jutri, 17. decembra 2013, v okviru glasovanj.
Postopkovno, gospod Han.
MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa.
Z zanimanjem sem poslušal vprašanje gospoda Horvata in se v veliki meri z njim strinjam. Ko pa je še tretjič izkoristil to, da bomo imeli razpravo, bi ga pa rad samo spomnil, da je Poslanska skupina SDS v proceduro dala zahtevo za izredno sejo in bomo na to temo, o kateri ste zdaj govorili, razpravljali v petek in v četrtek na seji Odbora za finance, v petek na seji Državnega zbora. To pa zato govorim, ker vem, ker sem videl v medijih, da ima predsednica Vlade še dvakrat vprašanje o bankah in verjetno boste vsi to izrabljali, kako se je treba pogovarjati, kaj vse moramo narediti, zato naj vas vse opozorim in obveščam, da bomo o tem govorili v petek. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za vaše obvestilo. Čeprav moram povedati, da so poslanke in poslanci verjetno seznanjeni s tem, da je ta zahteva vložena in da bomo o tem razpravljali. V skladu s poslovnikom pa je mogoče zahtevati razpravo o odgovoru predsednice Vlade in tako je bila tudi zahteva posredovana s strani gospoda Horvata.
Naslednji, ki bo postavil vprašanje, je gospod Zvonko Černač iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): "Danes je dan, ki smo ga čakali 8 mesecev," je v četrtek v Državnem zboru dejala predsednica Vlade ob objavi podatkov o bančni luknji. Tega odziva predsednice Vlade na objavo podatkov o bančni vrzeli nismo razumeli samo kot izraz olajšanja, bolj kot izraz zadovoljstva, za kar pa ni nobene osnove. Nasprotno. Slovenski narod bo moral v prihodnjih letih za sanacijo zavoženih bank plačati velikansko ceno. Na vsako gospodinjstvo pade znesek v višini približno 6 tisoč evrov,
16
DZ/VI/19. seja
skupaj z vsemi dosedanjimi dokapitalizacijami in državnimi pomočmi pa bo številka presegla 10 tisoč evrov na gospodinjstvo. Govorimo o prenosu slabih terjatev bank na slabo banko v višini 4,8 milijarde evrov, ki so po oceni stroke vredne trikrat manj, govorimo o dokapitalizaciji treh bank v višini nekaj čez 3 milijarde evrov, govorimo o dokapitalizaciji slabe banke v višini 200 milijonov evrov, o dokapitalizaciji Factor in Probanke v višini 445 milijonov evrov, za ostalih pet bank pa naj bi lastniki do sredine prihodnjega leta zagotovili milijardo 800 milijonov evrov. Velika verjetnost je, da bo vsaj za dve banki polovico tega zneska morala zagotoviti država. Skupni stroški za sanacijo bančnega sistema bodo torej presegli 8 milijard evrov in večino tega zneska bo plačal slovenski narod z visokimi obrestmi. Breme sanacije bi bilo manjše, če bi Vlada ravnala odgovorno in izkoristila cenejše možnosti, ki so na voljo v okviru Evropskega mehanizma za reševanje bank, vendar tega ni storila.
Spoštovana predsednica Vlade! Sprašujem vas torej o finančnih virih in celotnem obsegu sredstev, ki bodo potrebna za sanacijo bančnega sistema. V tem kontekstu pa me zanima predvsem:
Kdo je po vaše odgovoren za bančno
luknjo?
So med odgovornimi tudi vodstva in nadzorni sveti bank?
So odgovorni bivši guvernerji Banke Slovenije?
So odgovorni tudi tisti, ki so s prirejenimi podatki najemali sporna posojila?
Zakaj Vlada prejšnji teden ni sprejela ukrepov za zavarovanje in izterjavo sredstev od odgovornih?
Zakaj tistim, ki spornih kreditov niso vrnili, ni zamrznjeno premoženje?
Zakaj ni zamrznjeno premoženje tistim, ki so sporne kredite dodeljevali?
In ob zaključku, kar se mi zdi najbolj pomembno, cena bi bila lahko bistveno nižja, če bi Vlada ravnala odgovorno do lastnega naroda in bi izkoristila možnost za pridobitev cenejših virov sredstev v okviru evropskih institucij. Zanima me torej:
Zakaj Vlada ni zaprosila za cenejši denar v okviru Evropskega mehanizma za reševanje bank, kar bi omogočilo bistveno cenejše vire sredstev za sanacijo in s tem razbremenitev bodočih generacij?
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo dajem predsednici Vlade.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Hvala.
Mogoče tudi zaradi tega, kar vam bom zdaj prebrala, in to so besede Janeza ali pa Ivana Janeza Janše.
"Če tega ne bomo storili, bomo prišli do točke, ko se bomo morali ponižati, zaprositi za tujo pomoč, izgubiti del suverenosti. In jaz, kot nekdo, ki je bil zraven, ko je ta država nastajala,
ne bi želel doživeti tega ponižanja. Smo še vedno dovolj močni, dovolj daleč stran od prepada, da se lahko rešimo in samo naša lastna neumnost bo kriva, če bomo šli čez rob." Prvi.
Drugi. "Če je situacija takšna, kot predvidevamo. je obvladljiva, se Slovenija lahko sama rešuje, tudi za bančni segment ne bo potrebno zaprositi za tujo pomoč in se s tem odreči delu suverenosti in sprejeti bistveno ostrejše pogoje, kot si jih morda kdo predstavlja."
In tretjič. "Ko bo prišlo do glasovanja, bo to trenutek resnice. Od tega, kako bomo rešili ti dve točki," šlo pa je za spremembo ustave, "je odvisno, ali bomo Slovenci v prihodnje še lahko sami reševali Slovenijo iz gospodarske krize ali bomo morali upoštevati pogoje, ki jih bodo postavili drugi."
Spoštovani gospod Černač, jaz mislim, da je odgovor več kot na dlani. Zato, da ostajamo suverena država, da sami odločamo o tem, kaj je treba narediti. Mislim, da se ni prav veliko spremenilo od takrat, ko ste vodili vlado in je vaš predsednik, predsednik Vlade Janez Janša s temi besedami utemeljeval, da je pravzaprav vdaja ali predaja zaprositi za pomoč. Tudi gibanje donosnosti desetletnih evroobveznic nas pravzaprav navdaja s tem, da je stanje pod to vlado, pod vlado Alenke Bratušek, pravzaprav boljše, kot je bilo pod prejšnjo, pa niste razmišljali o tem, da bi šli po cenejše zadolževanje. Zakaj torej sedaj tak radikalen preobrat? Od takrat, ko sem prevzela vlado, niti enkrat cena našega denarja ni zrasla nad 7 %. V juliju in avgustu prejšnjega leta, na žalost, je to bilo tako. Jaz verjamem, da če bi bila slika obratna in bi na tem stolu sedel nekdo drug, bi seveda enako govorili, kot danes govorim jaz. Ampak bodimo toliko pošteni do naših ljudi in povejmo, zakaj je pomembno, da stvari rešujemo sami, povejmo, zakaj je pomembno, da se takšne stvari nikoli več ne ponovijo in kaj je treba narediti od danes naprej. Dejstvo je, da bo drago, dejstvo je, da bo to davkoplačevalce stalo. Je pa dejstvo, da če tega ne bi naredili sami, bi bila bolečnina v naši državi bistveno bistveno večja. Poglejte Grčijo, poglejte Ciper, konec koncev poglejte veselje v Irski, ko izstopa iz programa. Radikalno znižanje, pa jaz verjamem, da se bo še dogajalo, v zadnjih dneh stroškov našega zadolževanja, gospod Černač, nam kaže, da delamo prav, da smo na pravi poti in da bomo stvari rešili tako, kot je treba. Sami, suvereno. In Slovenija bo ostala samostojna in suverena država, kjer ne bodo tujci odločali o tem, kako naprej.
Kdo je pa odgovoren, pa jaz mislim, da ne Alenka Bratušek, ne Zvonko Černač nista tista dva, ki bosta to povedala. Imamo organe, ki bodo o tem odločali. Še enkrat poudarjam, da imajo pri tem mojo polno podporo, polno podporo ministra za notranje zadeve, polno podporo celotne vlade. In absolutno, če kdo pri
17
DZ/VI/19. seja
tem, tisti, ki bi moral, ne bo sodeloval, bomo ukrepali. Ne pa pričakovati od mene, da bom jaz povedala, kdo je kriv, prav tako pa verjamem, da si vi tega ne smete in ne morete dovoliti.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Zahtevo za dopolnitev odgovora ima gospod Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala lepa.
Moram ugotoviti, da predsednica Vlade na moja vprašanja ni odgovorila. Cena zadolževanja v začetku leta, ko smo imeli brezvladje, v januarju, pribitki na obveznice so bili nekaj nad 4 %, se pravi takrat, ko je bila Janševa vlada v odhodu, so bili pribitki nižji, kot potem, ko ste to vlado prevzeli. Ta denar je tudi tuj denar, saj to ni naš lasten denar. Ali smo bolj suvereni, če za ta denar plačujemo več kot dvakrat višje obresti, kot bi bilo sicer treba plačevati? Ali smo bolj suvereni, če plačamo manj, kot bi bilo treba plačevati? Izjava, ki ste jo citirali, gospoda Janše, je izjava, ki je bila izrečena poleti 2012. Takrat še ni bil ustanovljen Evropski mehanizem za reševanje bank. Ustanovljen oziroma iniciran je bil konec leta 2012. Ampak jaz sem spraševal o odgovornosti in vidim, da se strinjate z mano, da so odgovorni tudi guvernerji Banke Slovenije, vodstva bank, člani nadzornih svetov. In me zanima:
Ali bo predsednica Vlade Alenka Bratušek uveljavila odgovornost pri Alenki Bratušek, članici Nadzornega sveta Nove KBM v obdobju Pahorjeve vlade?
V Vladi sedi minister, ki je s sopodpisom pogodbe omogočil podjetju GREP pridobitev več kot 100 milijonov evrov posojila za Stožice, ki ni bilo vrnjeno, odplačal ga bo slovenski narod. V Vladi je minister za finance bivši direktor upravljavskega centra za finančno upravljanje Nove Ljubljanske banke, banke, ki ima največ slabih terjatev. Težko bo Vlada, ki jo vodi predsednica Vlade in v kateri sedijo ministri, ki so na tak ali drugačen način kontaminirani z dodeljevanjem slabih kreditov, uveljavljala odgovornost. In to je po moje tudi glavni razlog, da zaprosil za cenejši denar ni bilo, ker bi drugače enkrat za vselej glave pokukale na plano, predvsem pa bi bilo odgovornim zamrznjeno in kasneje odvzeto premoženje, ki bi moralo biti eden od virov za pokritje bančne luknje.
Tako pa bo narod plačal dvakrat. Najprej kredite namesto bančnih in ostalih tajkunov, potem pa še s posledicami glede izgube služb in slabšega standarda. Prosim, če odgovorite na moja vprašanja, ki sem jih zastavil.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Za dodatni odgovor ima besedo predsednica Vlade.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Najlepša hvala in prosim, gospod poslanec, da mi ne polagate besed v usta. Jaz sem vam povedala, da Alenka
Bratušek ne bo povedala, kdo je odgovoren. In jaz verjamem, da si tudi vi tega kot poslanec ne boste dovolili. Ja, od druge polovice leta 2009 do sredine leta 2011 je bila Alenka Bratušek članica Nadzornega sveta Nove Kreditne banke Maribor, ampak mislim, da bom zdaj ene petič ali pa desetič povedala, da sem prepričana, da bi zdajšnja uprava, če bi kateri koli član nadzornega sveta ali pa nadzorni svet v celoti deloval narobe, napačno, nezakonito, ne bi bil izvršni direktor v tej isti banki, mislim, da celo član SDS gospod Guzej. Tako da ne vem, zakaj bi za Alenko Bratušek veljala drugačna pravila, kot veljajo za člane SDS. Jaz za svoja dejanja sem vedno, bom vedno odgovarjala, nobenega problema nimam. Ampak, gospod Černač, prej sem vam pokazala in zdaj še enkrat, vsaj pol leta, preden sem jaz stopila v nadzorni svet se je dogajalo to, kar se je v bankah dogajalo. In to morate vzeti tudi nase. Tudi nase. Obdobje 2004-2008. Sem pričakovala takšno vprašanje in ne za mene, ne za Romana Jakiča, ne za nobenega drugega v tej vladi, ampak jaz verjamem, da tudi za člane SDS veljajo neka določena pravila v naši državi. Pranje denarja, obsodba in tako naprej. Dajmo pomesti vsak pred svojim pragom, pa mislim, da bo v tej državi bistveno, bistveno bolje.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Zahtevo za razpravo o odgovoru predsednice Vlade ima gospod Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Kljub temu da je imela predsednica dovolj časa, ga žal ni izkoristila in ni odgovorila na moja vprašanja, zaradi tega predlagam, da razpravo o tem opravi Državni zbor, da vsaj v okviru razprave slišimo kakšnega od konkretnih odgovorov na postavljena vprašanja. Mimogrede, dovolj je tudi tega zavajanja glede tega, kdo je odgovoren za bruto zunanji dolg v obdobju 2004- 2008. Vemo, da mehanizme določa Banka Slovenije. In prva odgovorna je Banka Slovenije, regulator, in nihče drugi. In tisti guvernerji, ki so takrat vodili Banko Slovenije, so nekateri pozneje v Pahorjevi vladi postali oziroma eden je postal celo minister. Toliko o odgovornosti. V tej razpravi bi se bilo treba vprašati, zakaj bomo Slovenci po dvajsetih letih ponovno sanirali banke. Zakaj? Zaradi tega, ker je sanacija pred dvajsetimi leti potekala na približno enak način, kot si jo danes zamišljata Vlada in Banka Slovenije. Odgovorni niso nikoli odgovarjali. Tudi takrat je bilo veliko besed o uveljavljanju odgovornosti, vendar se je zgodilo ravno nasprotno. Nekateri tovariši so vzpostavili bančno-tajkunsko omrežje, v katerem so kolobarili še naprej isti preverjeni kadri, ki so podeljevali kredite v 100 milijonskih zneskih brez zavarovanj. In večina teh kreditov ne bo nikoli vrnjenih, nobenemu od teh kriminalcev pa se do danes ni zgodilo nič. Njihove rabote bo plačalo slovensko ljudstvo. Tokratna sanacija bank bo vsako gospodinjstvo obremenila z najmanj 6
18
DZ/VI/19. seja
tisoč evri. Slovenija bo zaradi tega bremena posledice čutila nekaj desetletij. Proces sanacije bank bi torej moral, spoštovana predsednica Vlade, potekati v najširšem političnem in po možnosti tudi najširšem družbenem soglasju. Tega pa seveda ni mogoče zagotoviti, če ne bo z vzporedno sanacijo bank potekal tudi proces uveljavitve odgovornosti preko javne objave vseh, ki so odobravali in prejemali sporne kredite, in s prioritetnim pregonom odgovornih in z zamrznitvijo njihovega premoženja. Nadalje ja napaka, da se vlada ni poslužila cenejših finančnih virov. Argumentov, zakaj tega ni storila, danes nismo slišali. Razglabljanje o tem, da smo zaradi tega bolj suvereni, je pravljica za lahko noč. Mi bi bili bolj suvereni, če bi si denar sposodili enkrat ali dvakrat ceneje, ne pa tako, ko si ga sposojamo enkrat do dvakrat dražje. Zaradi tega bo narod to sanacijo plačal vsaj še enkrat dražje, kot bi to bilo treba.
Da zaključim. Razprava je potrebna, ker moramo ljudje, ki bodo v največji meri plačali ta bančno-tajkunski zapitek, vedeti, komu bodo pravzaprav plačali, predvsem pa imajo pravico vedeti, ali bosta Vlada in Banka Slovenije ukrepala tako, da bo nadaljnja cena, ki jo bo treba plačati, čim manjša. Vsega tega danes ne vemo. Zaradi tega po našem mnenju Vlada ravna neodgovorno do lastnega naroda, ker ne vemo, kakšna bo celotna sanacija bančnega sistema, vemo pa, da bi lahko bila nižja.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
O vašem predlogu za razpravo bo Državni zbor odločil jutri, 17. decembra 2013, v okviru glasovanj.
Postopkovno ima gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem!
Jaz mislim, da se tehnologija dela predsednice Vlade ni v zadnjem obdobju nič bistveno spremenila. V vseh teh svojih govorih, nastopih in odgovorih na poslanska vprašanja smo prisotni številnim podtikanjem, stvarem, ki ne stojijo in ne držijo. Gospod Anton Guzej, njen sočlan Nadzornega sveta Nove Kreditne banke Maribor ni bil nikoli član SDS. Ni bil član SDS. In če si predsednica Vlade v svojem nastopu, za katerega se pripravlja cel vikend, dovoli tako laž, tako trditev, potem je z verodostojnostjo izjav v tem državnem zboru, ki jih izreče predsednica Vlade, nekaj hudo narobe.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Kakšen bo vaš postopkovni predlog, gospod Tanko?
JOŽE TANKO (PS SDS): Bom že povedal, gospod predsednik. Mislim, da je to hud problem, in to je škandal. Za vsako stvar, ki jo brani predsednica Vlade s svojo izjavo, pritakne nekaj iz SDS, tudi če ni. In bi lepo prosil, vas gospod predsednik, da predsednico Vlade in tudi vse ostale ministre, ki prihajajo v Državni zbor odgovarjat na vprašanja ali predstaviti
določene stvari, da izjave, preden jih izrečejo, preverijo. Gospod Anton Guzej, njen sočlan v Nadzornem svetu Nove Kreditne banke Maribor, je član Slovenske ljudske stranke. In to situacijo, kar zadeva odgovor predsednice Vlade, bistveno spremeni. Res prosim, gospod predsednik, da predsednica Vlade takrat, ko govori o dejstvih, absolutno govori o dejstvih in ne manipulira z izjavami, za katere niti ne ve, ali stojijo ali ne. In pri teh zadevah, ko govorimo o finančni luknji in ko je odgovarjala na finančno luknjo, je tudi manipulirala. Nova predsednica Vlade zagotovo ve, kakšna je pristojnost kogarkoli v tem sistemu nadzora v bančnem sistemu. Zagotovo ve. Če ne ve, potem je nekaj hudo narobe. In če je zdaj njena vlada tista, ki regulira bruto zunanji dolg, potem se sprašujem, zakaj sploh imamo Banko Slovenije in zakaj imamo potem tudi uprave bank in nadzorne svete poslovnih bank. Ne potrebujemo ničesar od tega. In od predsednice Vlade, če že pride v Državni zbor odgovarjat na vprašanja poslancev, ki jih dobi vnaprej, 3, 4 dni vnaprej, pričakujemo, da bo dala verodostojne odgovore. In tudi vi, ki sejo vodite, ste jo dolžni opozoriti na dolžno ravnanje in potrebno skrbnost pri pripravi odgovorov poslancem in tudi slovenski javnosti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, gospod Tanko.
Glede pristojnosti, ki jo imam, poskušam dosledno opozoriti, če je vprašanje postavljeno nejasno, kajti poslovnik govori o tem, da mora biti vprašanje postavljeno jasno in da imajo potem tako predsednica Vlade ali ministrica ali ministri možnost podati odgovor. Glede na sam dialog v fazi odgovarjanja pa kot predsednik Državnega zbora nimam pristojnosti ocenjevati, ali je odgovor dovolj korekten ali ne. Ne nazadnje imamo zato tudi v poslovniku določbo, da se lahko o odgovoru, če poslanec ali poslanka ni zadovoljen, opravi razprava, če tako odloči Državni zbor. Zato imamo tako tudi pripravljen poslovnik, da lahko ustrezno odreagiramo na odgovore, ki recimo niso zadovoljili tistega, ki je postavlja vprašanje.
Gospod Moderndorfer, postopkovno,
izvolite.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Spoštovani predsednik!
Za razliko od gospoda Tanka se jaz ne bom ukvarjal z vsebino. Se bom pa ukvarjal s tistim delom, ki se veže na postopek in za katerega ste odgovorni vi, v prvi vrsti samo vi. Namreč, gospod Tanko, od njega smo navajeni marsikatere podlosti. Tudi to, da govori, da je to hud škandal in problem. Jaz mislim, da je hud škandal in problem, da se v parlamentarni demokraciji, kjer poslovnik določa vprašanja in odgovore predsednice Vlade in ministrov, da se posega s samim proceduralnim načinom na takšen način, za katerega tudi vi, predsednik, prekleto dobro veste, da ga bo zlorabil, in ga kot
19
DZ/VI/19. seja
institut predsednika imate možnost prekiniti in odvzeti besedo. Se mi zdi nekorektno in nedostojno za ta državni zbor. To, kar počnemo, je absurd. Absurd v vseh pogledih. In to, kar se počne kar naprej, in to se zlorablja v tem državnem zboru. In kako naj Slovenci pričakujejo, da se bodo spoštovali organi in ministri in vlada in kaj jaz vem kaj še vse, če se pa tukaj v državnem zboru ne spoštujejo osnovni principi, ki smo si jih poslanci sami predpisali. In to je problem tega državnega zbora. Zato pozivam vas, predsednik, ker vi ste odgovorni za to, da skrbite za red, da pozovete vse, vključno z mano, če sem presegel pooblastila v skladu s tem poslovnikom, da se ta praksa prekine. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, gospod Moderndorfer. Ampak tukaj vas moram opozoriti na zelo jasno določbo poslovnika. Besedo lahko vzamem po dveh opominih. Če se s tem govornik potem ne strinja, o tem lahko odloči tudi Državni zbor. Sami dobro veste, da prav vsak, ki zahteva postopkovni predlog, mora dobiti besedo. In prav vsak, če ga vmes opozorim, da zlorablja poslovnik, ker ni postavil postopkovnega predloga, odgovori, da ga bo postavil v nadaljevanju svoje razprave.
To je dejstvo. Gospod Moderndorfer, se strinjam, sem za to, da se z vodji poslanskih skupin dogovorimo, kako boste postavljali postopkovna vprašanja. To je ta dogovor, ki ga lahko dosežemo znotraj parlamenta, sam pa dejansko moram dati besedo. In v tistem času, ki ga ima razpravljavec na razpolago, ga včasih tudi zlorabi, se z vami strinjam, vendar postopek je tak, da mu lahko vzamem besedo po dveh opominih.
Postopkovno, gospod Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa, gospod predsednik.
Gospa predsednica Vlade je, na to sem opozoril, izrekla v svojem odgovoru na odgovor mojega kolega poslanca absolutno laž. Absolutno laž. Gospod Anton Guzej, njen sočlan v Nadzornem svetu Nove Kreditne banke Maribor, ni član Slovenske demokratske stranke. Opozoril sem vas, gospa predsednica Vlade je slišala, in pričakujem, da se na osnovi te ugotovitve in tega dejstva tudi izreče opomin predsednici Vlade, ker si je dovolila manipulirati v Državnem zboru pri povsem jasnem, vnaprej postavljenem vprašanju. Gospod Černač jo je pisno vprašal o finančnih virih in celotnem obsegu sredstev, ki bi bila potrebna za sanacijo bančnega sistema. Mi nismo spraševali nič o nadzornikih Nove Kreditne banke Maribor. O tem smo spraševali. In to, da si predsednica Vlade dovoli, dovoli, da se zateče pri svojemu odgovoru in vzame za osnovo absolutno laž, da bi prenesla delež krivde na stranko, ki ji ni všeč, to je manipulacija in zloraba in diskreditacija funkcije predsednika Vlade. Jaz predlagam, da v svoji vlogi, zdaj ste slišali dovolj dejstev,
opozorite predsednico Vlade in ministre, da se pri svojih odgovorih, pri delu v Državnem zboru in v komunikaciji s poslanci, poslužujejo dejstev, absolutne resnice in ne da uporabijo za odgovor absolutno laž. Predlagam, da predsednico Vlade pač opozorite na to dejstvo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Tanko, vašega postopkovnega predloga, da moram opozoriti predsednico Vlade na besede, ki jih izreče, ali trditve, ki so mogoče pravilne ali nepravilne, ne morem upoštevati, ker sam ne morem vseh podatkov na razpolago in zato je nemogoče opozoriti na to dejstvo. Poleg tega pa je dejstvo, da mi poslovnik nalaga, da opozorim poslanke in poslance o tem, če kršijo poslovnik. V okviru poslanskih vprašanj, pa še enkrat želim poudariti, ravno zato imamo na razpolago zahtevo za razpravo o odgovoru predsednice Vlade. In če bi bili danes prav vsi korektni, ki ste opozarjali na to skozi postopkovne predloge, se ne bi oglašali s postopkovnimi predlogi, ampak bi se zavedali, da imamo v poslovniku določbo, ki omogoča razpravo. Če se Državni zbor o tem odloči, bo ta razprava opravljana, če ne, je pač ne bo. Vse ostalo pa je bilo ta hip v okviru teh postopkovnih vprašanj res zapravljanje časa in v veliki meri tudi zloraba tega postopkovnega določila. Še enkrat poudarjam, da tega postopkovnega predloga, da jaz opozarjam, kdo kaj reče s strani Vlade, mi poslovnik ne omogoča.
Prehajamo na tretje vprašanje, ki ga bo postavil gospod Franc Pukšič, Slovenska ljudska stranka.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Dober dan, gospod predsednik Državnega zbora, kolegice in kolegi, vlada Alenke Bratušek, predsednica Vlade.
Celotno moje vprašanje je povezano z vašimi skrivnimi ukrepi ter tajnim delovanjem, zakaj ljudje ne smejo vedeti, kam je in kam bo šel njihov denar.Da pojasnim.
Prvič. Še vedno ne vemo, kdo je skrivnostni vlagatelj v slovenske obveznice in zakaj javnost, ko bo to odplačevala, ne sme vedeti za njega.
Drugič. Obrestna mera oziroma zahtevani donos, po katerem ste nas zadolžili, je 4,84 %. Za primerjavo Španija, država v resnih težavah, se je za tri leta zadolžila za 2,1 %. Vprašanje je:
Kako je do zadolžitve prišlo, če pa ni bilo javnega poziva za zbiranje ponudb?
Če gre za dogovorjeno obrestno mero med dvema strankama, in je ta višja, kot bi se sicer dosegla pri javni ponudbi, potem gre za milijonsko oškodovanje državnega proračuna. Posledično sta minister in vaša vlada zrela za kazensko ovadbo, če še ne kaj hujšega.
Tretjič. Koalicija je sprejela spremembo Zakona o javnih financah, ki pa je Državni zbor izločil iz procesa prenosa terjatev z bank na slabo banko. Torej ne bo niti potrjeval, niti ne bo seznanjen s temi prenosi v Državnem zboru. S
20
DZ/VI/19. seja
tem pa bo seveda posledično vse ostalo skrito tudi pred slovensko javnostjo. Celoten prenos bo potekal v strogi tajnosti. In sprašujem vas:
Zaradi katerih interesov bo potekal celoten prenos v strogi tajnosti?
Preiskovalni organi, tudi tožilstvo in sodna veja so opozorili, da imajo težave pri preiskovanju kaznivih dejanj znotraj bančnega sistema. Vsi vemo, kaj se je pred leti zgodilo s Hypo Banko. Lastniki so prišli in zadeve uredili sami, skupaj z avstrijskimi organi. V našem primeru, kjer je država večinski lastnik, še malo, pa bo stoprocentni, nas zanima:
Zakaj se še vedno pojavljajo ovire pri sodelovanju z organi pregona? Banke ne dajejo dokumentov ne organom pregona in tudi ne preiskovalni komisiji.
Če je problem zakonodaja, zakaj je ne spremenite oziroma zakaj takšnim rešitvam prav nasprotujete v vaši stranki - odprava bančne tajnosti za organe pregona, tožilce in sodstvo?
In kot zadnje bi želeli v Slovenski ljudski stranki jasno pojasnilo:
Zakaj so nekatere uprave in nadzorniki, ki so banke vodile zadnja leta in tudi pripeljale bančni sistem v kolaps, še vedno na svojih položajih?
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo dajem predsednici Vlade.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Najlepša hvala. Bom zdaj rekla že tretjič, praktično danes odgovarjam enako. Nobenega problema nimam ne jaz, ne ta vlada, ne ta koalicija, da se vse, ki so krivi za stanje, v kakršnem smo, poišče. Ustanovljena je specializirana preiskovalna skupina, v kateri delujejo tožilstvo, policija, protikorupcijska komisija in tudi strokovnjak iz Banke Slovenije. Mislim, da sta tako minister za finance kot minister za notranje zadeve bila že večkrat na sestankih, kjer skušajo odpravljati ovire, če se pojavljajo. In še enkrat moja zaveza, če kdo ne bo sodeloval pri tem bomo ukrepali. Tretjič danes sem to povedala, naredili bomo oziroma Banka Slovenije bo s pomočjo, mislim, da AMF, organizirala izobraževanje za tožilce, da bodo znali postopati v teh primerih. Ampak jaz prosim, da v demokratični družbi in državi, tisti, ki so za to postavljeni, povedo, kdo je za nekaj odgovoren. Ne more gospod Pukšič, gospod Černač ali pa gospa Bratušek odločati o tem, kdo je kriv in prosim, da se tega držimo, prosim, da ne nastopamo populistično, da bomo zdaj ne vem kam postavili te ljudi, ki jih bo vsak izmed nas izbral. To se ne dela tako. Naredili bomo, obstajajo postopki, aktivno sodelujemo pri tem. Vsi, ki potrebujejo, imajo polno podporo naše vlade. Nobenega problema s tem nimamo. Kar pa se tiče javnosti podatkov, bom pa rekla tako. V skladu z ustaljeno tržno prakso na mednarodnih trgih Republika Slovenija tako kot ostali izdajatelji vrednostnih papirjev ne razkriva imena investitorjev pri izdajah. Razkritje imena
investitorja bi otežilo nadaljnje izdaje dolžniških vrednostih papirjev, saj bi lahko odvrnilo naslednje ali pa nadaljnje potencialne investitorje od investiranja v dolžniške vrednostne papirje Republike Slovenije.
Ne vem, gospod Pukšič, jaz ne vem, kdo je kupil tisto zadnjo obveznico, ki jo je izdala vaša vlada. Bom vesela, če mi boste vi to povedali. Hočem reči, da tudi takrat to ni bil javen podatek.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Zahtevo za dopolnitev odgovora ima Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Bom. Ko bom predsednik Vlade, vam bom odgovoril tudi na to vprašanje, če ste mi ga postavili. Potem pa ne bo nikoli, tako nekateri mislite. Ampak prav je tako. Misliti smete. Gospa predsednica Vlade, rekli ste, da ste že nekajkrat, trikrat danes, odgovarjali. Res je trikrat, stokrat, tisočkrat, vprašanja ostajajo državljank in državljanov. Gospa predsednica, ne gre za to, da vam postavljam jaz, Franc Pukšič, ali Slovenska ljudska stranka vprašanje. Gre za to, da na ta vprašanja državljanke in državljani nimajo odgovorov in jim ne daste odgovorov.
Javnosti niste povedali:, Zakaj in na kakšen način se je minister zadolžil za obveznice?
Javnosti žal ne želite in nočete povedati ali dati jasnega odgovora:
Zakaj državljanke in državljani ne smejo vedeti, katere terjatve oziroma kateri neplačani krediti se bodo iz bank prenesli na slabo banko, ki je, mimogrede, v lasti državljank in državljanov, in jo tudi oni financirajo ne nazadnje z 200 milijoni evri, z 1,6 milijarde obveznosti?
Lahko razložite državljankam in državljanom, pravite, da boste naredili vse, pa vendarle ne naredite nič. Ne prinesete spremembe Zakona o bančništvu, kjer bi lahko prišli tako do tajnih podatkov organi pregona. Državni tožilec Jože Kozina je zapisal: "Znotraj bančne trdnjave Nove Ljubljanske banke so še vedno ljudje, ki jim ni v interesu, da se zadeve čim prej raziščejo." In dalje pravi: "To je namig lastniku, da preveri, kdo je imel kakšne kreditne pogodbe v milijonskih škodah."
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo za dopolnitev odgovora dajem predsednici Vlade.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Poglejte, skupaj z Banko Slovenije preverjamo, ali je treba spremeniti Zakon o bančništvu ali ne. Tudi Banka Slovenije je poslala na Novo Ljubljansko banko dokument, ki jim na nak način daje odvezo oziroma pravi, da je v skladu z zakonom, če te podatke posredujejo organom pregona. Ampak to še ne pomeni, da bodo vsi ti podatki javno objavljeni, kar me vi danes sprašujete.
21
DZ/VI/19. seja
Tudi s tem se ukvarjamo, ampak naš prvi cilj in interes je, da z objavo kakršnegakoli podatka ne škodimo preiskavi. Upam, da smo tukaj na istem. Naš edini interes je, da ne ogrozimo preiskav. In še enkrat, upam, da je to naš skupen interes, gospod Pukšič.
Sedaj bom pa še enkrat prebrala, da ne boste na koncu spet rekli, da nisem povedala. "V skladu z ustaljeno tržno prakso na mednarodnih trgih Republika Slovenija tako kot ostali izdajatelji vrednostnih papirjev," še enkrat, tako kot ostali izdajatelji vrednostnih papirjev, to pomeni med drugim tudi druge države, "ne razkriva imena investitorjev pri izdajah. Navedeno velja celo pri izdajah, ki so ponujene širšemu krogu investitorjev v skladu s pravili. Razkritje imena investitorja bi otežilo nadaljnje izdaje dolžniških vrednostnih papirjev Republike Slovenije, saj bi razkritje potencialnih investitorjev te odvrnilo od investiranja v dolžniške vrednostne papirje Republike Slovenije. Navedeno bi z veliko verjetnostjo privedlo do poslabšanja pripravljenosti investitorjev za naložbe v dolžniške vrednostne papirje republike Slovenije, kar bi zagotovo škodovalo interesom Republike Slovenije." In jaz verjamem, gospod Pukšič, da vi naši državi tega ne želite.
Sedaj mi pa, gospod predsednik, boste dovolil še opravičilo, če gospod Guzej res ni član SDS. Rekla sem, "če se ne motim". Sem pa vesela, da sem izvedela, da je pa član SLS. Očitno sem se zmotila pri eni črki.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Pukšič imate zahtevo za ...
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa. Na podlagi drugega odstavka ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Ali lahko samo trenutek? Izvolite, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): ... 246. člena Poslovnika predlagam, da se o odgovoru predsednice Vlade opravi razprava v Državnem zboru.
Gospa predsednica Vlade, seveda se strinjam in ne želim nič slabega tej državi. Vendar vi ste sami govorili o širšem krogu, torej o razpisu. To, kar ste pa vi delali, vaš minister, kar sem že v uvodnem vprašanju omenil, da ste zreli za kazensko ovadbo, če ne še za kaj več, pa ste delali z dogovorom z eno osebo. Kdo je to, pa seveda ne bi škodilo, ampak kvečjemu koristilo tej državi. Pravite, da preverjate, da nimate problemov, da pripravljate in tako dalje. Res je, vse to delate, vendar kdaj boste tudi kaj naredili, konkretno. Na to nam niste dali odgovora.
Gospa predsednica, moram reči, da me z odgovori niste presenetili. Podali pa ste popolnoma neka druga področja, ki pa niso bila ključna, da bi odgovorili na vprašanja, ali bo ta slovenski narod vendarle kdaj izvedel, kam gre
teh 6 milijard evrov in katere grehe plačuje. Govorili ste, da na ta način ostaja del suverenosti. Ne vem, koliko je še suverenosti za tistih 120 tisoč, 130 tisoč ljudi, vsako leto se jih poveča za 10 tisoč, ki ostanejo brez službe. In niste odgovorili, zakaj skrivate imena bančnikov, politikov in tajkunskih elit, z drugimi besedami, zakaj ostajajo požigalci slovenskega bančništva in gospodarstva še vedno nedotaknjeni, na svojih položajih in zakaj delate pod oznako tajnosti in se skrivate pred ljudmi, ki pa bodo plačevali skoraj 6-milijardno bančno luknjo.
In za konec, če ste se opravičili Slovenski demokratski stranki za članstvo, potem vas nič kaj ne veseli, da je član Slovenske ljudske stranke. Slovenski ljudski stranki je vseeno, ali bi bil član Pozitivne Slovenije ali papeškega sveta. Če je kriv in če je lopov, je za zapahe. Ta Guzej pa ni član Slovenske ljudske stranke. Tudi nam se bo treba opravičiti.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Dokaz več, da kot predsednik težko ocenjujem, kdo je član kakšne stranke. O vašem predlogu za razpravo, gospod Pukšič, bo Državni zbor odločil jutri, 17. decembra 2013, v okviru glasovanj.
Naslednji bo postavil vprašanje gospod Jani Moderndorfer, Poslanska skupina Pozitivna Slovenija.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Hvala lepa, predsednik.
Glede na to, predsednica, da smo danes že veliko slišali okoli teh bank, lahko rečem samo to, da smo na 51. izredni seji v bistvu slišali prave podatke in rezultate, ker sem res presenečen. Danes sem slišal 10 milijard, 6 milijard, 8 milijard, skratka sploh več ne vem, o čem govorimo. In verjamem, da so podatki, ki smo jih na izredni seji slišali, res pravi. Predvsem to, da bomo za dokapitalizacijo NLB, NKMB in Abanke v bistvu iz države namenili 3,012 milijarde evrov. In ta podatek, vem, da drži, vse ostalo pa ne.
Je pa res, da pri sami dokapitalizaciji predvsem državljane zanima naslednja tema, to je, kako se bo v resnici iskala odgovornost tistih, ki so nas spravili do te situacije. Jaz verjamem, da bo vlada, v to sploh ne dvomim, naredila vse potrebno, da bo tisto, kar je v njeni pristojnosti, če bi se izkazalo, da je še treba sprejeti kakšen ukrep, da bo to tudi storila.
Tisto, kar pa mene zanima, pa je predvsem to, kar je bilo pred nekaj dnevi, to pa je, da je celotna komisija oziroma senat, vodstvo KPK v resnici tudi odstopil in glede tega tečejo sami postopki. Je pa tisto, kar mene zanima, predsednica, naslednje. Komisija je v svoji izjavi navedla, da so odstopili iz protesta, saj so naredili vse, kar so lahko na podlagi obstoječega zakona, in da so nosilci politične oblasti tisti, ki lahko s spremembami ureditve sistemov,
22
DZ/VI/20. seja
prepredenih s korupcijskimi tveganji, dejansko ukrepajo. Predsednica, zanima me:
Katere sistemske ukrepe za boj proti korupciji načrtuje Vlada?
Hvala za odgovor že v naprej.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo dajem predsednici Vlade.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Najlepša hvala.
Ja, saj verjetno je kar prav, da se danes v bistvu vsa štiri vprašanja vrtijo okoli bank, gospodarskega kriminala in tudi korupcije. Tudi če bi bila sanacija bank vredna ali pa bi stala samo eno milijardo, bi to bilo za davkoplačevalce veliko. Prav pa je, da zdaj, ko imamo številke na mizi, ne manipulirate več z različnimi številkami. Številke so jasne, javne in jih ni izračunala vlada Alenke Bratušek, ampak več tujih inštitucij, strokovnjakov s tega področja.
Kar pa se tiče protikorupcijske komisije bom pa, tako kot sem v svoji izjavi, še enkrat povedala, da mi je žal, da je protikorupcijska komisija odstopila oziroma senat te komisije odstopil, in to iz protesta. Tudi jaz imam občutek, kot da so na sredi obupali. Mi nismo, zato bomo s tem bojem proti korupciji in gospodarskemu kriminalu nadaljevali. Pravzaprav so bila vrata protikorupcijski komisiji, moja vrata, vrata moje vlade, vedno odprta. Večkrat smo se pogovarjali, nikoli pa vsaj na Vlado ali pa meni osebno niso prinesli ali pa predlagali potrebne spremembe zakonodaje za njihovo boljše delo. Pravzaprav se strinjam z vsemi točkami ali pa, bom rekla, z večino točk, ki so jih napisali v javnem pozivu, kaj bi bilo treba spremeniti, da bi v naši državi temu naredili konec. Žal mi je samo to, da se s tem papirjem ali s temi točkami niso najprej obrnili na tiste, ki bi lahko predlagali spremembo zakonodaje, ali pa tudi na vas, ki konec koncev to spremembo zakonodaje potrjujete. Mislim, da je znotraj Vlade že kar dogovor, da bomo predlagali spremembo te zakonodaje, in bo ta sprememba tudi v kratkem na vaših mizah.
Zdaj pa vseeno še nekaj statističnih podatkov, ker v vseh treh vprašanjih poslušam, kako nismo ničesar naredili v boju proti korupciji in gospodarskemu kriminalu. Policija je v prvi polovici leta 2013 obravnavala za 49 % več kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Največ, za 95,4 % se je povečalo število goljufij, sledita pranje denarja s 93,5 % in zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti z 81 %. Policija obravnava še za 58,8 % več kaznivih dejanj z elementi korupcije. Obravnavanih je bilo za 17,6 % več kaznivih dejanj organizirane kriminalitete. In ob vseh teh podatkih mi danes trije poslanci lahko rečete, da ta vlada nima resnega namena obračunati s temi dejanji? Mislim, da ne.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Predlog za dopolnitev odgovora ne bo
podan.
S tem zaključujem vprašanja, ki so postavljena predsednici Vlade. Predsednici Vlade se zahvaljujem za podane odgovore.
Prehajamo na odgovor na poslansko vprašanje, postavljeno na 19. seji Državnega zbora. Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo bo odgovoril na vprašanje Sama Bevka v zvezi z izvajanjem inšpekcijskega nadzora glede sevalnih plinov v prostorih vrtcev in osnovnih šol.
Gospod minister, imate besedo.
DR. JERNEJ PIKALO: Spoštovani predsednik, spoštovane gospe in gospodje!
Hvala lepa za tole vprašanje. Na žalost, moram reči, na žalost se pač nam to dogaja predvsem v tistem delu Slovenije, ki je, če temu tako rečemo, bolj kraški, ki ima razpoke. In tam, vemo, da je sevanje radona večje. Kar sem želel reči v tem odgovoru, je to, da že od leta 2010 pa še prej nimamo več sistemsko planiranih sredstev, da bi s temi sistemsko planiranimi sredstvi izvajali tako imenovane sistemske, pa tudi interventne ukrepe. Gre za ukrepe interventnega sofinanciranja, s katerimi bi zmanjševali oziroma s katerimi bi uredili, da otroci ne bi bili več izpostavljeni nevarnemu sevanju radona. Tisto, kar smo storili v preteklih letih, je to, da smo na sektorju za investicije v predšolsko in osnovnošolsko vzgojo naredili popis vseh tistih vrtcev in osnovnih šol, ki so izpostavljeni sevanju radona, ki jih je Uprava za sevanja ugotovila in o tem tudi izdala odločbe. Pri vseh teh objektih, ki so bili na tem popisu, popis pa je sedaj star že nekaj let, je odločba šla v smer, da je prezračevanje zadostni ukrep. V tistem konkretnem primeru, o katerem vi sprašujete, pa prezračevanje ni dovoljšni, nikakor ne zadošča kot ukrep. Zato bo treba k temu pristopiti sistemsko, treba je trenutno najti začasno rešitev. Pogovori na našem ministrstvu s črnovrško osnovno šolo so že bili, tako da bomo tudi v bodoče delali ukrepe v to smer. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Postopkovni predlog ima gospod Bevk.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor!
Moj postopkovni predlog ni vezan na 246. člen Poslovnika, kjer poslanec običajno ni zadovoljen z odgovorom, pač na pa 247. člen Poslovnika, ki govori, da zaradi časovne omejitve minister ni mogel odgovoriti na poslansko vprašanje. Namreč to poslansko vprašanje sem postavil že na prejšnji seji Državnega zbora, kjer mi je odgovarjal minister Tomaž Gantar in sva takrat praktično porabila ves čas, zato je danes ministru dr. Jerneju Pikalu za njegov odgovor ostalo samo nekaj časa, točneje samo dve minuti. V tako kratkem času seveda ni mogoče odgovoriti na tako kompleksno vprašanje, kot je problematika varnosti javnih zavodov, ki jih obravnava Zakon
23
DZ/VI/19. seja
o varstvu pred ionizirajočim sevanjem in jedrsko varnostjo.
Glede konkretnega problema v osnovni šoli v Črnem Vrhu nad Idrijo pa je dejstvo, da je Zavod za varstvo pri delu končal uradne meritve, da so pritlični in kletni prostori krepko preseženi s stopnjami strupenega plina radona in da učenci ne morejo biti izpostavljeni takim škodljivim sevanjem. Zato je pristojni inšpektor odredil sanacijo tega dela šole, učenci pa bodo lahko nadaljevali pouk v zgornjih prostorih osnove šole, ki niso tako prizadeti. Minister, ki danes žal ni več minister za zdravje, Tomaž Gantar, mi je dejal, da mora država na podlagi 46. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočim sevanjem in jedrsko varnostjo zagotoviti sredstva za sanacijo tako prizadetih prostorov javnega zavoda. Jaz upam, da se bo to tudi zgodilo. Kot smo danes slišali, sistemskih sredstev ni na razpolago, zato po mojem mnenju mora država pri tem uporabiti proračunsko rezervo in zagotoviti denar za projekte, ki jih je treba najprej izdelati in potem še za samo sanacijo. Kot je dejal minister Gantar na novembrski seji, citiram, "verjetno je vsakemu jasno, da teh otrok prekomerni obremenitvi ne moremo več v nedogled izpostavljati, in da bo na tak ali drugačen način treba ta sredstva zagotoviti."
Jaz v zvezi s tem proceduralnim vprašanjem prosim gospoda ministra dr. Jerneja Pikala, da mi na podlagi 247. člena Poslovnika v pisni obliki odgovori na to vprašanje, kajti ... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Prehajamo na naslednje vprašanje, ki ga bo postavila gospa Romana Tomc, in sicer ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Anji Kopač Mrak.
Izvolite, gospa Tomc.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani predsednik za besedo.
Želela bi postaviti vprašanje ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v zvezi z nadaljnjo organizacijo študentskega dela v Sloveniji. Dejstvo je, da je eden izmed največjih problemov, s katerim se danes srečujemo, pomanjkanje delovnih mest, in da je naša brezposelnost narasla na skoraj 120 tisoč brezposelnih. Še posebej se povečuje delež brezposelnih mladih, ki je naraslo tudi v primerjavi s preteklim letom. Že v času ministrovanja ministra Vizjaka je bilo sprejetih kar nekaj ukrepov tudi v okviru pokojninske zakonodaje, ki spodbujajo delodajalce, da zaposlujejo mlade. Tudi vi sami ste predlagali nekaj ukrepov in verjamem, da bodo šle te aktivnosti tudi še naprej v tej smeri. Novi programi, tudi financirani iz evropske skupnosti. Tako da vse to podpiramo. Po drugi strani se pa zavedamo, da je študentsko delo v tem času eden izmed izhodov, in to tistih, ki se jih mladi pravzaprav ne bi radi posluževali, pa vendarle
se jih morajo, da rešujejo svoje stiske. 30 tisoč približno je fiktivno vpisanih, tako pravijo raziskave, in vsi ti študentje pač delajo zato, ne zato ker ne bi želeli študirati, ne zato ker ne bi želeli biti zaposleni, ampak zato, ker jim je to edini način, da zaslužijo nekaj denarja in prispevajo k družinskemu proračunu. In seveda v takšnih časih je reševanje te problematike študentskega dela, ki je v Sloveniji resda anomalija, še posebej zahtevno. Jaz bi vas spomnila na dve leti nazaj, ko je neslavno propadel referendum, na katerem so ljudje odločno zavrnili način dela, način urejanja študentskega dela, kot ste si ga zamislili vi in takratni minister Svetlik.
Zato vas sprašujem, ker slišim, da se Vlada namerava lotiti tega vprašanja:
Kako nameravate sedaj glede na slabe izkušnje iz preteklosti in tudi glede na to, da gre za izredno občutljiv čas visoke brezposelnosti, reševati vprašanje študentskega dela?
In kot sem že navedla tudi v vprašanju, me še posebej v okviru tega zanima:
Kakšne bodo predvidene obremenitve dodatne ... / znak za konec razprave/ ... študentskega dela z novimi davki in prispevki, v primerjavi s sedaj veljavnim stanjem?
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo dajem ministrici doktorici Anji Kopač Mrak.
DR. ANJA KOPAČ MRAK: Hvala za besedo, spoštovani predsednik Državnega zbora. Hvala za vprašanje, gospa poslanka.
Študentsko delo je vsekakor eno izmed področij, ki nas čaka in ga je nujno treba urediti. Naša država je dobila priporočilo Evropske komisije, da je treba urejati to področje že leta 2004. Anomalija slovenskega trga dela je študentsko delo oziroma občasno in začasno delo dijakov in študentov, ki je predvsem povzročilo veliko, predvsem starostno segmentacijo na trgu dela. V vprašanju ste izpostavili strah ali zaskrbljenost glede tega, da če bi urejali študentsko delo, da ne bi povzročali nove brezposelnosti med mladimi. To bomo vsekakor imeli v mislih, ko bomo urejali študentsko delo. Treba je pa na tem mestu poudariti, da študentsko delo po izračunih, mislim, da je Univerza na Primorskem delala v času priprave malega dela študijo, zavzame študentsko delo približno 36 tisoč delovnih mest, in je treba tudi na študentsko delo gledati predvsem z vidika vpliva na kreiranje novih delovnih mest. Vsekakor je skrb za mlade ena izmed prioritet pri študentskem delu. Zavedamo se, da študentsko delo omogoča mladim stik s trgom dela, po drugi strani pa jim tudi daje možnost dodatnega zaslužka ter s tem izboljšuje njihov socialni položaj, po drugi strani pa delodajalcem v določeni meri zagotavlja ustrezno fleksibilnost trga delovne sile. Znotraj tega bomo iskali rešitve v smeri, kot sem že večkrat javno povedala, v smeri "vsako delo
24
DZ/VI/19. seja
šteje", po drugi strani pa bo treba dati tudi omejitve na ravni delodajalca, tako kot je bilo urejeno za posredovanje dela, torej vprašanje agencijskih delavcev. Mi smo junija že pristopili k pripravi, k usklajevanju izhodišč za ureditev študentskega dela in smo lahko rečem v veliki meri sama izhodišča uskladili s predstavniki študentov, predstavili smo jih javno sedaj na Gospodarski zbornici in tudi sindikatom jih bomo v kratkem predstavili. Vsekakor pa bo javno dosegljiv zakon v začetku januarja. Takrat se bo uradno začela tudi javna razprava glede ureditve študentskega dela in bo dovolj časa za temeljito razpravo. Poleg predstavnikov študentov tudi za socialne partnerje in drugo zainteresirano javnost. Ključne rešitve, ki so sedaj predlog in bodo zapisane tudi v zakonu, ki bo v javni razpravi, gredo predvsem v smeri "vsako delo šteje". Obremenitev bo z vidika študentov in dijakov 15,50 %, kjer bi plačali prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obremenitev delodajalcev pa bo nižja, kot je sedaj, in bo 20,88 %. Sedaj je ta obremenitev delodajalcev 25 %, ker je bila ta koncesija z Zujfom dvignjena. Znotraj tega 20,88 % je predlog, da bi delodajalci plačali 8,85 % prispevka delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 0,53 % prispevka delodajalca za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, 7,5 % bi znašala koncesijska dajatev in 4 % stroški posrednikov študentskega dela, kjer ohranjamo ta način posredovanja, vendar ni več predvidenih koncesij, ampak dovoljenja za delo, tako kot je bilo urejeno za agencije. Tudi na ravni delodajalcev bodo omejitve glede na število zaposlenih, potem kvote, pri čemer bo to predvsem proces dogovarjanja s predstavniki delodajalcev in sindikatov. Vsekakor pa je logika, da manjši delodajalci imajo manj manevrskega prostora, da prilagajajo potrebo po novi delovni sili, večji več, zato bodo omejitve bolj rigorozne pri tistih večjih. Na ravni študentov predvsem verjamemo, da je možno preprečevati in zlorabljati ta institut študentskega dela z enotnimi evidencami o vpisu in tudi pod spremembami zakona na tem področju. Dodatnih omejitev na ravni študentov in dijakov v tem trenutku ni predvidenih, se pa v procesu javne obravnave lahko še na tem področju kaj spremeni.
Vsekakor gredo obremenitve v smeri, da bo študentsko delo še vedno med manj obremenjenimi oblikami dela, tudi če primerjate z avtorskimi, podjemnimi pogodbami, z občasnim in začasnim delom .../ znak za konec razprave/ upokojencev bo primerljivo z drugimi oblikami dela.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Zahtevo za dopolnitev odgovora ima gospa Tomc.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa za ta del odgovora.
Moram reči, da ste me z nekaterimi številkami prijetno presenetili, ker jih imate že v mislih, medtem ko z drugim delom pa nekako ne morem biti zadovoljna, glede na to, da vidim da gre zadeva popolnoma v isto smer, kot je šla pri nedavno padlem zakonu na referendumu v letu 2011, kjer ste tudi poudarjali, da gre predvsem za uveljavitev principa "vsako delo šteje". In potem ste navajali, s katerimi vse prispevki bo obremenjeno to študentsko delo. Rada bi vas spomnila na to, da koncept "vsako delo šteje" predvsem šteje v delu, kjer se potem ti prispevki upoštevajo tudi pri pravicah, kot so pokojninsko zavarovanje in zdravstveno zavarovanje, kar tukaj nedvomno verjamem tudi bo.
Skrbi me nekaj drugega tudi. Rekli ste, da bo obremenitev delodajalcev po novem manjša, kot je sedaj, ker ne bo koncesijske dajatve v takšni višini, kot je sedaj. Niste zelo natančno razložili, tako da mogoče sem vas tudi narobe razumela. Ampak koncesijska dajatev, da smo si povsem na jasnem, je namenjena temu, da se iz nje zagotavljajo štipendije. Če boste torej zmanjšali koncesijsko dajatev, boste odvzeli del sredstev, namenjenih za štipendije. To lahko pomeni samo dvoje. Ali bo moral proračun zagotoviti razliko, da boste ohranili sedanjo vrednost, ali pa bo štipendij manj.
In še nekaj bi samo dodala na koncu. Ja, delovna mesta, 36 tisoč naj bi jih odvzelo študentsko ... / znak za konec razprave/... delo. Vprašajmo se, zakaj. Dejstvo je, da je delo v Sloveniji preveč obremenjeno. Če ne bi bilo tako, bi delodajalci zaposlovali, da tako rečem, običajne ... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želite dopolniti odgovor?
Besedo dajem ministrici dr. Anji Kopač
Mrak.
DR. ANJA KOPAČ MRAK: Tukaj je treba poudariti, da je koncept "vsako delo šteje" tudi izpeljan na ravni pravic. Tukaj je kar nekaj sprememb, glede na malo delo, to pa vsekakor drži, in tukaj jaz mislim, da tudi večina, ki je šla na referendum in zavrnila koncept malega dela, ni bila proti konceptu "vsako delo šteje", ker se, verjamem, večina zaveda, da je to edina možnost ohranjanja socialne države. Tukaj gre za koncept "vsako delo šteje", študentje in dijaki bodo plačevali, tako kot je iz delovnega razmerja, da zaposleni in delodajalci plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Iz tega naslova bodo imeli tudi polno priznane te pravice. Na ta račun bomo kar nekaj novih sredstev pripeljali v pokojninsko in invalidsko blagajno, kar je pomembno tudi z vidika medgeneracijske solidarnosti. Vsekakor pa imate prav glede študentskega dela, koncesija bo nižja in mi smo se, preden je bil ta predlog tudi javno dan, dogovorili znotraj vlade, ker bo to študentsko delo pripeljalo več sredstev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar je prav, bo proračun zagotavljal sredstva za
25
DZ/VI/19. seja
štipendije, kar je bil tudi eden izmed mnogih očitkov študentov, da preko svojega študentskega dela zagotavljajo sredstva za štipendije in da bi bilo to treba urediti na drugačen način. Tako smo k stvari pristopili na ta način, in mislim, da je to veliko bolj pravilno in mnogo bolj transparentno. Jaz verjamem, ko bo ta predlog v javni razpravi, da bodo vsi deležniki ugotovili, da imajo določene pluse s tem predlogom. Tudi Evropska komisija kot taka se strinja s predlogom, predvsem gre v smeri, da je treba zmanjšati segmentacijo na trgu dela v Sloveniji, to pa se zagotovi predvsem s tem, da približaš ceno posameznega dela, da so cene bolj izenačene, pomembno pa je, da ohranjamo pri študentskem delu fleksibilnost, ohranja se sistem napotnice, ki se večinoma izdajo v elektronski obliki. Ohranja se torej ta ključni element študentskega dela - fleksibilnost, prav pa je, da zagotovimo po konceptu "vsako delo šteje", da se od te oblike dela plačuje v socialne blagajne, ker glede na status študenta so študentje zavarovani za zdravstveno varstvo, prav pa je, da tudi zvežemo s pokojninskim in invalidskim, ker bo to tudi povezano s priznavanjem delovnih izkušenj, kar pa je tudi pomemben element ureditve in izboljšanja položaja mladih na trgu dela. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednji, ki bo postavil vprašanje, je gospod Dragan Bosnič. Postavil bo vprašanje ministru za izobraževanje, znanost in šport dr. Pikalu.
Izvolite, gospod Bosnič.
DRAGAN BOSNIČ (PS PS): Hvala za besedo. Lep pozdrav ministroma in ministrici, kolegom in kolegicam!
Moje vprašanje se nanaša na analizo rezultatov PISA 2012, ki so bili po naključju sicer objavljeni 3. decembra, na rojstni dan slovenskega velikana poezije, in zato so mogoče še manj sprejemljivi, vsaj nekateri od teh rezultatov. Gre za bralno, matematično in naravoslovno pismenost. Primerjava kaže trend nazadovanja, čeprav ta ni, kot sem razbral iz poročil, statistično signifikanten oziroma urgenten, gre pa vsekakor za nazadovanje zlasti na področju bralne pismenosti za 2,2 točki. Pri tem so bili različni komentarji. Moje vprašanje izhaja iz komentarja direktorice Pedagoškega inštituta gospe Mojce Štravs, ki je rekla, da gre za pozitivno stabilnost, se pravi, da že dalj časa so ti rezultati tam, kjer so. To je ena definicija, ki meni dela neke težave. Stabilnost že sama po sebi pomeni v tem svetu neko stagnacijo, kaj šele, če je ta stabilnost z rahlim trendom pri matematiki 0,8, pri branju 2,2 in pri naravoslovju oziroma pri znanosti 0,8, prva je bila 0,6. Zato me res zanima:
Kaj kanite ukreniti na tem področju?
Gre za neko podedovano situacijo, ampak perspektiva pa mora biti jasna. Če pogledamo Vzhod, Šanghaj, Hong Kong,
Singapur in pa njihovo triletno akceleracijo, je to že težko razumljivo. Sicer ta alarm ne gre samo Sloveniji, gre tudi drugim, ki tukaj stagnirajo.
Mogoče kot zanimivost še samo to. V startu vsaj bralni pismenosti niso pripisovali takšnega napredka zaradi uporabe IKT tehnologije na Vzhodu, ampak očitno se je pokazalo, da je ta samo prispevala k njihovemu boljšemu rezultatu.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo dajem dr. Jerneju Pikalu, ministru za izobraževanje, znanost in šport.
DR. JERNEJ PIKALO: Hvala lepa, gospod predsednik. Hvala tudi za to vprašanje.
Jaz mislim, da točno to, kar ste rekli, vse, kar se je zgodilo oziroma vse, kar se dogaja okoli teh rezultatov, pa niso to edini rezultati, ki kažejo v tem primeru na slabšo bralno pismenost slovenskih 15-letnikov, so seveda zaskrbljujoči. In tu jaz mislim, da ni prav, da si kakorkoli zatiskamo oči, še manj, da iz tega delamo politiko, ampak da si preprosto priznamo, da rezultati res niso dobri in da je na tem področju treba napeti vse sile, vse možnosti, ki jih imamo, da izboljšamo bralno pismenost. Tudi ne gre samo za to, da bi želeli, da bi v naslednjem testu ali v naslednji raziskavi bili boljši. Ampak preprosto bralna pismenost je ena od tistih osnovnih pismenosti, ki jih človek ima, in ne gre za to, da bi bili dobri samo na testu. Gre za to, da želimo, da so naši otroci v tem smislu opolnomočeni. Razumeli me boste, to, kar ste me na zadnje vprašali, da tujih držav tu pred parlamentom ne morem komentirati, verjetno za to obstaja cela vrsta razlogov, ampak tisto, kar smo mi storili na našem ministrstvu je, da smo že leta 2011 izdali, pregledali strategije in pristope, ki jih imajo različne države na tem področju in tudi izdali knjigo, ki se imenuje Poučevanje branja v Evropi, okoliščine, politike in prakse. Študija je bila usmerjena na štiri ključne teme, in sicer na eni strani na učne pristope, na drugi strani na premagovanje bralnih težav, na tretji strani na izobraževanje učiteljev ter na tisto, kar je tudi pomembno, pa mnogokrat pozabljamo, in to je na promocijo branja izven šol. Tisto, kar smo mi ugotovili s primerjalno analizo, ker vendarle gre za neko evropsko primerjalno analizo, je, da pogosto tisto, kar nam manjka, je tisto, kar se imenuje osredinjenost. Mi imamo znotraj te bralne pismenosti določene skupine, ki so posebej ogrožene. To so fantje, ki so slabši v bralni pismenosti, kot so dekleta, potem so to otroci iz socialno ogroženih družin in še posebej je treba tu izpostaviti otroke priseljencev. To kažejo te naše raziskave. To so tisti deli -seveda znotraj te populacije, ki ima nižjo bralno pismenost, na katere se moramo posebej osredotočiti.
Tu imate zelo različne strategije. Ena strategija bi bila samo priprava na naslednjo PISO, ki bo v treh letih, ampak jaz osebno
26
DZ/VI/19. seja
mislim, da je to veliko premalo, veliko premalo zato, da bi cele generacije, ki bodo prihajale in prihajajo, lahko imele zadovoljivo bralno pismenost. Da bi to dosegli, potrebujemo povečevanje raznovrstnosti bralnih materialov, razvijanje motivacije za branje, razvijemo tudi bralne navade ali pa možnosti za učenje branja za vse tiste, ki to zmorejo, tudi že na predšolski ravni in tako naprej.
Kar pa se našega konkretnega ministrstva tiče, pa lahko povemo, da smo po rezultatih PISA, prejšnje PISA iz leta, mislim, da 2009, ki so bili objavljeni potem leta 2010, izvedli program točno na osnovi vseh teh analiz Opolnomočenje učencev z izboljševanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja. Projekt se je zaključil 31. oktobra letos, izvajal ga je Zavod za šolstvo Republike Slovenije na 42 osnovnih šolah, ki so imele tako imenovane multiplikatorje. In zdaj če me sprašujete po multiplikatorjih, mislim, da je bilo okrog 200 učiteljev tako ali drugače vključenih v ta projekt. Tako kot po navadi pri šoli te stvari hitro ne dajejo rezultatov. In tisto, kar bomo mi storili in kar sem že naročil, je najprej analiza tako imenovanih sekundarnih podatkov. Tisto, kar smo slišali doslej, kar je bilo javno, seveda ni dovolj. Želimo globlje podatke, želimo vedeti, kaj se od tukaj naprej da storiti in potem s strokovnjaki doreči ukrepe. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Predlog oziroma zahtevo za dopolnitev odgovora ima gospod Bosnič.
DAGAN BOSNIČ (PS PS): Hvala za odgovor oziroma ta del odgovora.
Jaz se strinjam z vami, absolutno, da ne sme biti neka tendenca k temu, da se en test na tri leta bolje reši, da pač gre za neke sistemske nastavitve, ki rezultirajo. Vendar vseeno, vse izhaja, če govorimo o matematiki, naravoslovju, o čemerkoli, vse izhaja iz bralne pismenosti, verjetno se glede tega strinjam, in bralnega razumevanja. In če je to nizko, sta vzroka v osnovi lahko dva.
Želel bi tukaj neko dopolnitev v tem smislu, če sta dva, se pravi, eno je to, da nekaj bereš in ne razumeš, drugo je pa, da premalo bereš, če poenostavim. V tem smislu ste govorili o nastavitvah. Ampak jaz razen bralne značke, ki ima dolgo brado, nisem zasledil neko, uporabil bom kar izraz, popularizacijo materinščine. Skrbi me ta odnos do materinščine. Izraža se tudi na maturi. Zanima me, koliko ste to vkomponirali v svoje bodoče razmišljanje. Pa ne nazadnje tudi nacionalne preizkuse znanja, ki so v devetletki v določenem obdobju. Tole sem bral o izkušnjah Nemcev oziroma o njihovem šoku leta 2000. Pa o Poljakih, ki so menjali svoje načrte po petdesetih letih. Ne kaže čakati petdeset let na nek ukrep.
Prosim še za dodatno razlago k temu, kar sem zdaj vprašal. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želite dopolniti odgovor?
Gospod minister dr. Pikalo, izvolite.
DR. JERNEJ PIKALO: Hvala lepa. Z velikim veseljem.
Če začnem pri nacionalnih preverjanjih znanja. Pri nacionalnih preverjanjih znanja ugotavljamo čisto podobno, kot je sedaj ugotovljeno v PISA, tako da je jasno, da ne gre samo za enkratni dogodek, ampak imamo vzorec. Naši učenci po nacionalnih preverjanjih znanja relativno dobro obvladajo te tako imenovane nižje taksonomske ravni. Skratka znajo prepoznavati tekst, znajo ga prebrati itn. Ko gre pa za višje taksonomske ravni, ko gre za vprašanje uporabe tega teksta, ko gre za vprašanje, če hočete, interpretacije tega teksta, zato da nekaj s tem tekstom znajo narediti, kar v osnovi bralna pismenost je, tukaj imamo pa večje probleme. In to nam kažejo tako nacionalna preverjanja znanja kot seveda rezultati PISA. Kar se tiče ukrepov. Eden od ukrepov, ki izhaja iz teh nacionalnih preverjanj znanja, ki smo ga letos uvedli, veste, da je številčno ocenjevanje v tretjem razredu. Zakaj številčno ocenjevanje? Zato da lahko starši in učitelji dobijo dobro povratno informacijo o tem, kako dobro se je otrok opismenil. In to dobijo na račun te ocene. Kar se tiče popularizacije materinščine, jaz mislim, da imate zelo prav, vendarle je ta narod utemeljen na jeziku in tudi to komponento bo treba inkorporirati. Je pa tudi še ena druga komponenta tu, ki je ravno tako pomembna. In sicer, kot jaz temu rečem, kulturni status teksta, kaj mi s tekstom pravzaprav počnemo. Ali imamo, še posebej pri teh tako imenovanih mednarodnih primerjavah, ali imamo enake odnose do teksta, ali počnemo enako s tekstom. Kot rečeno, imate prav in materinščino v tem smislu tudi v tekmovanju za Cankarjevo priznanje, pa še kaj drugega, je treba popularizirati.
Če smem samo še rahlo dopolniti tisto, kar sem že prej rekel. Eno je analiza sekundarnih podatkov, drugo je potem priprava posveta s strokovnjaki, potem je strokovna razprava, to je vse tisto, kar želimo narediti. In potem bomo za to namenili sredstva, ker to bo ključno, da najprej opolnomočimo učitelje, zato da bodo to znanje, kar se bralne pismenosti tiče, lahko prenašali naprej. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Postopkovni predlog ima gospod
Bosnič.
DRAGAN BOSNIČ (PS PS): Z odgovori sem zadovoljen. Postopkovni predlog je ponavadi neka recitacija, da se v skladu z drugim odstavkom 246. člena zahteva neka analiza. Jaz bi pa tega ne zahteval, ker mislim, da Državni zbor ni ravno neko mesto, kjer bi se o bralni pismenosti pogovarjali. So pa moja pričakovanja
27
DZ/VI/19. seja
v tem smislu, da po teh analizah, o katerih je minister govoril, da pa le mogoče ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Bosnič, moram vas opozoriti, da je ta del razprave namenjen ravno temu, da podate postopkovni predlog, ne pa razpravi.
DRAGAN BOSNIČ (PS PS): Hvala za opozorilo. Bi pa pričakoval, da bi na Odboru za izobraževanje opravili razpravo. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Preden dam besedo naprej, vas želim obvestiti, da me je Vlada obvestila, da bo ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak prisotna v Državnem zboru do 17.50 pri tej točki dnevnega reda.
Besedo dajem gospe Sonji Ramšak, ki bo postavila vprašanje ministru za obrambo gospodu Romanu Jakiču.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala lepa. Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani ministri, poslanke in poslanci! Posebej pozdrav ministru za obrambo, na katerega bom naslovila svoje ustno poslansko vprašanje.
Spoštovani minister! V sredo smo iz medijev izvedeli, da poteka proti vam kot bivšemu direktorju športnega centra preiskava v zvezi s sporno pogodbo, katere sopodpisnik ste bili vi kot direktor športnega zavoda, na podlagi katerega naj bi zasebno podjetje Grep pridobilo ustrezne bančne kredite. Na podlagi te sporne kreditne pogodbe bi naj bili izpolnjeni nekateri pogoji oziroma izdana poroštva, da bi lahko privatno podjetje pridobilo te kredite. Gre namreč za veliko bančno luknjo, okoli 100 milijonov. V medijih je bila objavljena tudi vaša izjava, da v tej policijski preiskavi, ki jo izvaja NPU, na vašem domu v sredo zjutraj niso našli nobenih za vas obremenilnih gradiv. Preiskava pa naj bi bila glede na vašo odsotnost opravljena na podlagi vaše privolitve. Tu se postavlja tudi vprašanje za druge ministre, ampak to ni tema današnjega ustnega poslanskega vprašanja, na kakšen način potekajo te policijske preiskave, da preiskovanec že kar vnaprej ve oziroma da soglasje, da se lahko neka preiskava opravi. Jaz sem mislila, da to poteka na drugačen način.
Glede na to, da ste minister za obrambo, da ste varovana oseba, da opravljate tudi v Vladi izredno pomembno vlogo in funkcijo, se mi postavljajo nekatera druga vprašanja, ki so vezana ravno na to policijsko preiskavo. Glede na to, da ste bili direktor Zavoda Tivoli in da sedaj opravljate funkcijo ministra za obrambo, če bodo ali pa že potekajo kakšni drugi preiskovalni načini, se pravi, da so morda uporabljene tudi tajne preiskovalne metode, se mi postavlja vprašanje:
Na kakšen način boste vi, glede na to, da niste takoj, ko je prišlo v javnost, da se proti vam vodi preiskava, odstopili, kar bi pričakovala od vas kot ministra za obrambo, zavarovali morebitne dokaze, ki bodo pridobljeni v teh postopkih?
Gre namreč za to, da so to tajni oziroma zaupni obrambno- varnostni podatki. /znak za konec razprave/ Če bi obtožnica in pa potem sam postopek bil pravnomočen, bodo postali ti podatki javno dostopni. Moje vprašanje se glasi:
Kako bo ta preiskava vplivala ... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo dajem ministru gospodu Romanu Jakiču.
ROMAN JAKIČ: Spoštovani predsednik, spoštovana gospa poslanka, hvala za vprašanje.
Kot ste pravilno ugotovili v vašem vprašanju, se predkazenski postopek nanaša na čas, ko sem opravljal funkcijo direktorja Zavod Tivoli in ne na obdobje, ko opravljam funkcijo ministra za obrambo. V pogovoru, ki sem ga imel pretekli teden na Nacionalnem preiskovalnem uradu, nisem bil seznanjen, da bi bile v preiskavi v času, ko sem bil direktor Zavoda Tivoli, uporabljene kakršne koli posebne preiskovalne metode, niti da bi bile uporabljene kasneje, to se pravi v času, ko sem bil že obrabni minister. Zato bi seveda lahko o tem le špekuliral. Špekulirati pa ne želim, zato bom pozorno prisluhnil drugemu delu vašega vprašanja, da vidim, ali vi veste kaj več oziroma ali razpolagate s podatki, da se mi je kot obrambnemu ministru prisluškovalo oziroma se mi prisluškuje oziroma da se zoper mene vodijo prekrite metode preiskovanja.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Zahtevo za dopolnitev odgovora ima gospa Sonja Ramšak.
SONJA RAMŠAK: Seveda sem, gospod spoštovani minister, pričakovala, da boste kaj takšnega dejali. Jaz seveda nimam teh podatkov. Seveda bi pa, če bodo nadaljevani postopki, lahko prišlo tudi do uvedbe prikritih preiskovalnih metod. In ravno zato v bistvu sem vas tudi napotila na to, da bi zavarovali obrambno-varnostne podatke, bi bilo prav in da bi omogočili tudi neodvisno preiskavo inštitucije, kot je Nacionalni preiskovalni urad. Gre namreč za urad, ki preiskuje najtežja kriminalna dejanja, povezana z gospodarskim kriminalom, korupcijo in podobno. Jaz mislim, da tudi to, da je bil vaš prihod v Slovenijo napovedan za torek zvečer, iz medijev pa smo šele v sredo izvedeli, da je bil falcon prizemljen v Moskvi, čeprav temperature na letališču v Moskvi so bile okoli -9 stopinj, vemo pa, da letala na visokih višinah letijo tudi na temperaturah -50 ali pa celo več.
28
DZ/VI/19. seja
Spoštovani minister, jaz mislim, da glede na to, da je tudi sam gospod Majhenič povedal, da so že prej - ne sedaj v tej hišni preiskavi, ampak že prej - našli nekatere podatke, ki vas bremenijo, mislim, da bi bilo moralno in etično, da bi tudi odstopili.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Besedo za dopolnitev dajem ministru gospodu Romanu Jakiču.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo.
Jaz sem povedal, kdaj bom odstopil. Ko bo vložen pravnomočni obtožni akt. In jaz bom eden tistih, ki bom to res storil. Ne bom hodil na sodišče v vlogi obrambnega ministra, tako kot je hodil predsednik vlade, vaš predsednik Janez Janša, ko je bila obtožnica že vložena. Vsi smo pred zakonom enaki. In je prav, da NPU preiskuje. Jaz sem jim dal na razpolago vse informacije, ki jih okoli tega imam, seveda pa še enkrat trdim, da sem ravnal v svoji prejšnji službi zakonito in kot dober gospodar. Ampak spraševali ste glede uporabe posebnih preiskovalnih metod zoper mene v času, ko sem opravljal funkcijo ministra za obrambo. Jaz mislim, da bi taka uporaba bila po mojem mnenju nenavadna, saj kot rečeno, policija preiskuje domnevno kaznivo dejanje, ki naj bi se zgodilo, preden sem bil imenovan za funkcijo ministra. Sicer pa, če hočete direkten odgovor, kot minister za obrambo spoštujem zakone in po odprtih elektronskih zvezah ne prenašam tajnih podatkov. To me zavezuje 39. člen Zakona o tajnih podatkih, niti ne komuniciram na način, da bi prenašal tajne podatke. Za takšne primere, kot veste, imamo v vladi na voljo potrebno tehniko, ki omogoča varno komunikacijo. Ne glede na navedeno, pa je res, da po elektronskih komunikacijah komuniciram o številnih temah s številnimi pomembnimi sogovorniki tako doma kot v tujini, in sicer ne o tistih, ki nosijo stopnjo tajnosti, so pa ti podatki oziroma te teme definitivno pomembne za delovanje obrambno-varnostnega sistema. Tovrstne komunikacije pa nimajo prav nikakršne povezave z domnevnimi kaznivimi dejanji, ki jih preiskuje policije. V primeru, da je policija te komunikacije kljub vsemu spremljala, pričakujem, da bodo pridobljeni podatki, govorim seveda za delo kot ministra za obrambo, da bodo pridobljeni podatki ustrezno zaščiteni, kot je to zapisano v skladu s predpisi, da bodo ti podatki primerno hitro uničeni. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Postopkovni predlog ima gospa Sonja
Ramšak.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik.
V skladu z drugim odstavkom 246. člena predlagam, da se opravi splošna razprava. Predvsem menim, da ne glede na to, da gre za dejanja, ki se preiskujejo in ki niso vezana samo
na funkcijo ministra za obrambo, pa mislim, da bi v vsaki drugi demokratični državi minister za obrambo ali kakšen drug minister nemudoma odstopil. Res pa je, da pravna država deluje za vse, tudi za vas, spoštovani minister. Ampak moralno-etične vrednote pa so nekaj višjega. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednja, ki bo postavila vprašanje, je gospa Ljudmila Novak, in sicer ministru za finance dr. Urošu Čuferju, ki je odsoten.
LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo.
V obdobju gospodarske rasti so banke financirale številne nepremičninske projekte gospodarskih družb in tudi fizičnih oseb, tako nakupe nepremičnin kot tudi same investicijo. Zavarovanje za te kredite so bile praviloma nepremičnine, ki so bile predmet nakupa oziroma na katerih je bila načrtovana investicija. Z nastopom gospodarske in finančne krize kreditojemalci - gospodarske družbe in tudi fizične osebe - niso mogli več odplačevati kreditnih obveznosti in poslovne banke so se raje kot za reprogramiranja kreditov po navadi odločale za unovčenje zavarovanja. Kar seveda pomeni, da so banke pridobile v last številne nepremičnine v različnih gradbenih fazah, od še nezačetih, nedokončanih, pa tudi dokončanih. Z vsemi temi nepremičninami pa banke ne znajo dobro upravljati, očitno pa za to tudi nimajo pravega interesa upravljati. Tako številne nepremičnine samevajo, propadajo in izgubljajo na vrednosti. Gre na primer za številna že dokončana stanovanja, ki so prazna, z njimi imajo banke kot lastniki celo stroške in obveznosti plačevanja davščin, vendar jih kljub temu ne ponujajo na trgu. Vrednost teh nepremičnin je izjemno visoka in se po oceni ekonomistov meri celo v milijardah evrov.
Gospoda ministra sprašujem, glede na to, da je velik delež takih nepremičnin v lasti bank, ki so v večinski državni lasti, sprašujem:
Kakšne ukrepe namerava ministrstvo sprejeti, da bo zagotovilo učinkovito in gospodarno upravljanje in razpolaganje z nepremičninami, ki so na podlagi unovčenja zavarovanj prešle v last teh bank?
Pričakujemo, da bo prešlo v last bank in tudi kreditnih institucij na podlagi sprejete novele zakona o finančnih zavarovanjih v naslednjih mesecih in letih še precej takšnih nepremičnin. V bankah in kreditnih institucijah pa za takšno slabo upravljanje z nepremičninami nihče nikogar ne kliče na odgovornost.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Glede na to, da je minister odsoten, bo posredoval v tridesetih dnevih pisni odgovor - ali vztrajate pri ustnem odgovoru?
LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Prosim, če minister poda ustni odgovor na naslednji seji.
29
DZ/VI/19. seja
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednji, ki bo postavil vprašanje, je gospod Samo Bevk in sicer ministru za infrastrukturo in prostor, gospodu Samo Omerzelu, ki je tudi odsoten.
Izvolite, gospod Bevk.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor!
Ministra, pristojnega za infrastrukturo in prostor, Sama Omerzela sprašujem:
Kateri projekti se bodo v okviru četrte razvojne osi financirali v iztekajoči se finančni perspektivi 2007-2013, kajti vemo, da se ta dela lahko izvajajo še v letih 2014 in 2015? Še posebej pa me zanima: Katere projekte naša država predlaga za financiranje iz skladov Evropske unije v finančni perspektivi 2014-2020?
Vemo, da je praktično edini potencialni investicijski vir, ki ga imamo na razpolago za investicije na državni cestni infrastrukturi, denar, ki ga bomo dobili iz Evropske unije, saj smo z rebalansom proračuna za leto 2014 znižali sredstva Direkciji Republike Slovenije za ceste za 61 milijonov, v proračunu za leto 2015 pa za 77 milijonov evrov. Mi smo lahko brali v enem od sobotnih časnikov tudi natančen seznam projektov, mislim, da jih je 32, kjer se bodo dela v celoti ustavila. Napisana je številka, da se bo zaustavilo ali pa upočasnilo tudi 709 drugih investicijskih projektov. Mislim, da je ustavitev vseh teh pripravljalnih del, od načrtovanja, odkupov zemljišč, investicijske dokumentacije, umeščanja novih tras v prostor, izdelave državnih prostorskih načrtov slaba odločitev in mislim, da moramo to odločitev spremeniti. Posebej še, ker se nakazuje možnost, da bi lahko minister v okviru svojega resorja prerazporedil neporabljena sredstva s področja naložb v železniško infrastrukturo. Mi vemo, da ima za to področje država na razpolago 390 milijonov evrov. Težko verjamem, da bodo ta sredstva v celoti porabili, in bi jih lahko prenesli na področje vzdrževanja in gradnje državne cestne infrastrukture. Ministra prav tako sprašujem:
Kakšna je usoda nadaljevanja gradnje poljanske obvoznice? Kako je z umeščanjem trase na četrti razvojni osi med Cerknim in Gorenjo vasjo?
Prosim, da mi ... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Oprostite, nisem na koncu razumel, ali želite, da poda minister v tridesetih dneh pisni odgovor, ker je odsoten, ali vztrajate pri ustnem odgovoru?
Če sem prav razumel, gre za predlog, da na naslednji seji ustno odgovori. Hvala.
Dr. Vinko Gorenak bo postavil vprašanje ministru za pravosodje dr. Senku Pličaniču.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Spoštovani minister! Pred dnevi me je nekako presenetila
novica, da je Vlada Republike Slovenije preklicala nadzor nad delom generalnega državnega tožilca. Naj vas spomnim, in vse ostale hkrati, da je vlada Boruta Pahorja en dan pred svojim slovesom imenovala gospoda Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja državnega tožilstva po predpisanem postopku. Jaz sem že takrat prvi dan, ker sem bil pristojen tudi za delovanje tožilstva, opozoril, da gre za popolnoma nezakonito imenovanje. Seveda se je generalni državni tožilec odzval in rekel, da je to politični pritisk na njega. Potem sem preko Vlade Republike Slovenije zahteval kot pristojni minister, da se ta odločba o imenovanju gospoda Škrleca razveljavi. Tudi to je generalni državni tožilec ocenil kot politični pritisk na njega. Vendar, pazite, gospod Škrlec se je pritožil in Upravno sodišče - to je najpomembnejši del mojega poslanskega vprašanja v nadaljevanju -, Upravno sodišče je razsodilo, da je bilo imenovanje nezakonito in zlorabljen je bil zakon. Posebej izpostavljam dvoje: nezakonito imenovanje in zlorabljen je bil zakon. To pomeni, da je generalni državni tožilec zlorabil zakon. To je ugotovilo Upravno sodišče. Seveda sem zato zahteval nadzor, pazite, samo nadzor nad tem delom. In generalni državni tožilec je rekel, da gre za politični pritisk na njega in je zadevo zavrnil v skladu z zakonom. In prejšnja vlada, v kateri ste bili tudi vi, je potrdila, da se bo nadzor opravil. Mislim, da je to bilo 13. marca letošnjega leta. Ta vlada pa je prejšnji teden ali deset dni nazaj to preklicala.
Glede na nekatere druge informacije, ki prihajajo iz generalnega državnega tožilstva, osebno menim, da je stanje zaskrbljujoče. Posebej bi rad poudaril tudi to, da sem v vlogi ministra, ki je takrat sicer odhajal, ravnanje gospoda Škrleca oziroma generalnega državnega tožilca prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije. Komisija za preprečevanje korupcije torej že osmi mesec, mogoče deveti, preiskuje to zadevo in ne najde ničesar. Gospod Klemenčič v odhajanju se pa lepo sestaja z osumljencem. Ta osumljenec je v tem primeru generalni državni tožilec. Jaz pričakujem, gospod minister, da boste kaj ukrepali. Da boste izvedli nadzor nad generalnim državnim tožilstvom. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa tudi vam.
Izvolite, gospod minister.
DR. SENKO PLIČANIČ: Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci!
Spoštovani gospod Gorenak! Vaše vprašanje sestoji iz dveh sklopov. Najprej, kaj je z nadzorom nad delom državnega tožilstva v zvezi z imenovanjem gospoda Škrleca, in na drugi strani, kakšna je situacija po tem, ko je prejšnja vlada razveljavila odločbo o njegovem imenovanju. On je potem tožil v upravnem
30
DZ/VI/19. seja
sporu, tam izgubil, in potem imamo tu neko situacijo. Dva sklopa vprašanj sta.
Glede prvega naj povem, da je Vlada v resnici sklep, o katerem govorite, odpravila. To pa zato, ker ji drugega ni preostalo. Morala je to narediti zaradi dveh razlogov. Prvi se nanaša na časovni okvir, v katerem naj bi bil ta nadzor opravljen, drugi pa na sestavo nadzorne skupine. Lahko rečem, da iz čisto procesnih razlogov je ta sklep izdala in svoj sklep iz prejšnjega mandata odpravila - bom pojasnil, zakaj - kar pa ne pomeni, da potem, ko bo vzpostavljeno stanje, kakršno je danes, da se ta nadzor ne bo nadaljeval skladno z zakonom in določbami, ki jih zakon v zvezi s tem ima. Mi smo morali odreagirati, in bom zdaj pojasnil, zakaj. Mogoče še tri besede o tem, kakšno je sploh ozadje. Vlada pravzaprav takega sklepa o izvedbi nadzora ne more sprejeti, če Državnotožilski svet ne poda mnenja po veljavnem zakonu. Naj povem, da Državnotožilski svet tega mnenja ni dal. Bom potem tudi v nadaljevanju pojasnil, s kakšno argumentacijo ga ni dal. Ampak kljub temu je prejšnja vlada, torej vlada gospoda Janše, takrat sprejela sklep, da se nadzor vseeno izvrši, čeprav Državnotožilski svet tega mnenja, o katerem sem maloprej govoril, ni dal.
Problem, ob katerega smo mi trčili, čisto formalne procesne narave, je pa, kot sem rekel, sestava nadzorne skupine in časovni okvir. Vlada se je namreč potem, ko se je odločila, tako kot sem malo prej rekel, da se nadzor izvede kljub temu, da mnenja Državnotožilskega sveta ni bilo, odločila, da se nadzor izvede v času od 18. 2. 2013 do 22. 2. 2013. V tem časovnem okviru pa nadzora ni bilo mogoče izvesti. To je zdaj prvo. Imamo torej nek časovni okvir, v katerem naj bi se nadzor izvedel, a se ni. Sklep se pa glasi na ta časovni okvir. Take podatke imam, kolega Gorenak. Sestava nadzorne skupine naj bi bila takšna, da bi jo poleg zaposlenih na Ministrstvu za pravosodje morali sestavljati tudi zunanji člani. Tudi ti zunanji člani niso bili kooptirani v to nadzorno skupino. Če je torej Vlada želela, ta vlada, aktualna vlada, ta sklep izpeljati, je trčila ob dva problema: ob časovni okvir, ki je že pase, je že mimo, in ob nadzorno skupino, ki tudi ni takšna, kot naj bi v sklepu bila. Zato nam ni drugega preostalo, kot da smo ta sklep prejšnje vlade o izvedbi nadzora odpravili in startamo od zdaj naprej, kar pomeni, da smo hkrati s tem, ko smo odpravili, če ste bili pozorni, sprejeli tudi sklep, s katerim se Državnotožilski svet ponovno pozove, da da mnenje k temu, torej ali se strinja z nadzorom ali ne. In ko bo to mnenje pridobljeno, potem bo postopek tekel naprej, kot zakon to predvideva. Še enkrat pravim, to vse je bilo potrebno samo zato, ker sta v sklepu prejšnje vlade bili dve vsebini, ki nista bili več aktualni oziroma jih ni bilo mogoče realizirati.
Kar se pa tiče imenovanja gospoda Škrleca za generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva, je, kot sem malo prej
omenil, prejšnja vlada to odločbo o imenovanju razveljavila. V upravnem sporu je Upravno sodišče zavrnilo njegovo tožbo, potem je po mojih podatkih Ministrstvo za notranje zadeve 25. 1. 2013 objavilo poziv državnim tožilcem k vložitvi prijav za dodelitev za opravljanje naloge generalnega direktorja. Na tej podlagi je bil dodeljen za opravljanje nalog generalnega direktorja gospod Škrlec. Veljavni zakon o državnem tožilstvu omogoča dva načina, kako lahko nekdo postane generalni direktor. Eden od teh dveh je dodelitev, in ta je bil potem uporabljen v času, če prav razumem, prejšnje vlade. 25. 1. je bil ta poziv objavljen, pardon, se opravičujem ... / znak za konec razprave/ ... te vlade. 4. 4. 2013 je potem prišlo do sklepa generalnega državnega tožilca, ki se je odločil, da za opravljanje nalog dodeli višjega državnega tožilca Boštjana Škrleca. Več pa v nadaljevanju.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Želite dopolnitev odgovora? Izvolite.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Ja, čisto na kratko, čas mi ne dopušča.
To, kar ste govorili od 18. do 22. 2. Ja, to je res. Ampak to je tisto obdobje, kjer je imel generalni državni tožilec pravico reči ne in je rekel ne. Zato nadzor ni bil opravljen in je potem Vlada sklenila, da mora biti opravljen. Kar se tiče tega drugega dela, glejte, minister, jaz trdim, da je on danes tam nezakonito. Vi ste sicer rekli, da je dodeljen in tako dalje. Zakon predvideva čisto nekaj drugega, en poseben postopek, ki pa v tem primeru ni bil izveden. Ampak to ni bistvo. Bistvo, na katero bi rad vas in slovensko javnost opozoril, je naslednje. Glejte, vse kaže, da je generalno državno tožilstvo ena izjemno pomembna politična trdnjava. Naj vas opozorim na nekatere stvari, ki smo jih bili deležni v preteklosti. V medijih smo lahko zasledili zelo jasno vprašanje v času imenovanja nove vlade, takrat Janševe vlade, da generalni državni tožilec gospod Fišer hodi naokoli in da je šel k bivšemu predsedniku Turku in povedal, da bo gospod Jankovič ala ovaden oziroma da zoper njega tečejo postopki in zato se predsednik države takrat ni odločil za ponoven predlog za gospoda Jankoviča. Če to seveda drži. To smo lahko videli v tistem delu.
Drugo. V času, ko sem sam vodil Ministrstvo za notranje zadeve, smo prišli do informacij oziroma so mediji pisali, da je dal jasna navodila, da morajo uporabljati tožilci najmilejše ukrepe zoper demonstrante, ne glede na to, kaj delajo demonstranti s policisti, ki so bili poškodovani.
Ne bom govoril o finančni preiskavi zoper gospoda Janšo. Anonimka se je pokazala kot točna. Sedaj pa tisto, kar je, tožilec naj bi vodil po teh anonimkah tudi akcijo Maneken zoper predsednika Republike Slovenije. Če to drži, je zaskrbljujoče. Minister, jaz mislim, da morate zadeve preveriti. Če nekdo trdi, da je
31
DZ/VI/19. seja
predsednik države "neškodljivo budalo", kar tam piše, se opravičujem javnosti in vsem vam, je to treba ... / izklop mikrofona /
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Izvolite, gospod minister.
DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala.
Naj nadaljujem tam, kjer sem prej končal. Potem ko bo Vlada pridobila mnenje Državnotožilskega sveta v zvezi z nadzorom, bo postopek peljala naprej, kot veljavni zakon o državnem tožilstvu predvideva. Nič še ni tukaj odločeno o tem, da nadzora ne bo. Popravili smo pač te formalne pomanjkljivosti, o katerih sem prej govoril. Glede imenovanja gospoda Škrleca na mesto generalnega direktorja pa naj povem, da veljavni zakon o državnem tožilstvu ureja dve možnosti, kako lahko nekdo te naloge opravlja. Prva je imenovanje generalnega direktorja, druga je pa dodelitev nekega že obstoječega državnega tožilca na opravljanje del in nalog generalnega direktorja. Moram priznati, da je takšna ureditev v zakonu slaba, je nepregledna, je čudna. Ampak takšna je. Obe možnosti obstajata. In kot sem malo prej povedal, je bila uporabljena ob tem imenovanju, sedaj zadnjem, ne tistem, ki je bilo razveljavljeno z odločbo prejšnje vlade, ta druga možnost, torej možnost dodelitve, ki jo je opravil Državnotožilski svet na predlog generalnega državnega tožilca 4. 4. 2013. Takšno je stanje danes. Ali je bilo prvo imenovanje zakonito ali ne
-	in v zvezi s tem ste v prejšnji vladi vi tudi sprožili nadzor, o katerem smo govorili do sedaj
-	to pa, kot sem malo prej povedal, se bo ta postopek nadaljeval, potem ko bomo mnenje Državnotožilskega sveta pridobili.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Imate proceduralni predlog?
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
V redu, jaz nimam kakšne posebne težave z vašim odgovorom in s tem, da boste opravili nadzor. Še vedno trdim, da je to drugo, dodelitev, potekala nezakonito. Ampak ne moreva polemizirati, se zavedam tega. Jaz predlagam razpravo o tem poslanskem vprašanju, ne toliko o odgovoru ministra ,ki, jaz upam, da bo res izvedel ta nadzor. Nimam razloga, da bi dvomil, da bi ta nadzor bil opravljen. Ampak preprosto predlagam razpravo v tem državnem zboru iz temeljnega razloga, ker ne verjamem več v naključnost vseh teh pisanj novinarjev, ne verjamem več v naključje okoli pisanj anonimk in tako naprej. Naj utemeljim zadevo, zakaj se mi zdi, da je potrebna razprava. Iz preprostega razloga, če vsaj malo držijo namigovanja, da je vplival na sestavo vlade, ko bi moral tako rekoč mandat dobiti gospod Jankovič, pa se potem to ni zgodilo zaradi njegove intervencije. Če to vsaj malo drži, je to alarmantno.
Drugič. Zelo resne informacije so obstajale, mediji so o tem tudi pisali, da je dal tožilcem navodilo, da preprosto naj ne preganjajo nasilneže oziroma naj uporabljajo najmilejše ukrepe. O tem so pisali mediji.
Ta anonimka, ki smo jo bili deležni nazadnje, ki je govorila o tem, kaj se na tožilstvu dogaja in da je uvedena finančna preiskava, jaz se ne bom vtikal v to finančno preiskavo, to je stvar tožilcev. Ampak gre za to, da če se je tista pokazala za točno, potem zakaj ne bi mogli verjeti anonimki ali vsaj preveriti anonimko, ki govori o akciji Maneken. Če se, poudarjam, če se, in če je kanček resnice v tem, kdorkoli na generalnem državnem tožilstvu pogovarja o tem, da je treba sprožiti preiskavo zoper predsednika države, ampak ne zato, ker bi bil problem karkoli, da bi predsednik države karkoli naredil, ampak preprosto zato, kot pravi anonimka, ker tam sedi kot neškodljivo budalo, se opravičujem javnosti in vsem vam. To piše v anonimki. Ker ni koristen za našo stvar, v narekovajih. Ker ne pomaga politični levici, / znak za konec razprave/ ampak opravlja svoje posle. Glejte, če je kanček resnice v tem, da kdorkoli o tem razmišlja, potem je to alarm prve sorte v tej državi. In jaz resno pričakujem, da bo Državni zbor podprl zahtevo za to razpravo, ne toliko o odgovoru ministra, tehnično pač izkoriščam to zadevo, ampak za to preprosto, da spodbudimo vas, minister, da boste opravili temeljit nadzor, in drugič, da slovenski javnosti povemo, kaj se tam dogaja. In če je karkoli res, da ta državni zbor ukrepa. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa tudi vam.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri, 17. decembra, v okviru glasovanj.
Naslednje poslansko vprašanje bo zastavila gospa Alenka Jeraj.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala lepa.
Vprašanje zastavljam ministru za izobraževanje, doktorju Jerneju Pikalu.
Minister, v letošnji poslanici ob zaključku šolskega leta in dnevu državnosti ste izpostavili vrednoto ljubezni do domovine kot tisto, ki nam je skupna in je tudi del slovenskega izobraževalnega sistema. Zato vas sprašujem:
Kakšne ukrepe sprejema ministrstvo za zagotavljanje tega cilja osnovnošolskega izobraževanja, ki ga lahko preberemo v 2. členu Zakona o osnovni šoli, in sicer za razvijanje zavesti o državni pripadnosti, narodni identiteti, vedenju o zgodovini Slovencev in njihovi kulturni in naravni dediščini ter spodbujanju državljanske odgovornosti?
Dnevno se nam namreč dogajajo, lahko rečem, ekscesi oziroma neprimerni dogodki po naših šolah, predvsem v osnovnih šolah. Naj jih nekaj naštejem. Pred kratkim je ena od učiteljic, 29. novembra, na dan, ko smo v nedemokratičnem in totalitarnem sistemu praznovali dan republike, prišla v šolo v uniformi
32
DZ/VI/19. seja
in menda celo z orožjem. Priča smo raznim posnetkom dogodkov v šolah, ko se otroke oblači v pionirčke in se jim razlaga, kako pozitiven sistem smo nekoč živeli in imeli, ob tem se jim pa seveda ne pove, da so se množično kršile človekove pravice in tako naprej. Sedaj si imamo priliko ogledati razstavo o Titu v Ljubljani in nekatere šole so peljale otroke na razstavo. Ali ni malce čudno, da avtor te razstave ne želi biti javen, torej ne moremo niti preveriti njegove strokovnosti? Vemo, da je Tita nemški Bild uvrstil med 10 največjih zločincev na svetu. Vemo tudi, da je naše Ustavno sodišče prepovedalo Titovo cesto, ker je ocenilo, da je popolnoma neprimerna oseba oziroma da je neprimerno, da se po njem poimenuje kakršna koli cesta. Kaj bo dvanajstletnik, trinajstletnik iz tega, da bo šel na to razstavo, pridobil? Vi ste sicer napisali v odgovoru moji kolegici, da udeležbe otrok na raznovrstnih razstavah niso pedagoško neprimerne in da prispevajo k dodatni izobrazbi in širjenju obzorja učencev in dijakov. Po tej logiki bi učence in dijake peljali tudi v Hudo jamo in jim pokazali, pa naj si ustvarijo svoje mnenje, kaj je počel prejšnji režim in kako so se stvari takrat dogajale. Ampak ker vemo, da dvanajstletnikom in enajstletnikom verjetno ni primerno pokazati rudnika Huda jama s trupli, tega ne počnemo, pač pa se njihovi starosti in zmožnosti dojemanja primerno odločamo, kam jih bomo peljali in kaj jim bomo pokazali. Pri predmetu Etika učiteljica razlaga učencem, kako pomembna oseba je bil Tito, kako je imel rad otroke. Zato me zanima:
Ali so na inšpektorat prišla kakršna koli opozorila v zvezi s tem in kako je inšpektor ukrepal ter kakšne ukrepe v zvezi s tem ste ... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa.
Izvolite, doktor Jernej Pikalo.
DR. JERNEJ PIKALO: Hvala lepa, gospa podpredsednica in pa seveda gospe poslanki.
Če greva najprej od konkretnega k abstraktnemu. Kar se tiče prijav na šolski inšpektorat, moram reči, da vsaj jaz nimam podatkov o tem, jih bomo pa z velikim veseljem vam dostavili in vam zdaj obljubim, da če smo glede tega dobili kakršnokoli pritožbo, vam jo seveda lahko tudi posredujemo. Prvič. Drugič. Tako kot sem zapisal v odgovoru vaši kolegici, ni nismo nikomur ne priporočali, seveda tudi ne odsvetovali. In nikakor nismo tudi ne organizatorji kakršnekoli, sploh pa ne te razstave, ki jo omenjate. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport s to razstavo nima nobene povezave.
Kar se tiče zgodovinskih debat, debat o tem, kaj je primerno in kaj ni primerno, mislim, da je čas, da mogoče neke stvari ovrednotimo drugače, da jih poskušamo pogledati na bolj produktiven način. Veste, zame patriotizem ni
samo, je tudi, ampak ni samo ljubezen do zastave, himne in domovine, ampak če mene vprašate, je patriotizem ali, če hočete, ljubezen do domovine, tista habermasovska, torej vsakdanje vzdrževanje demokratičnih struktur. To je pravi patriotizem, če že govorimo. Kajti, kot vi tudi dobro veste, sladko in slavno ni samo za domovino umreti, ampak je predvsem zanjo živeti.
Če greva zdaj h konkretnemu spet, k tistemu, kar mi počnemo na ministrstvu glede domovinske in državljanske vzgoje, bom rekel pet stvari. Ena so tako imenovana zunanja obeležja, torej tisto, kar se imenujejo simboli neke države in s pomočjo tega vzdržujemo na tej zelo površinski ravni občutek do domovine. Govorimo o zastavi, govorimo o himni, govorimo o zunanjih, tako imenovanih zunanjih obeležjih. Drugo so tako imenovane kurikularne vsebine. Kot veste, je bil letos spremenjen naslov, pa ne samo naslov državljanske in domovinske vzgoje ter etike, dodana je bila namreč domovinska vzgoja z vidika, da več poudarka dajemo patriji, torej domovini. Tretjič. Vzdržujemo kroskurikularne vsebine, torej ne samo tistih vsebin, ki so zapakirane v en ali drug predmet, ampak imamo pravzaprav kroskurikularne vsebine, ki vam jih lahko naštejem, pri predmetih družba, slovenščina, zgodovina, geografija, domovinska in državljanska vzgoja in etika in tako naprej. Poleg tega imamo za dvigovanje, pod narekovaji, domovinske zavesti namenjene naslednje vsebinske sklope: posameznik, skupnost država, skupnost državljanov Republike Slovenije, državljanska kultura in Slovenija, ki je utemeljena na človekovih pravicah, demokracija in tako naprej. To so vsebinski sklopi znotraj kurikularnih ali tako imenovanih kroskurikularnih vsebin. Četrtič. Imamo izbirne predmete, kjer naši učenci lahko izbirajo med temi predmeti, ki so verificirani, poudarjam, potrjeni na strokovnem svetu. Govorimo o odkrivanju preteklosti mojega kraja, ki je namenjen učenju o lokalni zgodovini. Govorimo o državljanski kulturi, govorimo o drugih predmetih oziroma delih, ki so namenjeni zgodovinskemu pregledu osamosvajanja ali osamosvojitve in potem državni pripadnosti in tako naprej. Lahko vam tudi povem, da od leta 2013 v 2014, torej od letošnjega leta naprej, imamo v 9. razredu prenovljeni kurikul za zgodovino, ki tega obdobja osamosvajanja ne jemlje zgolj in samo, kot se temu reče, kronološko, ampak ga umešča točno zato, da se naši učenci lahko več naučijo o tem delu naše zgodovine. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa tudi vam.
Gospa Jeraj, želite dopolnitev odgovora?
Izvolite, gospa Jeraj.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo še enkrat.
33
DZ/VI/19. seja
Nekaj ste mi nekoč že obljubili, da mi boste dodatno dali odgovor v zvezi z Zujfom, pa ga do danes še nisem prejela. Zdaj mi tudi nekaj obljubljate, upam, da kaj bo iz tega.
Rekli ste, da nimate s to razstavo nič, hkrati ste rekli, da vzgajate in želite oziroma razumete patriotizem kot vzdrževanje demokratičnih struktur. Ali se vam potem morda ne zdi, da bi lahko odsvetovali, da gredo na razstavo o enem največjih diktatorjev oziroma nedemokratov? Tudi to je vaša naloga. Nekateri pravijo, ne samo tisto, kar narediš, ampak tudi tisto, česar ne narediš, pa bi moral, je lahko problem.
Spomnila vas bom še na eno moje vprašanje o knjigi Jugoslavija moja dežela.
Kakšen, pravite, da jim dajete občutek o domovini? Kakšen občutek dajete prvim letnikom, učencem prvih letnikov, če jim podarite knjigo Jugoslavija moja dežela? Kakšen občutek bodo imeli do domovine? Saj jim ne bo jasno, kaj je njihova domovina, če jim vi daste tako knjigo.
Jaz sem vas takrat spraševala v zvezi s to knjigo. Res je roman dobil Kresnika, bil je nagrajen, vendar je to roman za odrasle. Tudi v knjižnicah je roman za odrasle, ga najdemo na oddelku za odrasle. Tako so se očitno odločili strokovnjaki v knjižnicah, medtem ko ste v okviru vašega projekta Rastem s knjigo temu romanu nadeli naziv mladinski roman. Jaz imam nekaj težav s tem, se opravičujem. In tudi glede na vsebinske sklope, ki ste jih našteli, me zanima, kam sodi ta knjiga, v katerega od teh sklopov.
In še to. Glede na to, da pravite, da je toliko aktivnosti v zvezi z domovino, in da se učenci veliko o tem učijo:
Ali se vam potem ne zdi čudno, da je toliko te jugonostalgije in poveličevanja Tita in rdeče zvezde v šolah, če imajo dejansko drugačna navodila? Jaz tega potem ne razumem. Ali so kar na enkrat vsi nekako neodvisni in tako samostojni, da se gredo neke ... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Izvolite, gospod minister, odgovor.
DR. JERNEJ PIKALO: Hvala lepa.
Tokrat bom pa malo krajši. Kar se tiče umetniških del. Na žalost nisem tisti, ki bi lahko sodil, mislim, da bi to potem sodilo tam, mislim, da v 19. stoletje, ko minister sodi umetniška dela po politični pripadnosti. Minister tudi ne določa UDK klasifikacij, kje knjiga stoji. Je pa treba knjigo prebrati. To je ravno tako, kot bi rekli, da Bratje Karamazovi ne sodijo v srednjo šolo ali da karkoli od Emila Zolaja ne sodi v srednjo šolo ali da Mojster in Margareta mogoče ne sodi v srednjo šolo. Veste, to na ta način ne bo šlo.
Hotel sem pa dodati še eno zadevo, kar se tiče tega glede državljanske in domovinske vzgoje. Še ena pomembna komponenta je. Ko govorimo o tem, kaj v prihodnje, gre tudi za to,
da imamo oziroma smo imeli v preteklosti kar nekaj projektov. In ministrstvo je v preteklosti pod različnimi ministri kar nekaj delalo na tem, zato da danes ne nazadnje imamo tudi mrežo različnih deležnikov, ki se ukvarjajo z aktivnim državljanstvom ne samo na nacionalnem, ampak tudi na bolj lokalnem nivoju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Gospa Jeraj, imate proceduralni
predlog?
ALENKA JERAJ (PS SDS): Ja, seveda. Minister jaz vem, da vi ne določate klasifikacije v knjižnici. Zato mi pa razložite, kako je lahko isti roman enkrat roman za odrasle drugič pa mladinski roman. Kje je stroka zdaj?
Niste me prepričali. Seveda si pilatovsko umiti roke, jaz nimam nič s tem, ko veste, da ste tisti, ki je pristojen za srednje šole, za knjigo in ta projekt je dejansko zadolžen vaš kolega gospod Grilc, ki je minister za kulturo, ampak kot rečeno, knjigo, vprašajte malo po knjižnicah, si v knjižnicah sposojajo odrasli ljudje, mladina ne, in jaz ocenjujem, da smo jo na ta način mladini vsilili. In to se mi ne zdi prav.
Zato predlagam skladno z 246. členom, da razpravljamo o vašem odgovoru.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri, 17. decembra, v okviru glasovanj.
Naslednje poslansko vprašanje pa bo zastavil gospod Andrej Čuš, in sicer ministru za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneju Pikalu.
Izvolite.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Hvala lepa za besedo, gospa predsedujoča. Lep pozdrav vsem ministrom, predstavnikom Vlade, še posebej pa ministru Pikalu!
Pred nekaj tedni je v javno razpravo prišlo besedilo Zakona o visokem šolstvu in že po prvih dneh, kar je bilo besedilo objavljeno, je samo zakon dvignil precej prahu, od tega, da gre v bistvu za to, da bo javno šolstvo edino šolstvo, ki bo b Sloveniji ostalo, do tega, da gre, lahko rečemo, za grobe posege v avtonomijo visokega šolstva.
Skupina s Fakultete za državne in evropske študije, sestavljena s strani strokovnjakov za ustavno pravo, upravno pravo, pravo Evropske unije in človekove pravice, pa je pripravila komentar predloga novele Zakona o visokem šolstvu in je mnenja, da je predlog zakona v celoti nesprejemljiv. Njegova predpostavka in cilj sta restavracija univerzitetnega prostora, utemeljenega na provincialni, izključujoči, zaprti in samozadostni logiki. V nadaljevanju ta skupina strokovnjakov, pravnikov pravi: "Novela Zakona o visokem šolstvu je v nasprotju z več členi Ustave." Pa če
34
DZ/VI/19. seja
gremo po vrsti: s 14. členom Ustave, ker uzakonja neenako obravnavanje zasebnega in javnega visokega šolstva, na primer v 5. členu in kasnejših, po katerem so visokošolski zavodi univerze in samostojni visokošolski zavodi. Samostojni visokošolski zavodi so fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole, torej brez univerz. V univerzo se lahko vključijo le kot pridružene članice samostojni visokošolski in drugi zavodi. Samo javna univerza, recimo, lahko z namenom prenosa znanja v gospodarstvo ustanovi odcepljeno podjetje, ki se ustanovi v obliki gospodarske družbe in tako privatizira javno šolstvo. Zakon je tudi v nasprotju s 57. členom Ustave, ker onemogoča svobodno izobraževanje v zasebnem šolstvu. Sploh pa je nesprejemljivo, da bi minister določal podrobnejše pogoje v zvezi s številom prostih vpisnih mest, plačilom šolnine, bivanjem v študentskih domovih ter o drugih pravicah. Zakon je v nasprotju z 58. členom Ustave, ker s presežno regulacijo posega v avtonomijo univerze in visokih šol. Zakon sploh ne loči avtonomije univerze in visokih šol od akademske svobode. Zakon je prav tako v nasprotju z 59. členom Ustave, ker preprečuje ali pa vsaj ovira svobodo znanstvenega ustvarjanja. Potem tudi velja izpostaviti 74. člen Ustave, ker onemogoča svobodno pobudo glede na možnosti, ki jih ima javno šolstvo. Potem je tudi v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča kot tudi s kršitvami prava Evropske unije, saj je zakon zlasti v razmerju urejanja nedržavnih visokošolskih zavodov v nasprotju z načeloma svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev.
Zanima me:
Ali boste glede na te naštete luknje v prihodnosti pripravili kakšne popravke omenjenega zakona?
Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa tudi vam.
Dr. Jernej Pikalo, izvolite.
DR. JERNEJ PIKALO: Hvala lepa. Hvala tudi za to vprašanje.
Ravno zato smo imeli javno razpravo, zato da se je pokazalo vse tisto kar mi v dosedanjem zelo deležniško sestavljenih delovnih skupinah, ki so pripravljale ta zakon, nismo videli. To kritiko oziroma vso javno razpravo sem doživel, moram reči, da zelo dobronamerno; dobronamerno zato, da te luknje ali različne interpretacije lahko zapremo, da do njih ne bi več prihajalo. Predlog ni bil dan v proceduro, mi ga sedaj usklajujemo še naprej in ga bomo usklajevali še naprej, predvsem ga pa popravljamo, tudi v skladu s to kritiko, ki je bila podana. Nedvomno je, da zakon mora biti ustavno primeren in primeren tudi v okviru evropskega pravnega reda. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Želite dopolnitev odgovora?
Izvolite.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Hvala.
Rad bi vas opozoril tudi na sporočilo za javnost, katerega so pripravili študentje in predstavniki Študentske organizacije samostojnih in visokošolskih zavodov v Republiki Sloveniji, in sicer, da je predlagani Zakon o visokem šolstvu v nasprotju z ustavnimi načeli in Deklaracijo človekovih pravic ter temeljnih svoboščin, ob tem pa njegovo vsebino zavračajo, ker prinaša naslednje: prvič, nižanje kakovosti študija, saj zmanjševanje števila visokošolskih zavodov in programov, ki ga bo prinesel novi zakon, ne bo pomenilo le manjše izbire, temveč tudi manjšo kakovost. Namreč, konkurenca je tista, ki zvišuje kakovost. Kot drugič, več šolnin namesto brezplačnega študija. Predlagani način financiranja bo javne univerze spodbujal k zmanjševanju števila vpisnih mest na brezplačnem rednem študiju, hkrati pa bo koncesij, ki sedaj omogočajo brezplačen študij tudi na drugih visokošolskih zavodih, manj ali pa bodo v celoti odpravljene. Tretjič, višje šolnine, zaradi katerih bodo lahko študirali le še najbolj premožni. Poleg tega bo ukinitev izrednega študija oziroma njegovo preoblikovanje lahko tudi do trikrat povečala stroške izvajanja primerljivih oblik študijskega procesa. Četrtič, prisilno podaljševanje študija in onemogočenja vseživljenjskega učenja. Odprava izredne izvedbe študija bo prinesla bistveno bolj tog istem študija že za vse zaposlene, saj namesto spodbud prinaša le ovire. Kot na zadnjo pomembno točko pa bi opozoril na neenakopraven položaj študentov izven Ljubljane, saj je jasen namen in posledica zakona, da ostanejo brezplačna študijska mesta le še v dveh ali treh največjih slovenskih mestih. Svoboda izbira študija bo bistveno zožena, izbira študija v bližini domačega kraja pa največkrat onemogočena. Zasebnih fakultet v Murski Soboti, na Ptuju, v Celju, Kranju, Novem mestu in drugod po Sloveniji ne bo več, s tem pa bo predvsem socialno šibkejšim študij bistveno otežen ali celo onemogočen.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod minister.
DR. JERNEJ PIKALO: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Hvala, tudi to sporočilo oziroma te pripombe smo dobili in jih bomo, seveda če bo mogoče, upoštevali.
Bi pa rad rekel, zakon je pripravljen, še posebej v tistem delu, ko ste govorili o izrednem, delnem študiju in tako naprej, v skladu z Nacionalnim programom visokega šolstva, ki ga je sprejel Državni zbor leta 2011. Vendar sem zavezan dokumentom in predvsem usmeritvam, ki jih sprejema Državni zbor. Nacionalni program visokega šolstva je eden od teh in mnogo konceptualnih rešitev, ki jih sedaj uvajamo v tem
35
DZ/VI/19. seja
zakonu ali ki bi jih želeli uvesti v zakon, so pravzaprav rešitve iz Nacionalnega programa visokega šolstva.
Pa če smem na koncu eno tako, mogoče malo v razmislek, ki tudi meni ogromnokrat daje misliti. Veste, Kant nekje pravi, da je človek edino bitje, ki potrebuje izobrazbo: otroci potrebujejo vzgojo, mladostniki disciplino, učenjaki pa potrebujejo poučevanja. Ampak sta pa dve človeški iznajdbi, ki pa sta težji od katere koli druge: ena je umetnost upravljanja ali umetnost vladanja, druga pa je seveda umetnost izobraževanja. Tako o umetnosti vladanja kot o umetnosti izobraževanja se še do danes, moram reči, prepiramo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Nadaljujemo s poslanskimi vprašanji. Naslednje vprašanje bo zastavil gospod Ivan Grill, in sicer ministru za zunanje zadeve v funkciji ministra za zdravje gospodu Karlu Erjavcu, ki je odsoten.
Izvolite.
IVAN GRILL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo. Naj uvodoma izrazim željo, da bi želel dobiti odgovor na svoje vprašanje na naslednji seji s strani ministra Erjavca.
Kot je znano, je bil predhodnik gospoda Erjavca minister Gantar zadolžen tudi za delovanje Univerzitetnega kliničnega centra in je bil on eden izmed tistih, ki je soglašal s tem, da se je svet zavoda Univerzitetnega kliničnega centra predhodno razrešil nekrivdno in brez kakršne koli obrazložitve. Glede na številna ugibanja lahko sklepamo, da je bil mogoče eden izmed razlogov, da se je šlo v ukinjanje starega sveta, ki ga je vodil dr. France Cukjati, tudi v tem, ker je ta svet želel uvesti spremembo statuta tega zavoda, in sicer v tistem delu, kjer bi revizijsko službo, ki skrbi za nadzor nad pravilnim poslovanjem tega velikega proračunskega porabnika, da bi ta revizijska služba bila podrejena svetu zavoda in ne samo upravi oziroma vodilnim v Univerzitetnem kliničnem centru. Na podlagi tega, da je očitno ta revizijska služba bila podrejena vodstvu tega zavoda, ni moč ob tem biti prepričan, da niso tista poročila, ki so jih oni tudi izdelali, bila pisana na kožo vodstvu, da niso nepravilnosti niti mogli obelodaniti niti svetu niti javnosti. Zato bi bilo prav in tudi smiselno, da se podredi svetu zavoda in da svoje ugotovitve, pa najsibodo to v pozitivnem ali negativnem smislu, neposredno seznanja tudi svet zavoda Univerzitetnega kliničnega centra. Kako je to pomembno, kažejo tudi izkušnje iz številnih nepravilnosti, ki jih je svet, ki je zelo dobro funkcioniral tudi v Onkološkem inštitutu, kjer so ugotovili številne nepravilnosti in se, kot je znano sedaj, tudi policija ukvarja s temi nepravilnostmi. Ampak ključno je, da je svet seznanjen s tistim pravim
stanjem, ki ga v posameznem zavodu uprava oziroma vodstvo tudi upravlja.
Ravno zato bi zdaj želel od gospoda ministra Erjavca, ki nadomešča oziroma tudi pokriva ta resor, da mi pove:
Ali bodo ta prizadevanja, ki so bila že v času prejšnjega sveta, da se uvede sprememba statuta, kjer se revizijska služba podredi svetu oziroma da bo svetu tudi suportirala?
Ali bo to kot večinski lastnik oziroma tudi ima večino v svetu, da bo zagovarjal to tezo, da pride do te spremembe statuta?
Prepričan sem, da bo na ta način delovanje Univerzitetnega kliničnega centra bolj transparentno in seveda tudi v prid vsem bolnikom. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam. Odgovor boste prejeli ustno na naslednji seji.
Kot naslednja pa bo zastavila poslansko vprašanje gospa Marjana Kotnik Poropat, in sicer ministru za notranje zadeve doktorju Gregorju Virantu ter ministru za kmetijstvo in okolje magistru Dejanu Židanu, ki pa je odsoten.
Izvolite.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Hvala lepa. Torej, spoštovanima ministroma, ki nista prisotna! Vse več je opozoril o izjemno nevarni ...
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Doktor Gregor Virant je prisoten.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Pardon. Pličaniča sem gledala, ne vem zakaj. Ja, spoštovani gospod minister, torej vam je namenjeno in odsotnemu gospodu Židanu.
Vse več je opozoril o izjemno nevarnih divjih vožnjah v naravnem okolju. Poleti z vožnjo s štirikolesniki po gozdovih, dirkanje z motorji za kros, pozimi pa vožnja z motornimi sanmi. Da so takšne vožnje izjemno nevarne tako za naravo, živali, predvsem pa za zdravje in življenje ljudi, vemo vsi. To področje je urejeno v več zakonskih in podzakonskih aktih, tako je tudi pristojnost nadzora predpisana več organom, zato je moje vprašanje namenjeno obema ministroma. In sicer sprašujem:
Prvič. Kako pogosto je vožnja v naravi sploh predmet nadzora?
Kolikokrat je policija oziroma pristojna inšpekcijska služba ukrepala v primeru ugotovljenih kršitev v letu 2012 in 2013?
Koliko je bilo prijav teh prekrškov? Zanima me tudi:
Kakšna je skupna višina izrečenih
glob?
Drugič. Višina globe za to objestnost je po moji oceni prenizka, saj znaša samo 41,73 evrov, tako imenovana polovička pa 21 evrov. Ali imate višino globe za ustrezno? Če ne:
36
DZ/VI/19. seja
Kakšne ukrepe boste sprejeli?
Tretjič. Motornih sani ni potrebno registrirati, za vožnjo slednjih tudi ni potreben vozniški izpit. Zato sprašujem:
Ali menita, spoštovana ministra, da bi bila obvezna registracija ter opravljanje vozniškega izpita, posledično pa tudi prevzem odgovornosti za uporabo motornih sani, ustrezen ukrep za ureditvi te problematike?
Obljube prejšnjih ministrov za ureditev te problematike so ostale zgolj obljube; namreč, dejstvo je, da so bile v ta namen ustanovljene delovne skupine, da se je obljubljala sprememba zakonodaje s tega področja, tudi povišanje kazni in obvezna registracija motornih vozi.
Zato me zanima:
Kakšni so zaključki te delovne skupine?
Ali bosta, spoštovana ministra, pristopila k spremembi zakonodaje s tega področja in kdaj lahko to pričakujemo?
Hvala za odgovor.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Izvolite, doktor Gregor Virant.
DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa za vprašanje.
Pravilno ste opozorili, da divjanje z motokrosi od pomladi do jeseni pa potem pozimi z motornimi sanmi v naravnem okolju povzroča škodo naravi, živalim, pa tudi ogroža ljudi. In v resnici je zakonodaja na tem področju pomanjkljiva. Sedaj to ureja ena uredba o prepovedi vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju, na podlagi katere policija opravlja nadzor. Opravlja ga na podlagi prijav. Torej, če dobi prijavo, sprotno odreagira, pa tudi preventivno, proaktivno se policija tega nadzora loteva in zazna vsako leto zelo veliko število kršitev. Če sem konkreten, v letu 2010 so policisti obravnavali 494 kršitev te uredbe, leta 2011 -564, leta 2012 - 530 in do 7. decembra letos 494, torej nekje na nivoju lanskega leta. Skupaj v teh letih, od vključno 2010, je 2 tisoč 82 prekrškov. Višina globe, kot ste sami že v vprašanju navedli, je 41,73 evrov, tako da je bilo kršiteljem skupaj izrečeno za 84 tisoč 700 in še nekaj evrov globe.
Policija se zaveda svoje soodgovornosti za zaščito naravnega okolja pred temi objestneži in sodeluje v medresorski delovni skupini, ki jo vodi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Tako vam bo naslednjič še kolega Židan, ko bo prisoten, pojasnil, kako se nameravajo te problematike lotiti. Lahko pa povem, kakšno stališče zastopa Ministrstvo za notranje zadeve v tej medresorski skupini. Zastopamo stališče, da bi bilo treba globo dvigniti in jo uravnotežiti ali pa izenačiti z globami za kršitve predpisov v cestnem prometu. Torej višje globe. Potem, da bi bilo treba ta vozila, motokrose in motorne sani na nek način evidentirati, da bi lažje izsledili voznike. Potem, da bi morali dati pooblastilo
drugim nadzornim organom, zlasti inšpektorjem, da lahko zaustavijo, ker zdaj nimajo tega pooblastila, samo policija lahko zaustavi, in če ne zaustavi, potem tudi ne more ukrepati in sankcionirati prekrška. In seveda, da se omogoči, da zakonodaja omogoči možnost zasega vozila ob določenih pogojih. Tako kot imamo pri cestnem prometu možnost zasega pri večkratnih povratnikih, ko se očitno s kaznimi ne da preprečiti, da bi ljudje še naprej objestno ravnali v prometu, se jim pa potem avto zaseže kot skrajni ukrep, če z drugimi ukrepi ni mogoče doseči cilja.
Ti predlogi bodo kar upoštevani. Seveda pristojen za to je minister za kmetijstvo in okolje kolega mag. Dejan Židan. Po mojih zadnjih informacijah bodo ta vprašanja rešena v Zakonu o ohranjanju narave. Torej se ne bo šlo samo v novelacijo obstoječe uredbe, ampak se bo dvignila ta materija na nivo zakonske materije. Torej boste v Državnem zboru obravnavali spremembe in dopolnitve Zakona o ohranjanju narave.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Želite dopolnitev odgovora?
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Zahvaljujem se za ta odgovor in sem zelo vesela, da nameravate uvesti spremembe na tem področju, predvsem pa je zelo pomembno, da se bodo ti prekrški dvignili na nivo zakona, da ne bodo več na nivoju uredbe. In seveda, da se bo tudi sama globa dvignila, ker ta globa je res tako smešna, da se prav norčujejo ti ljudje, ki to počenjajo, iz policije, ki jih ustavlja, itn. Tako mislim, da če bo ta sprememba vnesena v ta zakon, bo sigurno na tem področju več reda. Predvsem pa gre za preprečevanje teh zlorab, ki se zdaj dogajajo nad naravo in nad ljudmi in živalmi, ki živijo v tem prostoru. dopolnite, zdaj če mislim, Če mi lahko zagotovite, da to dejansko bo, spoštovani gospod minister, sem zelo zadovoljna. Pričakujem pa, da bi minister Židan naslednjič, na naslednjem zboru, če bo prisoten, da bi tukaj javno povedal svoj odgovor na to vprašanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Smo zabeležili tudi ta vaš predlog.
Izvolite, gospod minister.
DR. GREGOR VIRANT: Zahvaljujem se gospe poslanki za opozorilo na to problematiko, ker je v resnici pereča problematika. Še enkrat povem, da se v celoti strinjam s tem, kar ste povedali.
Točen časovni okvir, časovno dinamiko nastajanja tega zakona vam bo pa lažje kolega Židan razložil, ker se bo tudi on odločil, kdaj bo dal zakon v proceduro, kdaj bo prišel na Vlado in kdaj potem v Državni zbor. Hvala.
37
DZ/VI/19. seja
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa, gospod minister.
Zdaj bo poslansko vprašanje zastavil gospod Dragutin Mate, in sicer ministru za notranje zadeve dr. Gregorju Virantu.
DRAGUTIN MATE (PS SDS): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Gospod minister, lepo pozdravljeni!
Ob zadnji aferi, ki smo ji lahko sledili v časopisih in drugih medijih, smo prišli do podatka, da je v naši državi prodano večje število vozniških dovoljenj oziroma kupljenih. Po nekaterih ocenah tisoč 500 ali celo več, do 2 tisoč. To so številke, ki se pojavljajo, in izdanih je bilo tudi večje število lažnih potrdil o opravljenih obveznih tečajih varne vožnje, ki so nastali kot posledica izjemno hudih kršitev v cestnem prometu s strani teh posameznikov.
Zato vas sprašujem:
Zakaj policija v predkazenskem postopku ni zasegla lažnih listin in - te osebe so tudi potencialni osumljenci - tem osebam tako preprečila nadaljnjo udeležbo v cestnem prometu?
To je eden od možnih postopkov, ki jih policija lahko naredi, da zaseže v postopku, ki ga vodi, takšne listine. Ker se to ni zgodilo, kolikor je vsaj javno znano, imamo tako na naših cestah več sto ljudi, ki se v resnici vozijo po cestah brez veljavnih vozniških dovoljenj oziroma so zaobšli tiste določbe zakonov, ki so jim naložile stransko sankcijo, če tako rečem, opravljanja tečaja varne vožnje. S tem seveda še naprej ogrožajo druge udeležence v cestnem prometu, ogrožajo vse nas, življenja otrok in življenja vseh, predvsem pešcev in kolesarjev, ki so najbolj ranljivi v cestnem prometu. Naše ceste so že tako ali tako v slabem stanju, to sicer ni vaša pristojnost, in že tako ali tako imamo veliko težav z vzdrževanjem teh cest. Če pa imamo večje število ljudi, ki imajo lažna dovoljenja, ponarejena dovoljenja, in če to prepuščamo zgolj temu, kar se je dalo razbrati v javnosti, da se bo v postopkih to dokazalo, se pravi, da bodo trajali dolgotrajni sodni ali upravni postopki, bo to trajalo nekaj let.
Menim, da policija lahko ukrepa, da lahko hitreje ukrepa in da lahko na nek način preventivno delujemo na tak način. Obenem vas pa še sprašujem:
Kaj ste kot minister z vzvodi, ki jih imate na razpolago, v zvezi s tako izdanimi vozniškimi dovoljenji ukrenili do sedaj?
Ali ste izdali kakšna obvezna navodila, usmeritve ali zahtevali pregled dela na tem področju, ki je zelo pereče?
Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Izvolite, gospod minister.
DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Če začnem na pozitiven način, strinjam se, da je vsaka človeška žrtev na cestah preveč, pa če je ena sama, je preveč. Dobra stvar je, da se iz leta v leto število smrtnih žrtev v prometu zmanjšuje. Na današnji dan je ta številka 115, kar je še vedno za 115 preveč, ampak je za približno 10 % nižja kot lansko leto in je najnižja sploh v zgodovini. In hvala bogu, da se to izboljšuje!
Kar se tiče te afere z vozniškimi dovoljenji oziroma izdajanjem potrdil o opravljenih preizkusih, ki so podlaga za vozniško dovoljenje ali za brisanje kazenskih točk, je to seveda nekaj grozljivega, nekaj, česar si nismo mislili, da lahko v tej državi obstaja. V to zgodbo so vpleteni predvsem na eni strani tisti, ki so to aktivno počeli, seveda pa tudi tisti, ki so ta vozniška dovoljenja, ta potrdila in te izpite ali kar koli je že bilo, kupovali. Tako je to res grozljiva zadeva, ki ji je treba priti do dna. Policija je tu opravila veliko delo, preiskala ta kazniva dejanja, ne da bi ji bilo za to treba dajati kakršna koli posebna navodila ali usmeritve. Zaključila je te preiskave do neke mere, seveda tečejo zdaj še naprej, ampak zaključila do tiste točke, da je lahko tudi obvestila javnost o večjem številu vloženih kazenskih ovadb zoper večje število oseb in še toliko večje število kaznivih dejanj. Tako se bodo te stvari procesirale, preko državnega tožilstva bodo prišle na sodišča in na koncu bodo storilci tudi obsojeni za storjena kazniva dejanja.
Druga stvar, ki jo je treba rešiti, pa so ta vozniška dovoljenja. Prepričan sem, da je treba v najkrajšem možnem času poskrbeti za to, da bodo ta dovoljenja umaknjena iz obtoka oziroma da bodo razveljavljena. Z zasegom s strani policije tega ne moremo narediti, kajti policija lahko zaseže dokumentacijo, ki je potrebna kot dokaz v kazenskem postopku. Ta vozniška dovoljenja, te knjižice ali kartice ne bodo imele nobene posebne vrednosti v dokaznem postopku, zaradi tega ker so bila izdana na podlagi lažnih navedb. Upravne enote so izdajale ta vozniška dovoljenja na podlagi lažnih potrdil o opravljeni varni vožnji, recimo, na podlagi lažnih potrdil o usposobljenosti za vožnjo motornega vozila. Dobile so te dokumente, ta potrdila in izdale vozniško dovoljenje. Tako z vozniškim dovoljenjem samim po sebi ni nič narobe, narobe je bilo v predhodnih postopkih. In jasno, zaradi teh goljufij, zaradi teh lažnih potrdil bo treba ta vozniška dovoljenja čim prej razveljaviti, spraviti iz obtoka. Na kakšen način? To je predvsem naloga Ministrstva za infrastrukturo in prostor, oni morajo poskrbeti za to, da upravne enote dobijo ustrezna navodila, da bodo na pravno korekten način razveljavila ta vozniška dovoljenja ali jih izrekla za nična.
Strinjam se z vami, da bi bilo narobe, če zdaj čakamo do pravnomočnosti kazenskih sodb in da šele takrat, ko bodo sodbe pravnomočne, rečemo:" Aha, zdaj pa je podlaga za obnovo upravnega postopka ali za izrek
38
DZ/VI/19. seja
ničnosti." To je treba prej narediti. Treba je natančno preštudirati ZUP - Zakon o upravnem postopku - in videti, ali sedanji ZUP daje podlago za odvzem, za razveljavitev teh dovoljenj ali bo treba mogoče za to sprejeti poseben zakon. Mislim, da je tisto prvo možno. Je pa to naloga Ministrstva za infrastrukturo in prostor, kot rečeno.
Toliko glede tega. Seveda tudi Ministrstva za pravosodje v tistem delu, ki se nanaša na izbris kazenskih točk. Na podlagi teh potrdil so bile tudi nekatere točke izbrisane in jih bo treba zdaj vnesti nazaj v kazensko evidenco. Sam bom to skrbno spremljal, predvsem sem s policijo dogovorjen, da sproti posreduje vse podatke ZIP, da bodo na podlagi teh podatkov, kjer so točno navedena vozniška dovoljenja, za katera vozniška dovoljenja gre, lahko šli v postopke razveljavitve oziroma ugotavljanja ničnosti teh vozniških dovoljenj.
Bomo pa toliko pazljivi, da ne bi slučajno naredili kakšne trapaste pravne napake, zaradi katere bi potem ljudje obdržali ta vozniška dovoljenja.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa.
Želite dopolnitev odgovora?
Izvolite, gospod Mate.
DRAGUTIN MATE (PS SDS): Hvala lepa.
Pravzaprav je minister delno odgovoril, povedal, kaj se še da narediti, vendar bi želel še nekatere dopolnitve z njegove strani. Najprej, da tudi jaz začnem s te pozitivne strani.
Mislim, da je dobro, da je kup zakonodaje, ki se je intenzivno začela ukvarjati, kako zmanjšati število žrtev, ljudi, začelo drastično zmanjševati v zadnjih letih. Seveda je to dober trend, in strinjam se s tem, da tudi 115 žrtev je preveč. Ampak, na žalost moramo delati dalje na tem področju in zmanjšati možnost povzročanja takšnih nesreč, kjer ljudje ne samo umrejo, ampak se tudi zelo težko poškodujejo. Pri tem sem slišal od ministra, kaj je do zdaj narejeno. Policija je naredila svoj del, zato smo tudi nekatere zelo natančne podatke dobili s strani policije v javnost, vendar nekako težko sprejmem trditev, ki jo je minister tukaj uporabil, da so bila izdana lažna potrdila, da vozniška dovoljenja pa so O. K. Ja, izrecno je bilo rečeno, vozniška dovoljenja so korektno izdana in z njimi ni nič narobe. Z njimi je vse narobe. S takšnim vozniškim dovoljenjem je narobe vse. Njegova osnova je v lažnem potrdilu, v ponarejenem dokumentu. Zato pričakujem, minister, od vas, da boste vi ukrenili kaj v zvezi s tem in ne samo, da boste opazovali. Omenili ste dva ministra, ki sta tudi iz vaše stranke oziroma iz vaše kvote, ki sta ključna, da lahko to urejata skupaj z vami, ne samo onadva, vsi trije verjetno, da čim prej ukrenete nekaj na tem področju. Ne moremo čakati. Več mesecev že tečejo te preiskave, več mesecev že trajajo te zgodbe in tukaj je treba ukrepati. Treba je ukrepati s sistemsko
zakonodajo. Če sedaj še niste ugotovili, da nam zakon omogoča ali onemogoča česa, je skrajni čas, da to naredite čim prej in da vsa ta vozniška dovoljenja umaknete jasno, ne pa komu, ki bi kakor koli .../ izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Izvolite, gospod minister, za odgovor.
DR. GREGOR VIRANT: Še enkrat, da bo popolnoma jasno. Z vami se strinjam, da je s temi vozniškimi dovoljenji vse narobe, ker so bila izdana na podlagi lažnih potrdil, če sem se morda nerodno izrazil, da ne bo kakšne pomote ali da ne bo kdo moje izjave vlekel iz konteksta. S temi dovoljenji je hudo hudo narobe. Tisto, kar sem hotel reči, je, da napaka ni nastala v trenutku izdaje tega dovoljenja, ker je ta uradnik na upravni enoti, ki je izdajal dovoljenje, imel pri sebi potrdila, za katera ni vedel, da so lažniva. Torej, upravna enota in sama knjižica, vozniško dovoljenje v tej zadevi je samo zaključek te zgodbe, kjer so se nepravilnosti dogajale prej in krivci so v predhodnih fazah tega postopka. Ja, strinjam se z vami, da je potrebno tukaj ukrepati, vendar ne želim posegati v domeno dveh drugih ministrstev. MNZ je pristojno za nadzor nad varnostjo cestnega prometa, ne pa za izdajanje vozniških dovoljenj. Tukaj lahko kolegoma samo pomagam in svetujem, ne morem pa posegati v njuno pristojnost. Da bi pomagal, sem dogovorjen s policijo, pa tudi tukaj ni bilo treba nič posebnih usmeritev dajati, ker policija to sama zelo dobro ve, daje vse potrebne podatke, informacije Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, pa tudi Ministrstvo za pravosodje, da bodo tam lahko ukrepali v zvezi s temi vozniškimi dovoljenji. Torej, da imajo vse potrebne podatke, katera vozniška dovoljenja so to, da jih bodo lahko razveljavili. Mislim, da se midva tukaj v celoti strinjava. Tudi v tem, da morata obe resorni ministrstvi svoje delo čim prej opraviti in da je vsak dan, ko so ta dovoljenja v obtoku, problematičen.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Želite proceduralni predlog?
Izvolite, gospod Mate.
DRAGUTIN MATE (PS SDS): Sicer mi je minister zelo lepo odgovori in vesel sem, da sva razčistila to, da ne bi bilo potem možnih napačnih interpretacij, ker bi bilo nepotrebno. Vendar vseeno menim, da bi bilo dobro imeti širšo razpravo na to temo, pa ne samo o odgovoru ministra, ampak sploh o tej temi, ki je lahko samo dober vzvod, da imamo odgovore na ta vprašanja na širšo razpravo.
Zakaj? Zato, ker je več mesecev, odkar je policija preiskala te zadeve. V teh nekaj mesecih se vsaj javno še ni ničesar zgodilo s temi dovoljenji. Obstaja nek občutek, tudi pri ljudeh, ko se pogovarjaš, pri novinarjih, ko nas
39
DZ/VI/19. seja
na hodnikih sprašujejo, neka nemoč države, da bi nekaj ukrenila. Pa temu ni tako. Če država nima vzvodov, da bi nekaj ukrenila, si jih mora narediti. In v teh mesecih bi lahko imeli magari predlog kakšne spremembe, tudi sedaj v upravnem postopku nek zakon spreminjamo, kjer bi mogoče lahko kaj vključili. Mislim, da bi bila taka razprava pozitivna, tudi moje vprašanje je šlo v pozitivno smer, da vidimo, kaj lahko naredimo na tej točki. S takšno razpravo bi lahko mogoče premaknili te stvari.
Vem, da mi minister na žalost ne morete več odgovarjati, ampak vendarle, ko sem pa spodbudil, da sta gospoda vendar iz vaše stranke in mislim, da lahko tudi po tej liniji se z njima pogovorite, da vendar ukreneta nekaj in da se na tem področju nekaj premakne. Zelo težko bo razložiti javnosti, bog ne daj, da se zgodi to, da bi eden od teh voznikov s tem lažnim vozniškim dovoljenjem povzročil nesrečo s hudimi posledicami. Potem bo pa za vse ministre, ki so kakor koli lahko v to vpleteni in bi morali kaj ukreniti, takrat bo pa za vse tri zelo zelo hudo. Res dobronamerno želim, da se gre v to smer in da se opravi ta razprava, ki bi morebiti pomagala, da bi se to premaknilo.
Minister, upam, če tega ne bo, glede na to, kako ta glasovanja potekajo, da boste pa vi s svojim vplivom in avtoriteto do vaših kolegov nastopili tako, da se to res v najkrajšem času premakne. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
O vašem predlogu pa bo Državni zbor odločal jutri, 17. decembra, v okviru glasovanj.
Naslednje poslansko vprašanje bo zastavil gospod Danijel Krivec, in sicer ministrici brez resorja, odgovorni za Slovence v zamejstvu in po svetu gospe Tini Komel.
Izvolite.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Lep pozdrav ministrom in ministrici, kolegicam in kolegom!
Spoštovano ministrico brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu Tino Komel sprašujem naslednje.
Mohorjeva družba iz Celovca je 22. maja letos na Računsko sodišče Republike Slovenije naslovila pobudo za revizijo zakonitosti izvajanja finančne podpore avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu po Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu v letih 2010-2013. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu namreč od leta 2010 dalje Mohorjevi družbi v Celovcu, ki s svojimi ustanovami skrbi za zelo širok spekter vzgoje in izobraževanja slovenske mladine in obsežen založniški program, iz leta v leto zmanjšuje sredstva.
Zato sprašujem ministrico:
Na kakšni osnovi se sredstva za delovanje omenjenih ustanov znižujejo, če vemo, da so vloženi programi in projekti Mohorjeve: vodenje zasebne dvojezične ljudske šole, vodenje dijaškega doma in zavetišča, obsežen založniški program in s tem tudi ohranitev delovnih mest v slovenski strukturi, kar v največji možni meri odgovarja vsem ciljem razpisa za prejem sredstev s strani vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu?
To sprašujem tudi zato, ker poslanci v zadnjih sklicih v proračunskih razpravah ne dobimo več podatkov o tem, kako se ta sredstva posameznim društvom razporejajo. Če pogledamo primerjavo med posameznimi družbami, se samo Mohorjevi družbi v tem primeru v veliki meri znižujejo sredstva, ostalim društvom pa ne. Zato cenjeno ministrico sprašujem po konkretnih odgovorih.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Izvolite, gospa Tina Komel.
TINA KOMEL: Hvala za besedo.
Spoštovani poslanec, na podlagi Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja in Uredbe o izvajanju finančnih podpor za ohranjanje in razvijanje slovenske identitete zunaj Republike Slovenije Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu vsako leto objavi javni razpis za razpisno področje A oziroma finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in javni razpis za razpisno področje B, torej finančna podpora Slovencem po svetu.
Predmet posameznega javnega razpisa je sofinanciranje rednega delovanja in projektov, ki izpolnjujejo namen in cilje javnega razpisa. Torej, vsak pristojni minister določi komisijo, torej člane strokovne komisije, katera opravi strokovni pregled vlog ter jih glede na razpoložljiva proračunska sredstva oceni na podlagi pogojev in meril, ki izhajajo iz zakonov in so navedene v razpisni dokumentaciji. Strokovna komisija, ki jo imenuje predstojnik Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, je medresorska in v njej sodelujeta predstavnik Ministrstva za kulturo in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Na podlagi te ocene, torej ocene vlog strokovne komisije, se pripravi končni pregled finančne podpore.
Potem je potrebno izpostaviti, da se je od leta 2010 celotna Mohorjeva družba prijavila po posameznih področjih delovanja - Slomškov dom, Ljudska šola, Mohorjeva založba - in da v letu 2011 krovne organizacije sploh niso podale usklajenega mnenja glede Mohorjeve družbe. Za leti 2012 in 2013 so predlagale po 120 tisoč evrov. Tu moramo poudariti tudi, da so kljub občutnem znižanju razpisnih sredstev v letu 2012 in v letu 2013 sredstva za Mohorjevo družbo ostala na enakem nivoju kot v letu 2011. Ne nazadnje poudarjamo tudi to, da Mohorjeva
40
DZ/VI/19. seja
družba deluje kot d. o. o., torej pravni subjekt, in da njen celoten proračun na letni ravni znaša med 2 in 3 milijoni evrov. Torej, podpora z naše strani, s strani Urada predstavlja okoli 5 % teh sredstev. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Želite dopolnitev odgovora?
Izvolite.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za te odgovore.
Mislim, da je bilo na nekatere stvari odgovorjeno, vendar vseeno, glede na podatke, ki smo jih pridobili, je viden nek razkorak med prejšnjim financiranjem in tistim financiranjem, ki je v zdajšnjih letih. Sicer res med 2012 in 2013 ni velike spremembe, vendar če primerjamo z ostalimi društvi na Koroškem, se jim, bi rekel, dotacije ne spreminjajo, ampak se jim celo povišujejo. Recimo, Slovensko društvo v Celovcu, Društvo ABCČ, Založba Drava, Založba Vizer, celo povečujejo se sredstva, pri Mohorjevi družbi se pa najbolj drastično znižajo v letu 2009, 2010 in kasneje tudi 2011; 2012, 2013 pa so nekako na isti ravni. Ko primerjamo tudi sofinanciranje mladinskih domov, Mladinski dom za leto 2013 prejme s strani Urada 171 tisoč evrov, kar je cirka 21 % in Slomškov dom 58 tisoč.
Saj razumem, da verjetno obstajajo neka pravila, vendar kot sem rekel, na žalost poslanci ne vidimo več v proračunski razpravah teh podatkov in teh kriterijev, kar mislim, da ni dobro. Zato mogoče tudi nastajajo taka vprašanja, ki vseeno terjajo nek konkreten odgovor in neko obrazložitev, zakaj prihaja do takšnih sprememb.
Tako bi prosil še za mogoče kakšno dopolnitev odgovora.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Izvolite, gospa ministrica.
TINA KOMEL: Ponovno hvala.
Ja, res je, tako kot sem že prej omenila. Vsak minister, torej odgovorna oseba na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, določi člane komisije, torej strokovno komisijo, katera skrbno prebira in pregleduje vse, torej opravi strokovni pregled čisto vsake vloge. Kar se je dogajalo v letu 2009, 2010, kot ste vi omenili, je zelo težko, da bi jaz zdaj analizirala za prejšnja leta, na kakšen način se je strokovna komisija odločila in zakaj se je tako odločila. Tudi to, kar me vi sprašujete, vam moram povedati, da je bila odločitev sprejeta od prejšnje strokovne komisije in tudi sprejeta in potrjena in podpisana od moje predhodnice. Je res, da sem, ko sem prišla na to funkcijo, podpisovala odločbe, ampak vam moram tudi povedati, da odločbe z moje strani, torej sredstva niso bila spremenjena. Tukaj je potrebno seveda
analizirati čisto vsako vlogo, saj je verjetno tudi kakšna morda nepopolna ali pa ne ustreza določenim merilom in pogojem takratnega razpisa.
Kakor sem že omenila, mislim, da ne gre za to, da bi nekako razlikovali in privilegirali ene založbe bolj, kot druge. Moji podatki so, da tako kot Vizer in Drava, kot ste vi omenili, so v zadnjem letu dobili prav tako kot Mohorjeva založba - če analiziramo samo založbe in jih razčlenimo. Še enkrat bom ponovila, Mohorjeva družba deluje kot pravni subjekt, torej d. o. o. in celoten proračun na letni ravni znaša med 2 do 3 milijone evrov. Točno vemo, pogovarjamo se o eni hudi finančni krizi in mislim, da je prav, da podpiramo tako ene kot druge.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Želite, gospod Krivec, še proceduralno?
Ne.
Torej nadaljujemo z gospodom Francom Breznikom, ki bo svoje poslansko vprašanje zastavil ministru za obrambo gospodu Romanu Jakiču.
Izvolite.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Hvala za besedo.
Spoštovani minister! Slovenska vojska, točneje, načelnik Generalštaba Slovenske vojske je 21. 11. 2013 v okviru podpisa letnih načrtov sodelovanja Slovenske vojske z društvi, ki delujejo v posebnem pomenu za državo, podpisal letni sporazum za leto 2014, v katerem se je obvezal, da bo pomembnim organizacijam za obrambni sistem tudi nudil logistično in drugo podporo pri izvedbi dogodkov. Med temi organizacijami je tudi Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, ki je kot društvo, ki deluje v javnem interesu na področju obrambe, letos še pred tem, 5. 11. 2013, na ministrstvo naslovilo prošnjo v zvezi z veteranskimi uniformami slovenske teritorialne obrambe. Predvsem so to bile uniforme, ki so druge ali tretje kategorije, nekaj let stare uniforme starejših letnikov, s katerimi naj bi predvsem obudili spomin na spominsko slovesnost prvega postroja enote TO takratne 30. razvojne skupine s cirka 500 pripadniki, ki je 17. decembra 1990 v Kočevski Reki, torej teden dni pred plebiscitno odločitvijo, jasno dala vedeti Slovencem, da se jim ni treba bati ničesar, da bomo tudi z obrambnimi silami zavarovali slovensko odločitev za boljšo prihodnost, to je samostojno državo.
Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve niste podali nobenega odgovora, kolikor vem, ga do danes nisem dobil, torej, združenje ga ni dobilo. Posebej pa so bili presenečeni, ker ste se za medije potem mimo tega odgovora izrazili takole: "Obrambni minister pravi, da združenje kot svoje osnovno poslanstvo poudarja predvsem ohranjanje pristnega zgodovinskega spomina na dogodke iz slovenskega osamosvajanja, krepitev
41
DZ/VI/19. seja
domoljubja in narodne zavesti," in v tem kontekstu se mi zdi, da je bilo omenjeno opremo "problematično donirati." To je bil vaš odgovor za medije. Zato vas sprašujem naslednje.
Slovenska vojska ima veliko uniform, ki so za odpis, se jih celo uničuje ali celo podarja različnim društvom, celo paintball društvom. Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve, ki deluje kot društvo v javnem interesu na področju obrambe, ki vam je naslovilo prošnjo v zvezi z veteranskimi uniformami, pravite, da teh ne morete donirati.
Sprašujem vas:
Zakaj tega niste storili?
Kateri so bili vzgibi in zakaj ste kršili tudi vojaško etiko v primeru enostarešinstva, subordinacije, ko ste se nekako tudi spustili v odločitev načelnika Generalštaba Slovenske vojske?
Hvala za odgovor.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Gospod minister, izvolite.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo. Spoštovani gospod poslanec, hvala za vprašanje.
Naj najprej poudarim, kar ste v pisnem vprašanju najavili, da ste zapisali, da sem šikaniral Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Naj povem, da se ne strinjam z vašo ugotovitvijo, da je do tega prišlo. Že sami ste povedali, kako ima omenjeno združenje kot društvo, ki deluje v javnem interesu tako z Ministrstvom za obrambo kot tudi s Slovensko vojsko vzpostavljeno sodelovanje na enak način kot vsa ostala društva. Teh društev, ki delujejo v javnem interesu na področju obrambe, je skoraj 30. Hkrati pa to društvo ima tudi sklenjen letni načrt z Generalštabom Slovenske vojske o sodelovanju, podpisali so to petletno pogodbo, tik preden sem jaz prišel na ministrstvo, in je okej. Seveda pa ta podpisana pogodba društvom ne daje neomejene možnosti za pridobivanje opreme in druge podpore s strani Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo, saj je to ne nazadnje tudi normativno urejeno še posebej z Uredbo o uporabi obrambnih zmogljivosti pri podpori državnih organov v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in tudi nevladnimi organizacijami.
Združenje je, kot sami ugotavljate, na Generalštab v novembru res naslovilo prošnjo za zagotovitev uniform, Generalštab Slovenske vojske pa je odločitev o tem prepustil meni. Na osnovi tudi njihovega odgovora oziroma dopisa, ki je bil poslan na kabinet ministra s strani generalmajorja Božiča, piše: "Glede na to, da Slovenska vojska v skladiščih nima vojaških škornjev in potrebnega števila vetrovk starejšega tipa, kompletov uniform v celoti ne moremo zagotoviti." Veste pa, da je bila zahteva za 500 kompletov uniform, skupaj s čepicami in 560 parov vojaških škornjev. Kot sem na tiskovni konferenci - in tukaj bi bilo tudi treba korektno
povedati; res je, da sem citiral, kaj združenje je, in sem povedal, da združenje ni veteransko združenje, ni veteransko združenje, kateremu skupaj s častniki smo prenehali dajati opremo kot donacijo že pred tremi leti. Se pravi, tri leta nazaj je bila zadnja prošnja zavrnjena s strani generalnega sekretarja Vlade Republike Slovenije, da zaradi tudi trenutne finančne situacije, zdaj je pa še večja, vsa materialna sredstva, pa če tudi so starejšega izvora, so še vedno dragocena za Slovensko vojsko. Seveda pa ni za odmisliti tudi dejstva, ki poleg tega, da je na eni strani bilo veliko pritiskov na ministra za obrambo, da to da, češ noče dati - v tem stilu -, po drugi strani je pa bilo veliko pritiskov, ki so govorili o tem, da je združenje zelo vpeto v politično dogajanje v Sloveniji in je politično in sploh zelo blizu ene od političnih strank in seveda oblačiti tako skupino ljudi je dokaj problematično oziroma nenavadno. Zakaj sem to rekel? Zato, ker sicer so lahko vsi veterani in vsi veterani za vojno za Slovenijo ob razdolževanju zadržali svojo uniformo. Se pravi, tisti, ki so bili v postroju, so te uniforme lahko obdržali. Če sem pa prav sledil medijem, sem pa videl, da je združenje uspelo zagotoviti uniforme - sicer ne vem, katere uniforme, in ne vem, kateri ljudje so bili uniformirani na tej proslavi -, tako da je to, kar je bila želja samega organizatorja te prireditve 14. 12. v Kočevski Reki, uspelo.
Pa še eno oziroma ne, bom počakal na drugi del odgovora, bi rad povedal, kaj pa vse je ministrstvo kljub vsemu zagotovilo za to proslavo 23. obletnice postroja.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hval lepa.
Želite dopolnitev odgovora, gospod
Breznik?
FRANC BREZNIK (PS SDS): Ja, seveda. Hvala za besedo.
Poglejte, spoštovani minister Jakič, Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je želelo, prvič, vaš pisni odgovor, zakaj tega ne morete. In drugič. Kot veste, če ste pogledali tudi medije, ste lahko ugotovili, da so člani združenja morali ravnati podobno, kot so ravnali leta 1990. Morali so se znajti, ker podpore dela slovenske politike torej niso imeli. Kot leta 1990 vi, ko ste ovirali osamosvojitev, če samo navedem ponovno, 28. 3. 1991, "vojske po mojem pač ne rabimo". To je bil vaš odgovor tukaj, na seji v tem velikem domu. Vojske pač ne rabimo. Jaz sem vam že povedal na hearingu, da vas ne štejem kot ministra za obrambo, ampak da v bistvu gre za provokacijo. Gre za provokacijo te vlade ali pa tega dela politike, ker to ne more biti res, da nekdo, ki je oviral ta sistem, ko je nastajal v najbolj pomembni odločitvi slovenskega naroda, da je danes minister za obrambo. To je jasno in tu zgodovina pokazal.
42
DZ/VI/19. seja
Druga zadeva je, da vi s tem niti niste pokazali dobre volje, da bi rekli: "Poglejte, imamo 50 starih uniform, vam jih posodimo za to." Niti te dobre volje niste pokazali! Torej ste direktno šikanirali, direktno ste šikanirali, zdaj pa boste težko to obrazložili, predvsem nekomu kot sem jaz. Več kot štirinajst let sem, med drugim, razen v gospodarstvu, preživel na ministrstvu. Bil sem vodja logistike v eni in drugi vojašnici, spomnim se vsega, kar smo donirali za ostala društva in ko smo jim posojali - na podlagi civilno-vojaškega sodelovanja tudi posojamo opremo in vi bi lahko za ta avtohtoni dogodek, ki je bil nekaj neverjetnega, ki je bil zgodovinsko pomemben, lahko vsaj posodili 20 let stare uniforme. To bi lahko storili kot minister in tega niste hoteli. To pa je šikaniranje. Niti malo volje niste pokazali do tega.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite, možnost za
odgovor.
ROMAN JAKIČ: Še enkrat, jaz se seveda ne bom zagovarjal za to, ker sem delal v svoji zgodovini, če boste šli brati magnetograme, boste videli, da sem v Državnemu zboru sem predlagal amandma, ki je zadeval Slovensko vojsko, in sicer sem želel sredstva, ki so bila namenjena za konjerejo v Slovenski vojski oziroma Teritorialni obrambi, pač prenesti na študente. To je moj greh, kako sem nasprotoval proračunu oziroma Slovenski vojski. Me pa seveda ne boste našli na to. Pojdite si pogledat in boste videli: vsa pomembna glasovanja, tudi če si naredite izpiske, boste videli, da sem bil v vseh primerih predvsem za osamosvojitev, "za".
Ampak še enkrat, samo toliko, pa bom šel nazaj, zakaj ne gre za šikaniranje. Ker če bi v resnici hotel ali želel šikanirati to združenje, potem bi oporekal temu, da je na tej, kot vi pravite, pomembni prireditvi sodelovala Slovenska vojska oziroma Ministrstvo za obrambo in Generalštab z orkestrom Slovenske vojske. In ne nazadnje, tu pa sem moral pisno odobriti, da sploh ste lahko uporabili ta plato v Kočevski Reki, ker je še vedno njegov lastnik Ministrstvo za obrambo. Pisno sem moral odobriti to oziroma dati soglasje za organizacijo prireditve. Dali smo vam celo orkester Slovenske vojske, da lahko tam sodeluje. Nisem pa temu združenju želel dati uniforme. In še enkrat povem, zakaj. Iz dveh razlogov. Prvi razlog je materialne narave. Se pravi, tovrstne uniforme se uporabljajo kot železna rezerva, kot so mi rekli v Slovenski vojski, seveda, tudi za tiste, ki gredo na teren, se vrnejo in oprano uniformo prinesejo nazaj. Kot drugo pa sem se želel izogniti očitku, da poskušamo uniformirati eno od združenj, ki ni veteransko združenje. Veteransko združenje, se ve, kdo so veteranska združenja. In tistima dvema največjima veteranskima združenjema smo pred tremi leti povedali, da jim uniform več ne bomo dali. Zato
v vseh pogodbah in dokumentih o sodelovanju piše o tem, da bomo zagotavljali tista sredstva, ki jih lahko. To pa je, da sodelujemo na proslavah z orkestrom in z določenim delom logistike. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Gospod Breznik ima proceduralni
predlog.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Poglejte, v bistvu imam dva proceduralna predloga. Prvič ...
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Enega lahko imate ...
FRANC BREZNIK (PS SDS): Lahko jih imam več, ampak v okviru razprave, s katero mi poslovnik dovoljuje, da na naslednji seji, prvič, razpravljamo ne samo o mojem vprašanju, ampak tudi o tem, da zavaja in ponovno laže. Laž je v tem, da, prvič, Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je veteransko in ostalo združenje, ker so v njem vojni veterani kot sekcija. In to združenje, prvo združenje, ki je nastalo na področju republike, ni res ... Poleg veteranskega obstaja tudi združenje, ki govori o tem, da so za osamosvojitev, za najbolj pomemben dogodek v Sloveniji pa zaslužni tudi drugi ljudje, ki danes nimajo statusa veteranov: tudi novinarji, različni pisatelji in vse ostalo, iz česar je nastajala ta energija slovenske osamosvojitve. To je to edinstveno ...
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Ne
polemizirajte. Proceduralni predlog, prosim ...
FRANC BREZNIK (PS SDS): Tisto, kar sem predlagal, predsedujoča, je, da se na eni izmed naslednjih seji: prvič, pojavi točno to, kar sem povedal na začetku. Prvič, da govori, da je to politično združenje. Torej, ni politično združenje. Tudi ni politično združenje stranke SDS, ker je tudi prvi predsednik bil Ivan Oman, ki je prvi organiziral kot neko strankarsko združenje v samostojni državi. Točno to govorite v medijih in prosim, da se v okviru tega opravi razprava na eni izmed naslednjih sej, zato ker gre za zavajanje in gre za zavestno laganje. To je tisto, ki sta najbolj pomembni odločitvi, kolega Jakič, ki je neka vaša praksa. Še enkrat, 28. 3 ...
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Ne
polemizirajte!
FRANC BREZNIK (PS SDS): ... Jakič Roman: "Vojske po moje pač ne rabimo, ampak ko govorite o Teritorialni obrambi, govorite o republiškem sekretariatu za notranje zadeve ...
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Proceduralni predlog, gospod Breznik ...
43
DZ/VI/19. seja
FRANC BREZNIK (PS SDS): ... in potem govorite o narodni zaščiti." Torej, MSNZ, torej Manevrsko strukturo narodne zaščite, ki je nedvoumno predhodnik te slovenske vojske, zato ker je vodstvo TO kolaboriralo, ko so jim vzeli okrožje, ker je takratno vodstvo pristopilo na stran JLA, s katerim ste vi bili velik pobudnik, je nastajala na področju MSNZ. Vi ste takrat govorili, da je to paravojaška enota ...
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Gospod Breznik, opominjam vas, da imate proceduralni predlog, možnost, da ga postavite .../ oglašanje iz dvorane/...
FRANC BREZNIK (PS SDS): Ja, ampak novonastala Teritorialna obramba, ki ni imela več nobene zveze z vašo Jugoslovansko armado, kolega Jaklič ...
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Prosim za mir v dvorani ... Gospod Breznik, vaš proceduralni predlog...
FRANC BREZNIK (PS SDS): Nova teritorialna obramba, ki je nastala ravno iz MSNZ in tista je branila Slovenijo ...
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Gospod Breznik odvzela vam bom besedo. O vašem proceduralnem predlogu bo Državni zbor odločal jutri, 17. decembra, v okviru glasovanj.
Naslednje poslansko vprašanje bo zastavila mag. Majda Potrata, in sicer ministru za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneju Pikalu.
Izvolite.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovana gospoda ministra!
Moje vprašanje je zvezano s poročilom dveh skupin nezadovoljnih državljank in državljanov. Skupina Kazenska ovadba in V imenu ljudstva, ki sta na naslove vseh poslank in poslancev naslovili pismo, v katerem je tudi javna zahteva po takojšnji prekinitvi najemne pogodbe z Mednarodnim centrom za promocijo podjetij, s kratico ICPE na lokaciji Dunajska 104 in Kardeljeva ploščad 1 v Ljubljani. Ker je podpisnik oziroma lastnik več kot 7 tisoč kvadratnih metrov velike površine na teh dveh lokacijah Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, se obračam z vprašanji na vas, gospod minister, in me zanima:
Kdaj in na kateri pravni osnovi je bila podpisana najemna pogodba z Janezom Podobnikom? On namreč upravlja to institucijo, ki se ji reče Mednarodni center za promocijo podjetij, in ki ima v najemu več kot 7 tisoč kvadratnih metrov površine za simbolično najemnino 1 evro na leto.
Ali držijo navedbe, da je bila najemna pogodba sklenjena za najemnino v omenjeni višini?
Ali se lahko na podlagi te pogodbe ti prostori dajejo proti plačilu najemnine v uporabo drugim uporabnikom?
V pismu je govora o tem, da so ti prostori dani v najem za plačilo najemnine. Gospod Podobnik sicer odgovarja, da je najemnina uporabljena za vzdrževanje prostorov, ampak vendarle
Kako je s temi določili v pogodbi?
Kako boste na ministrstvu uredili nastalo situacijo in kakšni so načrti z Mednarodnim centrom za promocijo podjetij v prihodnje?
Hvala za odgovor.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Gospod minister, imate besedo.
DR. JERNEJ PIKALO: Hvala lepa, gospa podpredsednica in gospe poslanki.
Moram reči, da se okrog tega vprašanja spleta kup netočnosti, pa jih bom poskušal kolikor toliko jasno razložiti.
Prostori so prostori države Republike Slovenije, bivše Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je od leta 2011 oziroma še prej njihov upravljavec. To je eno.
Kar se tiče te pogodbe za en evro, gre za pogodbo, ki jo je že neka druga država, torej SFRJ, sklenila in takrat je bila pogodba za en jugoslovanski dinar kot ustrezno nadomestilo za uporabo zemljišč, stavbe in tudi ustrezne notranje opreme. Potem je sledila, saj veste, sukcesija in vse v zvezi s tem povezano.
Kar me sprašujete glede podpisa pogodbe z dr. Janezom Podobnikom, je treba reči par stvari. Z njim osebno Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ni sklepalo pogodbe, je pa sklenilo pogodbo - 22. 1. 2009 je Mednarodni center za promocijo podjetij, ki ga je takrat zastopal Štefan Bogdan Šalej kot generalni direktor, sklenil pogodbo z dr. Janezom Podobnikom oziroma njegovim Mednarodnim inštitutom za trajnostni razvoj, prostorsko načrtovanje in okoljske študije. To pa je bila najemna pogodba. In dne 1. 10. 2011 je generalni direktor ICPE, torej gospod Štefan Bogdan Šalej, dodatno podpisal sporazum o sodelovanju z že prej omenjenim Mednarodnim inštitutom za trajnostni razvoj, prostorsko načrtovanje in okoljske študije, ki ga je zastopal dr. Janez Podobnik. Sicer pa lahko rečem, da je zadnji sporazum, ki ga ministrstvo ima z ICPE, tisti iz 12. julija 2011, kjer je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo navedeno kot upravljavec nepremičnine, ampak seveda v nekoliko manjšem obsegu kvadrature, moj podatek je 3 tisoč 687,63 kvadratnih metrov. Toliko o zgodovini te zadeve.
Kar se tiče vašega neposrednega vprašanja, mislim, da moram biti zelo jasen - ne, ni prav, da se prostori, ki jih je Republika Slovenija oddala ICPE v najem, oddajajo v dodatni podnajem. Mislim, da vsi vemo, da to ni
44
DZ/VI/19. seja
prav, in to se tudi v bodoče ne sme dogajati. Zato smo takoj, ko je ta pobuda prišla do nas, pristopili k reševanju problema. Lahko vam povem, da je, na primer, med 28. in 30. oktobrom letos in v začetku novembra ponovno Urad za nadzor proračuna Republike Slovenije opravil pregled dokumentacije ICPE. Po podatkih Ajpesa je ugotovil, da je v tistih prostorih, torej v prostorih, o katerih sta Vlada in ICPE sklenila najemno pogodbo, 37 poslovnih subjektov, čeprav ima ministrstvo pogodbo zgolj in samo z ICPE. Na podlagi tega smo reagirali in pripravili, tudi v skladu z ugotovitvami tega inšpekcijskega nadzora, aneks k pogodbi med MlZš in ICPE, in sicer v tako imenovano C alinejo 4. člena. S tem dajemo ICPE obveznost, da mesečno poroča o prostorih, ki jih ne uporablja za namene lastnega delovanja. Določili smo jim roke in postopke za vračilo nepotrebnih prostorov ter druge vsebine, ki so pomembne za gospodarjenje z objektom. Na ta način smo pripravili dopolnitve k pogodbi, določili smo tudi, da mora ICPE mesečno poročati ministrstvu o uporabi teh prostorov, da se kaj takega ne bi več dogajalo. Urad za nadzor proračuna nam je določil rok, in to je 31. 12. 2013, in do takrat bomo aneks k temu sporazumu tudi podpisali, še prej pa bomo o tem seznanili Vlado Republike Slovenije.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Želite dopolnitev odgovora?
Izvolite, mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala, gospod minister.
Moram reči, da to, kar ste povedali, seveda odstopa od tistega, o čemer smo bili obveščeni poslanke in poslanci, v dobršni meri. Mislim, da je zdaj slika vendarle drugačna.
Vseeno pa bi vprašala, ker je bilo to pismo namenjeno tudi drugim organom nadzora ali pregona, da tako rečem:
Ali se postopki z vašim vedenjem morebiti pri teh organih tudi nadaljujejo? Vi ste govorili samo o inšpekcijskem nadzoru in o nadzoru proračuna ter v zvezi s tem.
Ali bi se dalo vsaj približno ugotoviti, kdaj bi morebiti lahko nastala institucija, ki bi povezovala te razvojne dejavnosti, iz katerih je ideja o ICPE tudi nastala?
Hvala še za ta del odgovora.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Izvolite, gospod minister.
DR. JERNEJ PIKALO: Moram reči, da sem kot odgovoren samo neformalno obveščen o tem, da s tem v zvezi potekajo tudi drugi postopki drugih organov. Ampak verjetno razumete, glede na to, da je samo neformalno, da jih pred Državnim zborom ne morem komentirati. Toda tisto, kar bi rad še enkrat poudaril, je, da bomo v
skladu s priporočili inšpekcije naredili nov aneks k pogodbi, ki bo te "luknje", ki so omogočale oddajo v nadaljnji podnajem, zaprli.
Drugo, kar sprašujete, je pa, mislim, da pomembno za naprej, za razvoj. To je vprašanje delovanja medresorske delovne skupine, zato da bi v tista dva stolpiča, torej v južnega in v severnega tam za Bežigradom, dali kar nekaj slovenskih organizacij, ki delujejo na tem, recimo temu pogojno, razvojnem področju in bi potem s tem tudi dosegli neke sinergične učinke tudi na drugih nepremičninah.
Naša delovna skupina deluje intenzivno. Mi imamo prve predloge za Vlado Republike Slovenije pripravljene, tako da bomo v kratkem šli s sporočilom oziroma s predlogom urejanja teh nepremičnin na Vlado Republike Slovenije, ker se a tudi nam zdi, da je obstoječe prostore mogoče uporabiti ne samo veliko bolj gospodarno, ampak tudi vsebinsko veliko primerneje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Naslednje poslansko vprašanje bo zastavil gospod Ljubo Žnidar, in sicer ministru za kmetijstvo in okolje magistru Dejanu Židanu, ki pa je danes odsoten.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovana podpredsednica, zaradi odsotnosti ministra za kmetijstvo in okolje, želim, da mi minister na naslednji seji ustno odgovori na moje poslansko vprašanje.
Glede na sporočila lastnikov gozdov in tudi po poročanju medijev, Zavod za gozdove že skoraj tri tedne ne opravlja javne gozdarske službe, to se pravi, ne izvaja odkazovanja dreves in ne izdaja prevoznic. S tem je omejeno ali pa bi rekel, da teče neizvajanje javne gozdarske službe. S tem lastniki ne morejo pridobivati prihodka, s tem je povzročena tudi gospodarska škoda, s tem je tudi izpad dobave lesa lesni industriji, kajti ravno v tem decembrskem času je vreme izjemno idealno za delo v gozdu in zaradi neizvajanja gozdarske službe je tu delo omejeno. Govorim o nezadostnih sredstvih za delo gozdarske službe. Na izrazito pomanjkanje sredstev je opozoril že tudi gozdarski sindikat. Ministra so opozorili tudi z gozdarskega direktorata na samem ministrstvu, vendar minister ni poiskal rešitve, kje poiskati denar za opravljanje te javne gozdarske službe, niti ni storil ustreznih drugih ukrepov, da bi delo na tem področju teklo nemoteno. Seveda sem zaskrbljen tudi glede proračuna v prihodnjem letu, kajti tudi v proračunu za naslednje leto ni dovolj sredstev. Tako postavljam zelo jasno vprašanje ministru gospodu Židanu:
Kako in kdaj bo zagotovil finančna sredstva za opravljanje javne gospodarske službe Zavoda za gozdove Republike Slovenije, da bo njihovo delo potekalo nemoteno?
Hvala.
45
DZ/VI/19. seja
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam. Vaša želja po ustnem odgovoru je bila zabeležena.
Naslednje poslansko vprašanje bo postavila gospa Janja Napast, in sicer ministru za izobraževanje, znanost in šport doktor Jerneju Pikalu.
Izvolite.
JANJA NAPAST (PS SDS): Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Lepo pozdravljeni prisotni gospod minister!
Spoštovani gospod minister, v medijih smo lahko zadnje čase spremljali poročila o nepravilnostih v Dijaškem domu Celje. Prebrali smo lahko, da razmišljate o likvidaciji tega doma, prav tako pa naj bi bilo več prostih mest za dijake, ki bi želeli bivati v tem domu v prihodnjem šolskem letu. Ker se srednje in višje šolstvo v Celju zelo razvijata, so te informacije skrb vzbujajoče, saj ukinitev prostih mest v dijaškem domu pomeni katastrofo za celotno srednje šolstvo v regiji. Zato me zanimajo vaši odgovori na sledeča vprašanja.
Prvič. V kakšni finančni situaciji je Dijaški dom Celje?
Koliko sredstev je dobil iz proračuna in koliko ima obveznosti?
Drugič. Zakaj naj bi se odločili za likvidacijo, ne pa za drugačno vrsto reorganizacije, na primer priključitev srednji šoli? Tako bi namreč lahko ohranili tudi dejavnost dijaškega doma in omogočili prihodnost dijakom, ki bi želeli bivati v dijaškem domu.
Tretjič. Če držijo trditve o likvidaciji, me
zanima:
Kaj boste naredili z dijaki, ki se bodo šolali v Celju?
Ali jih boste namestili pri zasebnikih, kar bo zelo ohromilo družinske proračune? Verjetno veste, da v dijaških domovih bivajo tudi socialno šibkejši dijaki, ki jim boste s takšno odločitvijo lahko odvzeli osnovno pravico do šolanja.
Hvala lepa za odgovore.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa tudi vam.
Izvolite, gospod minister, imate besedo.
DR. JERNEJ PIKALO: Gospa podpredsednica! Spoštovana gospa poslanka!
Ravno obratno, saj vam bom poskušal razložiti. Eno je prenehanje dijaškega doma kot samostojnega pravnega subjekta, drugo pa je, da ohranimo dejavnost in ravno to poskušamo oziroma se za to trudimo. Namreč, če pogledate zgodovino - in moram reči, da sem bil kar dobro seznanjen s tem, imenovano imamo tudi delovno skupino, ki je ugotavljala dejansko stanje v zvezi s poslovanjem tega dijaškega doma -, moram reči, da je en splet različnih, zelo različnih razlogov, ki so pripeljali do tega, da je danes v finančno izjemno nezavidljivem položaju.
Pripravili smo analizo ne samo z vidika financ, ampak tudi z vidika vpisa, poslovanja, stanja objektov, potencialnih vlaganj, tržne dejavnosti in javne službe. Kje so glavne ugotovitve? Glavne ugotovitve so v tem, da se je na eni strani zmanjšal vpis v ta dijaški dom ob ukrepu, za katerega vemo: ko je šlo za subvencijo vozovnic, se je zmanjšal vpis. Na drugi strani imamo relativno visoke stroške vzdrževanja in na tretji strani, če hočete, imamo upad obsega tržne dejavnosti tega konkretnega dijaškega doma. Poleg vsega tega so ta dijaški dom izčrpavali tudi številni sodni spori -verjamem, da veste, za kaj gre -, ampak pri tem je treba vzpostaviti zdaj pa že tudi sodno dokazano, kolikor vem, nezakonito ravnanje sedanje ravnateljice, ki je v vlogi tedanje predsednice sveta razrešila in odpustila takratno ravnateljico s posledično tožbo in visokim zneskom izterjave odškodnine. Ta znesek izterjave odškodnine je bil 53 tisoč 326 evrov. To se je dogajalo v tem konkretnem dijaškem domu. Tako tisto, kar mi počnemo - mislim, da tudi to, za kar vi pledirate, torej, da ohranimo dejavnost, da ta dejavnost dijaškega doma, torej dajanja prenočitvenih in siceršnjih kapacitet plus programi v Celju ostane, ker se vsi zavedamo, kako zelo pomembne za Celje so te kapacitete, je pa vprašanje nadaljnjega ohranjanja samostojnega pravnega subjekta. Od tu naprej so pa opcije odprte: ali pridružitev, tako kot ste rekli, srednji šoli ali katera od drugih opcij.
Tako lahko samo rečem, če sem vas prav razumel, da tu deliva skrb in moram reči, da prednostno in zelo intenzivno tudi delamo na tem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Želite dopolnitev? Izvolite.
JANJA NAPAST (PS SDS): Hvala lepa za odgovor.
Imam pa še nekaj vprašanj glede dijaških domov oziroma delovanj.
Ali drži informacija, da naj bi del dijakov preselili v dijaški dom v Šentjurju, tako da se bodo potem tudi oni morali, recimo, voziti v Celje? S tem jim boste povzročili dodatne stroške zaradi prevoza, obenem pa bo dijaški dom izgubil primarno funkcijo, ki se nahaja v kraju šolanja.
Zanima me še:
Ali se še obetajo kakšne spremembe za kateri dijaški dom v Sloveniji in za katerega, saj jih je kar nekaj zelo majhnih?
Bojimo se namreč, da želite uničiti mrežo dijaških domov, saj še niste predstavili nobene strategije razvoja teh domov, ki postajajo v teh kriznih časih pogosto tudi rešilna bilka za nekatere dijake.
Ob tem pa bi prosila še dodatno pisno dopolnitev oziroma pisni odgovor na naslednje vprašanje.
46
DZ/VI/19. seja
Ali lahko posredujete finančne podatke o delovanju vseh dijaških domov za zadnjih 5 let, predvsem s poudarkom na obdobju od 1. januarja 2013, ko se je v srednjih šolah uveljavil MOFAS?
Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam. Ob tem bi vas želela spomniti, da dodatna vprašanja niso mogoča. Se pravi, mogoča je dopolnitev odgovora, tole, kar ste pa sedaj predlagali, je pa v bistvu nekaj povem drugega, dodatno vprašanje, in ni treba oziroma ni nujno, da minister na to tudi pisno odgovori, tako kot ste želeli.
Sedaj pa dajem možnost gospodu ministru, da odgovori, da dopolni svoj prejšnji odgovor.
DR. JERNEJ PIKALO: Hvala.
Mislim, da ne bo nobenega problema, da bomo gospe poslanki lahko dali te podatke. Pa ne gre toliko za MOFAS, gre za to, da se je spremenila metodologija izračunavanja cene in da se cena poslej daje na dijaka in to povzroča nekaterim dijaškim domovom, prav ste ugotovili, velike probleme. Ampak, da ne bomo sedaj, katera vlada je to naredila. Saj vemo, kateri so tisti dijaški domovi. V Tolminu je verjetno eden od takšnih, potem v Metliki oziroma v Beli krajini, kolikor sem seznanjen, je še eden takšnih, pa še jih je. Ampak poglejte, zaenkrat vse te dijaške domove vzdržujemo s programom in z obsegom, takim kot je bil. Je pa res, da bomo morali zaradi tudi manjšega vpisa in še česa, verjetno jih organizacijsko preoblikovati, ampak to ne pomeni problema glede kapacitet.
Kar pa se Šentjurja tiče, pa moram po pravici povedano reči, da o tem nisem obveščen, vam pa z veseljem enkrat glede tega tudi dostavim odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Nadaljujemo z naslednjim poslanskim vprašanjem, ki ga bo zastavil gospod Jožef Jerovšek, in sicer ministru za zunanje zadeve gospodu Karlu Erjavcu, ki pa je odsoten.
Izvolite.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Tudi sam naj povem, da pričakujem ustni odgovor na naslednji seji od spoštovanega gospoda ministra v odsotnosti.
Srbija je Sloveniji končno predala stavbo nekdanjega jugoslovanskega veleposlaništva v Rimu, ki je Sloveniji pripadlo v skladu z uresničevanjem sukcesijskega sporazuma iz leta 2001. Veleposlaništvo stoji na elitni lokaciji v Rimu in je glede na pomembnost te prestolnice za Slovenijo in slovensko manjšino ta lokacija izjemno pomembna, potreba in primerna. Tako menijo tudi dobri poznavalci in pomembni člani slovenske manjšine v Italiji, ki so jim razmere v Rimu zelo
poznane, ki so me tudi opozorili, naj preverim govorite, da se Vlada oziroma Ministrstvo za zunanje zadeve spogleduje s katastrofalno solucijo, da bi stavbo v Rimu prodalo. Zato sprašujem:
Kdo oziroma kateri krogi stojijo za takimi pritiski oziroma razmišljanji? Če to slučajno drži, potem naj povem, da me dobro obveščeni viri opozarjajo, da v to smer delujejo lobiji z izrazito koruptivnim ozadjem.
Ali drži, da Ministrstvo za zunanje zadeve razmišlja o prodaji stavbe Srbom in se je v ta namen tudi mižalo ob praznjenju opreme stavbe? Po nekaterih informacijah je v to vključen in za to finančno zainteresiran vplivni srbski kapitalsko-politični lobi v Ljubljani.
Sprašujem tudi:
Ali je res, da Slovenija od Srbije ni izpogajala nobene odškodnine za dolgoletno odlašanje z izročitvijo stavbe, kajti doslej je ta praksa bila vedno spoštovana in je tisti neizročitelj moral plačati tudi penale?
Potem sprašujem:
Ali je Slovenija dosegla v primopredajnem sporazumu oziroma pogajanjih, da se v zgradbo vrne vsa oprema, pohištvo, lestenci oziroma ali se to ustrezno denarno nadomesti?
Popolnoma jasno je, da Slovenija za diplomacijo potrebuje stavbo na tako ugledni lokaciji, ki lahko služi tudi kot kulturno-gospodarsko razstavišče, če Ministrstvo za zunanje zadeve poskuša prodajo argumentirati, češ da je za Slovenijo stavba prevelika, je to velika ... /izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa, gospod Jerovšek. Vaša želja po ustnem odgovoru na naslednji seji je bila zabeležena.
Naslednje vprašaje pa bo zastavila mag. Jana Jenko ministru za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneju Pikalu.
MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo. Vsem skupaj lep pozdrav. Moje vprašanje je namenjeno ministru za izobraževanje, znanost in šport, in sicer v zvezi z izvajanjem razpisa za opravljanje pripravniškega dela.
Vsi vemo, da je v Sloveniji zelo težko opraviti pripravništvo, predvsem za določene poklice. Vaše ministrstvo je 6. 12. 2013 letos objavilo razpis za zaposlitev 51 pripravnikov na področju vzgoje in izobraževanja brez možnosti podaljšanja. Naj navedem samo podatek, da je bilo v spomladanskem času letos objavljeno 264 volonterskih razpisanih mest za opravljanje pripravništva, prijavilo se jih je pa 688 kandidatov, potem je to vprašanje pereče. Tokratni razpis ministrstva se razlikuje od prejšnjih, in sicer na prejšnjih je bil predvsem poudarek na doseženem znanju oziroma na študijskem uspehu in za tiste, ki so se prijavili že na prejšnje razpise, pa niso bili uspešni.
47
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/19. seja
Tokratno merilo je brezposelnost po občinah, in sicer se to merilo naslanja na sklep o območjih z višjo stopnjo brezposelnosti v Republiki Sloveniji za leto 2010. To je za tri leta nazaj. V drugem odseku navedenega sklepa pa so celo poimensko navedene občine, ki spadajo pač v ta območja. Naj samo povem, da recimo Tržiča v tem sklepu ni omenjenega. Marsikatera občina pa je od leta 2010 tudi presegla najnižjo mejo brezposelnosti 10,6 % in bi se tako uvrstila na prednostno listo in s tem dosegla od 5 do 15 točk. V pravilniku o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja od leta 2010 je v 7. členu navedeno, da Ministrstvo za delo letno pripravi območja z višjo stopnjo brezposelnosti.
Potem je tu še anomalija, da je en pogoj, da je mentor star vsaj 58 let. Ne vem, čemu to služi. Ali mlajši niso dovolj sposobni, usposobljeni? To mi bo gospod minister, upam da, razložil.
Zanima me še:
Kako je lahko ministrstvo objavilo tako slabo pripravljen razpis?
Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Izvolite, gospod minister, imate besedo.
DR. JERNEJ PIKALO: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Hvala lepa tudi za to vprašanje. Z vami ne delim mnenja, da je to slabo pripravljen razpis, in to iz treh razlogov, ki vam jih bom povedal.
Kar se tiče vašega - tako bom rekel, saj tega niste rekli, ampak tona zadeve, bi rad rekel tole. Veste, pripravništvo ni več obvezno. Pripravništvo na področju vzgoje in izobraževanja ni obvezno. Na strokovni izpit za področje vzgoje in izobraževanja se lahko prijavi vsak posameznik, ki ima ustrezno izobrazbo, šest mesecev ustreznih delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja in seveda potem ta strokovni izpit tudi opravi. Te delovne izkušnje pa ni nujno zgolj in samo pridobiti s pripravništvom. Lahko se jih pridobi na mnogih drugih delovnih mestih v okviru vzgoje in izobraževanja. Vem, da se pogosto v javnosti ustvarja vtis, kot da je teh 51 pripravniških mest edinih.
Drugič, kar se tiče vaše, moram reči, kritike glede tega, da uporabljamo podatke iz leta 2010. Tudi meni se je to zdelo čudno, ampak sem šel ponovno pogledat in zadnji sklep o tem je dejansko iz leta 2010. Še zdaj sem šel še enkrat pogledat na stran Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in lahko boste videli, da je sklep o določitvi območij z višjo brezposelnostjo v Republiki Sloveniji zadnji iz leta 2010. To je za nas pomembno, zato ker gre za evropska sredstva. Mi smo ta sredstva našli dodatno in če želimo z vidika revizorske sledljivosti peljati ta projekt, potem moramo imeti uradno potrjen sklep. Vem, da se brezposelnost menja, da imamo vsak mesec nove podatke o
brezposelnosti, ampak zadnji uradni podatek o brezposelnosti je pa tisti, ki je na žalost naveden v tem konkretnem sklepu in se nanaša na vsako občino posebej. S tega vidika je to narejeno.
Kar pa se tiče tistega, kar ste rekli glede mentorjev nad 58 let, je pa logika zelo preprosta. Ne gre za to, da bi bili ostali mentorji izključeni, ne. Ampak želimo, da tisti nad 58 let, ki po našem mnenju imajo, recimo temu, mentorskih izkušenj, da lahko najbolj prenesejo znanje med generacijami. To je ta ideja v zvezi s tem 58. letom. Želimo jih aktivirati. Te ljudi želimo aktivirati, zato da bodo imeli pripravnike, zato da bodo z njimi delali in seveda mogoče potem ob koncu kariere jih bodo lahko ti pripravniki, če bi ostali ali v stiku ali kakor koli drugače, celo nadomestili. Podobna ideja, kot smo imeli včasih v visokem šolstvu, ko smo imeli te tako imenovane vzporedne nastavitve. K starejšim kolegom je prišel mlajši kolega in nekaj časa sta delala skupaj, zato da je bil ta prenos znanj, veščin in tako naprej najbolj uspešen. To želimo s tem delom razpisati, poudariti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Želite dopolnitev odgovora?
Izvolite, gospa Jana.
MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Hvala lepa. No, zdaj kar se tiče te starostne omejitve starosti nad 58 let, jaz ne vem. Veste, na visokem šolstvu je vsaj nekaj let nazaj bilo tako, ko sem še sama študirala, da so res predavali predavatelji zelo zelo stari, ki niso šli v korak s časom, metodologijo in znanjem in so bili nekateri njihovi pripravniki oziroma nasledniki skoraj do svojega, recimo, 50. in več leta, skoraj samo pripravniki oziroma nadomestek. Zdaj ne vem, ali se to še dogaja, ampak vem, da se je to dogajalo, da je profesor - saj pravim, ni rečeno, da če je toliko star, da tudi najbolj obvlada. Mogoče lahko samo za primerjavo vas vzameva, recimo. Niste stari 58 let, verjetno imate zelo veliko znanja. Po tem kriteriju vaš izobraževalni center, v katerem bi delali, ne bi pridobil dodatnih 15 točk, kar je zelo veliko - oziroma 30 in kandidat še 15. Ne vem, če je to ravno primeren kriterij.
Kar se tiče opravljanja strokovnega izpita. Vsi veste, da največkrat se najbolj rado zaposli tiste, ki imajo opravljen strokovni izpit. Za strokovni izpit, vsaj po tem, kar sem prebrala, pa mora res 6 mesecev neke delovne dobe imeti. Kako jo boš drugače dobil kot s pripravništvom? Težko! Mislim, res težko. To si pa dajva kar lepo povedati.
Pri tem sklepu mi vsekakor ni - glejte, na spletni strani je objavljeno mesečno poročilo o stopnji brezposelnosti in ... Ne vem, ta podatek vsekakor meni še vedno ne gre skupaj.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa. Izvolite, gospod minister.
48
DZ/VI/19. seja
DR. JERNEJ PIKALO: Glejte, saj pravim. Če želimo upoštevati ta kriterij, tu ne gre za brezposelnost "per se". Gre za sklep o določitvi območij z višjo stopnjo brezposelnosti v Republiki Sloveniji. In na žalost, tudi na mojo žalost, vem, da se podatki spreminjajo, ampak zadnji uradni je iz leta 2010. Mi pa, veste, z neuradnimi ali hitro spreminjajočimi se podatki ne moremo delati, ker potem se nam lahko tudi za čas trajanja razpisov že dvakrat spremenijo podatki. To pa ne gre.
Da ne bo ostal vtis, da smo mi mejo 58 let določili arbitrarno, ne. Mi smo naredili analizo podatkov o starosti strokovnih delavcev, o njihovi usposobljenosti za opravljanje dela mentorja in je bilo ugotovljeno, da je to tista primerna meja. Hočem vam samo to povedati, da ta zadeva ni narejena na pamet, ni narejena čez prst ali kakor koli, ampak zadaj stojijo neki podatki, namen je pa bil ta, ki sem vam ga prej skušal razložiti. Za ta vprašanja res hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Sedaj pa gremo na naslednje vprašanje, ki ga bi moral zastaviti mag. Ivan Vogrin, pa ga ne vidim v dvorani.
Zatorej besedo dajem gospodu Borutu Ambrožiču, ki bo zastavil vprašanje ministru za pravosodje dr. Senku Pličaniču ter ministru za zunanje zadeve gospodu Karlu Erjavcu, ki pa je opravičeno odsoten.
BORUT AMBROŽIČ (NeP): Hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav tudi vsem prisotnim!
Četudi drugega ministra ni, mislim, da je kar v redu, da sem vprašanje, ki se nanaša na ratifikacijo tako imenovane Istanbulske konvencije, naslovil na oba ministra, saj se vsebinsko nekako zadeva obeh ministrstev. Dovolite, da v začetku naprej obrazložim, na koncu pa tudi formuliram samo vprašanje.
V prvi polovici letošnjega leta je slovenska policija zabeležila 783 kaznivih dejanj nasilja v družini, pri čemer je bilo v 721 primerih žrtev ženska. Od leta 2000 se v 11 -letnem obdobju v Sloveniji zgodilo tudi 127, žal 127 umorov in poskusov umorov med partnerji, pri čemer je bilo več kot 72 % žrtev ženskega spola. Ti statistični podatki govorijo o tem, kako je, četudi je v zadnjih desetletjih v mnogih primerih opevana enakopravnost, torej neenakopravnost vsaj pri nasilju, zato je verjetno tudi Republika Slovenija ob boku 26 držav leta 2011 res podpisala Konvencijo Sveta Evrope o boju proti nasilju nad ženskami, ki predstavlja pravno zavezujoč akt, ki celostno ureja vprašanje nasilja nad ženskami. Hkrati pa Slovenija to konvencijo, ki je dobila ime Istanbulska konvencija, še vedno ni ratificirala, čeprav je bila ena od pobudnic pri njeni pripravi. Ratificirale pa so jo na primer do danes Albanija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Portugalska, Turčija in tudi naše neposredne sosede Italija in Avstrija.
Pa poglejmo, kaj sploh pomeni pojem ratifikacije. Poenostavljeno bi lahko rekli, da gre za soglasje države, kajti, da bi konvencija lahko začela veljati, je potreben izpolnjen pogoj ratifikacije, v tem konkretnem primeru s strani 10 podpisnikov, od tega vsaj 8 držav članic Sveta Evrope. Z mednarodnimi konvencijami se države dogovorijo za enotna pravila, poenotenje pa je lahko učinkovito le, če konvencijo ratificira veliko število držav. Tako ratifikacija predstavlja zadnji in odločilni korak v procesu. Na spletni strani izvoznega okna lahko pod to kategorijo preberemo tudi sledeče: "Včasih pa doživimo tudi presenečenje, ko parlament posamezne države ratifikacije ne izglasuje ali pa uveljavlja pridržke, ki zmanjšajo uporabnost konvencije." Pravno-informacijski center nevladnih organizacij PIC meni, da sprememba predpisov, ki jih omenjena konvencija zahteva, ne bi smela predstavljati težke naloge za državo, zato ministra za pravosodje in hkrati tudi ministra za zunanje zadeve sprašujem:
Kakšni so razlogi, da Republika Slovenija še vedno ni ratificirala tako imenovano Istanbulsko konvencijo, Konvencijo Sveta Evrope o nasilju nad ženskami, čeprav je bila ena od pobudnic pri njeni pripravi?
Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Izvolite, gospod minister dr. Senko
Pličanič.
DR. SENKO PLIČANIČ: Gospa predsedujoča, gospe poslanke in poslanci! Gospod Ambrožič!
V zvezi s tem vprašanjem bom ta del, ki ga sam pokrivam, lahko pokril v svojem odgovoru. V resnici gre za konvencijo, pri kateri smo tudi sami sodelovali kot pobudniki, vendar je pa končno besedilo konvencije takšno, da terja kar nekaj posvetovanj še z različnimi deležniki, s katerimi se običajno posvetuje naše ministrstvo, ko pripravlja neko ratifikacijo ali nek zakonski predpis. Tu mislim na sodstvo, ostale deležnike v pravosodju, akademsko stroko in tako naprej. In edini razlog, da konvencija še ni bila ratificirana, je v tem, ker v teh posvetovanjih z omenjenimi deležniki iščemo način, kako čim bolj besedilo konvencije, kakršno je, inkorporirati v slovensko pravo. Treba je namreč vedeti, da praktično celotna vsebina konvencije je že zajeta v slovenskem pravu ali pa so, recimo, nekatere določbe slovenskega prava še celo strožje od zahtev konvencije. Tako so se sodelavci na ministrstvu našli v neki manjši zadregi, kako konvencijo, pri kateri smo v resnici bili pobudniki, pa je potem končno besedilo tako, kot je, in katere večji del je že uveljavljen v slovenskem pravu, zdaj vseeno nekako ratificirati in prenesti v slovensko pravo. Zato je nekoliko več teh posvetovanj. Ta posvetovanja bomo opravili in potem predlagali ustrezno ratifikacijo.
49
DZ/VI/19. seja
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa, gospod minister.
Želite dopolnitev odgovora?
Izvolite, gospod Ambrožič.
BORUT AMBROŽIČ (NeP): Hvala za korektno pojasnilo, spoštovani gospod minister.
Res pa je, namenoma postavljam pravzaprav to vprašanje že drugič, mislim, da je pred pol leta ali še dlje nazaj, ko sem ga postavil zunanjemu ministru, tudi takrat gospodu Erjavcu, pa se do danes zadeva ni premaknila. Zato apeliram, ne kot dodatno vprašanje, ampak kot apel, da se zadeve pospešijo, saj smo na to še vedno odprto vprašanje bili opozorjeni tudi vsi poslanci z dopisom slovenskega združenja, ki se bori zoper nasilje nad ženskami v Sloveniji, in v tem smislu je tudi usmerjeno moje vprašanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Želi gospod minister komentirati? (Ne.)
Nadaljujemo z naslednjim poslanskim vprašanjem, ki ga bo postavila gospa Janja Napast, in sicer ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Samu Omerzelu, ki pa je opravičeno odsoten.
JANJA NAPAST (PS SDS): Hvala lepa še enkrat za besedo.
Na spoštovanega ministra za infrastrukturo in prostor naslavljam naslednje vprašanje.
Tretja razvojna os je eden izmed ključnih razvojnih projektov Savinjsko-šaleške regije kot tudi celotne Slovenije, za katerega se že celo desetletje zavzemajo tako župani regije kot direktorji gospodarskih zbornic Slovenije. Poleg trase tretje razvojne osi v severnejšem delu na relaciji avtoceste Velenje-Slovenj Gradec že nekaj časa predstavlja ne preveč enostavno rešitev prostorskega načrta, z neprestanim odlašanjem pa sta skladnejši regionalni razvoj in odprtost doline vse bolj ogrožena. Umeščanje trase v prostor je potekalo od leta 2005 in 2006. V septembru konec 2012 je ministrstvo pod vodstvom Zvonka Černača pripravilo celotno poročilo glede aktivnosti pri pripravi posameznih državnih prostorskih načrtov, in sicer na podlagi sklepa Vlade, in ga poslalo v obravnavo in sprejetje Vladi Republike Slovenije. Za dva odseka hitre ceste je Vlada že sprejela državna prostorska načrta, za preostale odseke pa kot predstavnica Zgornje Savinjske doline podpiram umestitev trase Šentrupert-Velenje, ki bo strokovno utemeljena, stroškovno sprejemljiva in bo omogočala izvedbo v najkrajšem mogočem času. Zato me zanima:
Kako potekajo aktivnosti v zvezi z izgradnjo tretje razvojne osi?
Prosim odsotnega ministra Omerzela za odgovor na vprašanje na naslednji seji v obliki ustnega odgovora.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa za vprašanje. Tudi ta vaš predlog bo upoštevan.
Nadaljujemo z naslednjim vprašanjem, ki ga bo zastavil gospod Andrej Čuš, in sicer ministru za finance dr. Urošu Čuferju, ki je prav tako opravičeno odsoten.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Hvala za besedo.
Ministru za finance sem postavil naslednje vprašanje:
Kaj bo storila država, da se končno vzpostavi gospodarska rast in da bo gospodarstvo posledično lahko zaposlovalo mlade?
Obenem pa me tudi zanima:
Kdaj bomo v naši ljubi državi končno prenehali z brezidejno politiko zadolževanja na račun mladih in prihodnjih rodov v naši državi?
Imam občutek, da se vlada Alenke Bratušek obnaša kot mesar slovenskega gospodarstva, saj do zdaj ni sprejela ali pa vpeljala niti enega pozitivnega ukrepa za naše gospodarstvo. Po drugi strani pa je žal teh negativnih ukrepov res ogromno, pa ne bi zdaj rad našteval, ker bi lahko kar dolgo našteval, ampak vsi smo verjetno občutili dvig DDV, davek na nepremičnine se je sprejel, dražje so vinjete in še en kup odločitev in potez je bil tukaj izglasovan s strani vladajoče koalicije, ki bodo gospodarstvo dodatno prekomerno bremenile. Sam menim, da je gospodarstvo tisto, ki bo lahko zaposlovalo in rešilo nekaj mladih, da ostanejo v naši državi. Če ne bo zaposlovalo gospodarstvo in podjetništvo, potem ne vem, kje bodo mladi v prihodnje sploh iskali zaposlitev v naši državi. Trenutno imamo, lahko rečemo, na borzi 30 tisoč iskalcev zaposlitve, 30 tisoč brezposelnih mladih. Delovnih mest za mlade ni, po drugi strani pa jih z vsako novo zadolžitvijo vlade oziroma državne dodatno obremenjujemo. Mladi ali vsak novorojenec je bil do prejšnjega tedna zadolžen za 11 tisoč evrov, ko se je rodil, sploh nočem več računati, kje bo na koncu tega leta in kako bo to v prihodnje, ko bo oziroma je v načrtu te vlade še dodatno zadolževanje.
24. maja 2013 smo tukaj v Državnem zboru sprejeli zlato fiskalno pravilo, več kot dve tretjini sta glasovali "za", in tam tudi piše v 2. členu zlatega fiskalnega pravila, katerega smo sprejeli, da se v roku 6 mesecev od sprejetja sprememb ustave sprejme tudi zakon o zlatem fiskalnem pravilu. Če pogledamo na koledar, kje smo danes, bi lahko ugotovili, da smo danes že en mesec za predvidenim rokom, in minister za finance do danes sploh ni nič omenjal zlatega fiskalnega pravila. Zato me tudi zanima:
Kdaj bodo naslednji postopki v procesu sprejemanja zlatega fiskalnega pravila prišli tudi na vrsto?
Kaj več pa bom vprašal ministra naslednjič, odgovor pa bi rad imel v ustni obliki. Hvala.
50
DZ/VI/19. seja
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Vašo željo bomo seveda upoštevali.
Naslednje vprašanje pa bo zastavila gospa Sonja Ramšak, in sicer ministru za pravosodje dr. Senku Pličaniču.
Izvolite.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala lepa, podpredsednica. Spoštovani minister!
Že v mesecu avgustu sem na vas naslovila pisno poslansko vprašanje, ki se je nanašalo na zagotavljanje prostorskih pogojev za potrebe delovanja državnega tožilstva, na katerega ste mi zelo izčrpno odgovorili, na vsa moja zastavljena vprašanja, vendar pa so se mi iz tega vašega vprašanja porodile nekatere druge stvari in tudi danes želim s tem ustnim poslanskim vprašanjem nekako dobiti od vas odgovore.
Namreč, v točki, kjer gre za najem prostorov, katerih najemodajalec so osebe zasebnega prava, deluje 5 državnih tožilstev -tako izhaja iz vašega odgovora. Z njimi so sklenjene najemne pogodbe, tako na primer za Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je sklenjena pogodba za nedoločen čas z odpovednim rokom treh mesecev za najem 3 tisoč 104 kvadratnih metrov, od tega mesečna najemnina znaša kar 35 tisoč 885,94 evrov. Naslednje je takšno tudi, recimo, Okrožno državno tožilstvo v Celju, ki ima sklenjeno pogodbo z družbo Maksimiljan v skupnem mesečnem znesku 13 tisoč 510 evrov za najem tisoč 326 kvadratnih metrov in še nekatera druga tožilstva, tako v Kopru, kot tudi v Novem mestu. Zato vas, spoštovani minister, sprašujem:
Ali se vam zdijo ti stroški najema poslovnih prostorov za delovanje teh državnih tožilstev prenormirani?
Kaj boste storili za znižanje teh stroškov najema?
Obenem me zanima:
Ali so morda proti tem pravnim osebam, ki so lastniki teh prostorov, sproženi morda predkazenski, kazenski oziroma sodni postopki in kako to potem vpliva lahko tudi na te postopke?
Zanima me tudi - pred kratkim je bil sprejet Zakon o davku na nepremičnine:
Na kakšen način potekajo dogovori o tem, kdo bo nosil te stroške davka na nepremičnine oziroma ali bodo sklenjeni ustrezni aneksi?
Ali morda ni treba te pogodbe ponovno proučiti, najti ustreznejše rešitve? Namreč, če samo pogledam za Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, bo to podjetje oziroma družba za pet let najema dobila kar 20 milijonov evrov.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Izvolite, gospod minister.
DR. SENKO PLIČANIČ: Spoštovana podpredsednica, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana gospa Ramšak! V dveh delih bom odgovoril na vaše vprašanje.
Najprej naj povem, da bo strošek plačila najemnin za prostore, v katerih deluje državno tožilstvo, ministrstvo, ki ga vodim, prevzelo s 1. 1. 2014. Do takrat in ves ta čas od začetka tega mandata je te stroške poravnavalo Ministrstvo za notranje zadeve, ker ta prenos še ni bil izpeljan, torej prenos pristojnosti, povezanih s tožilstvom, z Ministrstva za notranje zadeve nazaj na Ministrstvo za pravosodje. Ministrstvo za notranje zadeve je s tistimi najemodajalci, ki so najemodajalci prostorov, v katerih so državni tožilci, tako kot tudi za vse ostale, takoj že na začetku mandata začelo in tudi izvedlo pogajanja za znižanje najemnin in so - recimo, tukaj imam podatek - dosegli skupen prihranek, ko gre za poslovne prostore, v katerem so državni tožilci, 74 tisoč, in tako naprej, evrov. Sicer pa so stroški najemnin za poslovne prostore tožilcev v celoti, po teh izvedenih pogajanjih, v letu 2013 znašali oziroma znašajo 802 tisoč in še nekaj - ne bom sedaj zdaj vseh številk naprej govoril - evrov letno. Takšno je dejansko stanje. In tudi potem po 1. 1. 2014, ko bo ministrstvo, ki ga vodim, to ponovno prevzelo, bo še vedno takšno. Hkrati pa naj povem, da je ministrstvo, ki ga vodim, pristojno na splošno za razpolaganje, gospodarjenje in upravljanje z nepremičninami v lasti države, kamor sodijo zlasti poslovni prostori pa tudi počitniške kapacitete. Tukaj imamo velike ambicije, velike načrte, kaj s temi nepremičninami narediti. Torej, glavni cilj je, da bi v čim krajšem času prišli v situacijo, kjer država ne bi več plačevala najemnin in lizingov, in bi imela vse prostore, v katerih delujejo državni organi, od pravosodnih, tožilstva, sodstva do vseh ostalih, v svoji lasti. To je verjetno bolj srednjeročen in dolgoročen cilj. Mi bomo naredili vse, kar se da, da ga čim prej dosežemo - vsaj v tistem delu, kakor ga bomo lahko.
Ko pa gre konkretno za prostor pravosodnih organov, sodišč in tožilstev, je pa s tem povezan projekt nove sodne stavbe, v kateri naj bi tudi tožilstva imela svoj sedež, ki pa smo ga do neke mere že pomaknili naprej od začetka tega mandata, še posebej se ga mislim pa intenzivno lotiti zdaj v prihodnjem letu. Tako sem prepričan, da se bo tu, ko gre za prostore, v katerih delujejo državna tožilstva, precej hitro premaknila ali pa spremenila situacijo v tem smislu, da ne bomo več plačevali najemnin, vsaj za veliko večino tistih prostorov, v katerih danes so - govorim seveda o Ljubljani. To je glede obstoječega stanja in kaj mislimo narediti za to, da se ti stroški zmanjšajo.
Še to naj dodam, vsi ti projekti, o katerih govorim, so projekti, za katere države ne bo, ne namerava in ne bo, ker tudi nima, nič dala iz proračuna, pač pa iščemo zasebne partnerje in poskušamo najti neko obliko javno-
51
DZ/VI/19. seja
zasebnega partnerja, kjer bi zasebni partner to financiral. Se prvi, pridemo do objekta, pridemo do nepremičnin, države to nič ne stane ali pa je vsaj ne stane takoj. Končni izplen, končni saldo takega razmerja bi moral biti ugodnejši za državo, kot so trenutna najemna oziroma lizing razmerja. To je cilj in to peljemo, ko gre za sodno stavbo, v katerem naj bi sodišča imela svoj sedež in državno tožilstvo iz Ljubljane, peljemo, sicer jaz bi si želel, da hitreje, ampak nekaj smo že naredili v teh nekaj mesecih.
Tega drugega vprašanja pa moram reči, da ne razumem prav dobro, ko sprašujete, če so sproženi proti tem osebam zasebnega prava, ki so najemodajalci, če prav razumem, gospa Ramšak, najemodajalci, če so sproženi kakšni predkazenski, kazenski oziroma drugi sodni postopki ... / znak za konec razprave/
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Imate možnost za dopolnitev odgovora oziroma ... / oglašanje iz dvorane/
DR. SENKO PLIČANIČ: Se opravičujem. Sem vas razumel pravilno potem, povezani z oddajanjem v najem - s čimer koli. Teh podatkov nimamo. Sodelavci, ki so mi pomagali pripraviti odgovor na to vaše vprašanje, mi tu navajajo, da kot najemniki ne preverjamo tega, ali so v kakšnih kazenskih postopkih, preverjamo pa, če so lastniki ali niso, ali so druge stvari v redu, takšne, kot morajo biti, zato da se takšno razmerje sklene.
Se opravičujem, to sem pa še pozabil povedati. Ko se sprašujete, kako bo z davkom in kdo bo nosil ta strošek davka na nepremičnine. Mi načrtujemo v tistem trenutku, ko bo popolnoma jasno, ko bo ta evidenca, ko bo GURS, Geodetska uprava RS imela popolnoma jasno sliko o nepremičninah na splošno in tudi tistih, ki so v lasti državi, in davku za te nepremičnine, potem bomo šli ponovno v revizijo, ponovno v pogajanja glede vseh teh najemnih in ostalih razmerij z vsemi.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Želite dopolnitev odgovora?
Izvolite, gospa Ramšak.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala lepa, minister.
Moram reči, da sem delno zadovoljna z vašimi odgovori. Morda res pri ustnih vprašanjih ni mogoča širša obrazložitev. Moje vprašanje, kar se tiče, ali so sproženi kazenski oziroma sodni postopki ali morebitni predkazenski postopki, se nanaša na te pravne osebe, nevezano na te najemnine. Vprašanje je namreč, nekateri indici ljudi, ki se pojavijo tudi v moji poslanski pisarni, so, da naj bi se za določene osebe zadeve držale v predalih. Na to
se je navezovalo to moje vprašanje, ta del mojega vprašanja.
Bi pa vseeno predlagala, da se dejansko prouči, ali ima država v svoji lasti ustrezne nepremičnine. Če samo pogledam za Celje. V Celju ima Dars stavbo, ki propada. Mislim, da bi bilo zelo smotrno, da državno tožilstvo kupi to stavbo in uredi stavbo, pa mislim, da bi jo prišlo veliko ceneje, kot pa sedaj plačujemo za najem oziroma za lizing te pogodbe, najemnine. Če pogledamo, v 10 letih, namreč konec poteka pogodbe je 23. 7. 2012, je to 20 milijonov. Mislim, da za 20 milijonov lahko zgradimo kakšno bolnišnico, jo opremimo. To je res takšen strošek za državo, ki si ga v tej hudih časi ne bi smela privoščiti. Da pogledamo potem Okrožno državno tožilstvo, ki se nahaja v stavbi Zadružne zveze. Kot sme že prej rekla, za pet let najema to pomeni 20 milijonov evrov stroškov. Mislim, da nismo tako bogata država, da bi lahko na ta način razmetavali z denarjem davkoplačevalcev.
Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Želite morda dopolniti, gospod
minister?
DR. SENKO PLIČANIČ: Spoštovana podpredsednica, spoštovane poslanke in poslanci! Spoštovana gospa Ramšak!
Popolnoma se strinjam z vsem, kar ste povedali v tem zadnjem delu. Moram pa povedati, da je to področje, ta pristojnost ena od mnogih, kjer se v preteklosti praktično ni nič naredilo in pač delam, kar se da. Se pa strinjam, da je še cel kup situacij, ko imamo nekje neke nepremičnine, ki so prazne, nekje drugje pa plačujemo najemnino. Lahko mi verjamete, da kar je mogoče, sem poskušal v tem mesecih narediti. Res pa je, da sem se sam osebno bolj angažiral v tem času do današnjega dne pri drugih projektih, pri insolventni reformi, pa pri sodni reformi in tako naprej, in mi je zmanjkalo časa za to, da bi osebno tudi te stvari peljal naprej. Nameravam pa to sedaj v januarju narediti, ker je treba, drugače ne bo šlo. Ampak takšno je pa stanje. Sicer nimam navade in preprosto ne funkcioniram tako, da bi sedaj druge krivil, ampak povem, kakšno je dejansko stanje. Dejansko stanje je, da je bilo gospodarjenje in upravljanje z državnimi nepremičninami v zelo slabem stanju vsa ta leta in takšno je zatečeno stanje. To zdaj spremeniti, treba bi bilo hitro, ampak gre pač kot gre. Imamo to, kar imamo. Poskušal bom dati vse od sebe, da se to čim prej popravi in da take situacije, kot jih omenjate, ne bi več obstajale.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Imate proceduralni predlog, gospa Ramšak?
Izvolite.
52
DZ/VI/19. seja
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala lepa. Ja, imam proceduralni predlog.
V skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika Državnega zbora bi predlagala, da se opravi širša razprava - pa ne zato, ker ne bi bila zadovoljna z odgovori gospoda ministra! Mislim, da je bil zelo korekten v teh odgovorih, vendar pa tako kot vi tudi jaz ugotavljam, da na tem področju ravnanja s stvarnim premoženjem države imamo še rezerve in da je v teh težkih časih to ena tema, ki si zasluži širšo pozornost.
Zato bi pač predlagala ta proceduralni predlog. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa za vaš proceduralni predlog. O njem bomo odločali jutri, 17. decembra, v okviru glasovanj.
Ker magistra Ivana Vogrina ne vidim v dvorani, moral bi imeti naslednje poslansko vprašanje, dajem besedo magistrici Majdi Potrata, ki bo svoje vprašanje zastavila ministru za pravosodje doktorju Senku Pličaniču.
Izvolite.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani gospod minister!
Meni je popolnoma jasno, da je za ratifikacijo mednarodnih pogodb odgovorno Ministrstvo za zunanje zadeve, ampak glede na to, da nisem niti jaz prvič v položaju, ko zastavljam v zvezi ratifikacijo te konvencije ustno vprašanje, pa tudi danes ste ga že dobili, sem se namenoma usmerila samo na vas zaradi tega, ker v enem od odgovorov je bilo navedeno, da ima zadržke za ratifikacijo te konvencije pravzaprav Ministrstvo za pravosodje. Temu pa, moram reči, se precej čudim, ker ne vem, kaj naj bi bilo v tej konvenciji takega, da bi bilo treba pregledati, ali so naši pravni akti res tako zastavljeni, da lahko konvencijo ratificiramo. Podpisali smo jo že, medtem so nekatere države konvencijo ratificirale, meni se pa zdi zdaj ob izteku zelo odmevne akcije boja proti nasilju od 25. novembra do 10. decembra, v katerem so nas vsi, ki so se kakor koli soočili z nasiljem nad ženskami in nasiljem v družini, prepričevali, kako Slovenija po letih napredovanja priprave zakonskih okvirov in izboljšanih možnostih za ukrepanje, kadar je nasilje v družini, ugotavlja upad teh prizadevanj. Sama vidim eno od teh možnosti v tem, da se je iz Kazenskega zakonika umaknila kazenska določba in sodišča ženske več ali manj usmerjajo na civilne tožbe. Za civilne tožbe je pa treba imeti seveda odvetnika, je treba imeti denar, da ne govorim o teh rečeh, da so nas celo opozarjali na to, da nekateri sodniki obravnavajo nasilje v družini kot kaljenje javnega reda in miru po Zakonu o javnem redu in miru in štejejo to za družinski prepir. Jaz sicer ne vem, kako je nasilje mogoče šteti za družinski prepir, zlasti če mora ženska
poiskati pomoč v bolnišnici, da ne povem še česa drugega, kako si potem tak nasilen moški lahko pomiritev predstavlja. Res me zanima:
Kje ima Ministrstvo za pravosodje zadržke, da pravi, da bi bilo treba pogledati, zaradi katerih določb naše zakonodaje te konvencije ni mogoče ratificirati?
Hvala za odgovor.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Doktor Senko Pličanič, imate možnost za odgovor.
DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala. Spoštovana gospa podpredsednica, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana kolegica ministrica in spoštovana gospa Potrata!
V bistvu lahko povem samo še enkrat enako, kot sem že gospodu Ambrožiču. Nekih posebnih zadržkov na ministrstvu nimamo v tem smislu, da bi nasprotovali posameznim določbam konvencije. Res pa je, da se je pri tem angažmaju, pri tem razmisleku, kako zdaj to konvencijo, kakršna je, inkorporirati v slovensko pravo, da so sodelavci naleteli na cel kup problemov ravno zato, ker so določene stvari v slovenskem pravu že urejene, in to celo strožje od konvencije. Tukaj ostane neka zadrega, kaj zdaj narediti, kako ratificirati, pomeni inkorporirati v slovensko pravo, to je pa glede posameznih vprašanje strožje. Zato so se sodelavci odločili tudi na podlagi mojih usmeritev, da vključijo v to diskusijo vse tiste, ki o teh vprašanjih v Sloveniji največ vedo, poleg samih sodelavcev na ministrstvu, to je raznih pravosodnih deležnikov, sodstva, tožilstva in tako naprej, in akademske stroke na vseh treh pravnih fakultetah in preprosto zdaj potekajo ti pogovori. Prepričan sem, da bodo našli ustrezne rešitve in potem konvencijo ratificirali.
Glede tega, kar ste pa tudi povedali, da so ženske, nad katerimi se izvaja nasilje, nad katerimi moški in drugi izvajajo nasilje, v slabšem položaju zaradi tega, ker ni več te možnosti kazenskega pregona, o katerem ste govorili - tudi tega se zavedamo na Ministrstvu za pravosodje in mislim, da bodo v okviru teh usklajevanj, povezanih z ratifikacijo konvencije, našli primerno rešitev tudi za to. Vemo, da je v praksi to tako in ker smatramo - ali pa vsaj jaz kot minister - v vsakem primeru nasilje nad otroci in ženskami kot eno najbolj zavrženih dejanj in s tem tudi eno glavnih prioritet, ko gre za pristojnosti, ki jih imam, to so pa zakonodajne pristojnosti, tako da bom zanesljivo poskrbel za to, da bo temu posvečena maksimalna pozornost.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Izvolite, gospa Majda Potrata, za dopolnitev odgovora.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala.
53
DZ/VI/19. seja
Saj v Družinskem zakoniku je bilo o teh rečeh tudi govora, pa tudi v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini najdemo stvari, ki jih konvencija obravnava, denimo tudi, kako obravnavati otroka, ki je priča družinskemu nasilju. So zatočišča, imamo varne hiše, je marsikaj, se pa sprašujem, če ni mogoče kaj narobe to - tu sicer v 33. členu Konvencije piše o psihološkem nasilju, pa to je verjetno slab prevod - ampak vidite, to smo mi zdaj že ven vrgli iz zakonodaje: "Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, da se zagotovi, da se naklepno ravnanje, ki s silo ali grožnjo resno prizadene psihološko celovitost osebe, opredeli kot kaznivo dejanje." Lani smo mi to zakonodajo nekoliko spremenili. Ali pa, recimo, 48. člen prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni. Nasilje nad žensko je tako specifično kaznivo zavržno dejanje, da terja tudi posebno obravnavo in v mediacijo verjeti, v tem, ko imaš na eni strani psihično zlomljeno osebo zaradi tega, ker je žrtev nasilja, na drugi strani pa povzročevalca nasilja, je težko verjeti. In vidite, 48. člen ravno govori o prepovedi obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni. In marsikaj je v tej konvenciji takšnega, kar bi samo utrdilo, če bi jo ratificirali, našo splošno zavezo o ničelni toleranci do nasilja.
Res bi od vaš rada slišala:
V kolikem času računate, da bo Ministrstvo za pravosodje uspelo ugotoviti te stvari? Gre za kršenje temeljih človekovih pravic in to je najpogosteje kršena temeljna človekova pravica.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Izvolite, gospod minister, če želite pokomentirati.
DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala, spoštovana podpredsednica! Spoštovana gospa Potrata!
Časovne dimenzije vam zdaj točno ne znam povedati, v vsakem primeru zelo hitro. Se pa popolnoma strinjam s tem, kar ste povedali. Tudi moji sodelavci se zavedajo tega, da je v konvenciji marsikaj dobrega, ampak problemi so pravno-tehnične narave na način, kot sem malo prej opisal, kako nekatere malo manj pravniške formulacije v tej konvenciji zdaj narediti takšne, da bodo pile vodo, če lahko še jaz uporabim to besedno zvezo, da bodo skladne z neko pravno logiko, predvsem pa z veljavnim slovenskim pravom ali pa, da ga zdaj vsaj ne bi bilo treba na glavo postavljati, zato da neko stvar iz konvencije inkorporiramo v slovensko pravo.
Prepričan sem, da bodo v najkrajšem možnem času sodelavci ta usklajevanja opravili. Vsi se zavedamo, da gre za zelo pomembno vprašanje, gre tudi za specifiko, in kot rečeno, jaz sam bom to tudi nadziral in poskrbel, da bo najprej ta postopek usklajevanj opravljen čim hitreje in da bodo tudi rešitve take, da bodo
olajšale kazenski pregon in sankcioniranje tistih, ki taka kazniva dejanja izvajajo.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa, gospod minister.
Za zadnje poslansko vprašanje besedo dajem Borutu Ambrožiču, ki bo vprašanje zastavil ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anji Kopač Mrak.
BORUT AMBROŽIČ (NeP): Hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav vsem prisotnim, tudi ministrici, ki se nam je pridružila!
Lahko rečem, da gre nekako za "copy-paste" poslanskega vprašanja, ki sem ga ministrici že zastavil pred relativno kratkim časom, ki se nanaša na družbeno odgovornost. Vprašanje pa ponavljam zato, ker se je v vmesnem času, lahko rečemo, v okviru desetih dni nazaj, zgodil tudi nek zanimiv forum, ki je nastal na pobudo zunanjega ministrstva. Zanj si, recimo, laik niti ne bi mislil, da je relativno pristojno za vprašanje družbene odgovornosti, ga je pa kljub temu identificiralo kot enega pomembnih elementov mednarodnih odnosov, ki so se začeli razvijati v Evropi, lahko rečemo, od leta 2001 z nastankom tako imenovane zelene knjige, ki definira družbeno odgovornost podjetij.
V tem kontekstu je tekla tudi razprava na forumu, kot rečeno, ki ga je organiziralo zunanje ministrstvo v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in na katerem so se predstavniki ministrstva kot tudi vseh ostalih relevantnih deležnikov, od gospodarstva do nevladnih organizacij in medijev, strinjali, da je potreba po definiciji ali glede na priporočila -ne na zahteve, še enkrat poudarjam, na priporočila Evropske unije -, da posamezna država vzpostavi ali pa spiše nacionalno strategijo o družbeni odgovornosti, ki je lahko širši okvir, kot je, recimo, tudi težnja po nacionalnih strategijah o človekovih pravicah ali pa, recimo, o pravicah starejših in podobno, ki je nuja današnjega časa. Ne bi ponavljal definicije družbene odgovornosti, ker sem jo že v prejšnjem podobnem vprašanju. Zato ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sprašujem:
Ali ima ministrstvo za leto 2014 pripravljen načrt glede nacionalne strategije o družbeni odgovornosti?
Oziroma:
Ali se bo ponovno aktivirala nacionalna medresorska delovna skupina za razvoj družbene odgovornosti? Na tem forumu je tudi bilo izraženo prepričanje, da je nujno treba na vsakem ministrstvu določiti pooblaščeno osebo, ki se bo intenzivno ukvarjala s tem vprašanjem pri pripravi želene nacionalne strategije.
Hvala lepa za odgovor.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Dr. Anja Kopač Mrak, izvolite.
54
DZ/VI/19. seja
DR. ANJA KOPAČ MRAK: Glede na vprašanje, ki mi je bilo že zastavljeno, mislim, da maja ali junija, bo verjetno odgovor dokaj podoben. Verjetno postavljate vprašanje glede priprave strategije za 2014 in ne 2013.
Bi pa morda še enkrat res zelo jasno povedala, da na ministrstvu spremljamo dogajanje na področju družbene odgovornosti izključno z vidika zaposlovanja in socialnega podjetništva in da nikakor nismo nacionalni koordinatorji za to področje. Vlada Republike Slovenije namreč Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nikoli ni zadolžila za pripravo kakršne koli nacionalne strategije, ker gre pri tem za vsebinski dokument, ki presega delokrog našega ministrstva in posega v delokrog vseh ostalih resorjev. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bilo zaradi vidika družbene odgovornosti kot orodja socialnega dialoga tisto ministrstvo, ki se je ob vstopu v Evropsko unijo udeleževalo sestankov delovne skupine pri Evropski komisiji za družbeno odgovornost podjetij. Delovna skupina je prav zaradi poudarka socialnega dialoga izvorno, organizacijsko spadala pod Generalni direktorat za zaposlovanje, že nekaj let pa si zaradi močnejšega poudarka na podjetniških vsebinah organizacijsko dolžnost deli z Generalnim direktoratom za podjetništvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Govorite o družbeni odgovornosti podjetij in verjetno je to mnogo bolj povezano z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Do prejšnjega mandata je na pobudo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve obstajala medresorska delovna skupina tudi za družbeno odgovornost podjetij. Ta je od začetka članstva v OECD in s tem obveznostjo, da pri MGRT - Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo - deluje nacionalna kontaktna točka OECD za izvajanje smernic za mednacionalne družbe, izgubila na pomenu in dokončno prenehala obstajati ob pregledu in ukinitvi različnih delovnih teles vlade v prejšnjem mandatu.
Nacionalna strategija, ki jo omenjate, ima podlage v sporočilu Komisije z naslovom Prenovljena strategija EU 2011-2014 za družbeno odgovornost podjetij, ki je bila sprejeta oktobra 2011. Sporočilo pravno ni zavezujoče in tudi iz vsebine je razvidno, da Komisija želi države članice povabiti, da oblikujejo ali prenovijo načrte ali nacionalne sezname prioritetnih aktivnosti za promocijo družbene odgovornosti. Nikakor torej ne gre za nacionalno strategijo. Pomembno je, da je družbena odgovornost kot orodje razvoja slovenskega gospodarstva jasno definirana v slovenski industrijski politiki, v SIP, za katero izvajanje je zopet zadolženo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, in je bila ta strategija sprejeta februarja 2013. Ko bo MGRT pripravljalo izvedbene ukrepe tega strateškega dokumenta, bo vsekakor Ministrstvo za delo,
družino, socialne zadeve in enake možnosti pri tem sodelovalo.
Poleg tega se omenjeni dokument navezuje ne le na vsebino OECD smernic za večnacionalne družbe, pač pa se tudi povezuje s smernicami Združenih narodov - to, kar ste omenjali, UN Global compact. Za to področje je pri nas zadolženo Ministrstvo za zunanje zadeve in vključuje področje človekovih pravic v gospodarstvu v širšem pomenu in s katerim so bile pred kratkim nadgrajene tudi smernice OECD. Obstaja tudi civilna pobuda pod okvirjem Equiliba, ki pripravlja osnutek prioritet, ki naj bi jih Slovenija izvajala za področje družbene odgovornosti. Informacije o fazi priprave tega dokumenta nimamo, predvidevamo pa, da nas bodo, ko nas bodo potrebovali, povprašali in vključili v pripravo tega dokumenta.
Poudarjam pa nekaj, da po našem razumevanju družbena odgovornost zajema predvsem prostovoljno odgovorno ravnanje podjetij, ki presega zakonodajne zahteve. Če bomo v naši državi vse zakonodajno urejali in predpisali podjetjem, tudi družbeno odgovornost, potem ne vem, kam bomo prišli. Zato menim, da je pristop, ki sloni na praksi in usmeritvah gospodarskih subjektov, edini pravi pristop za kakršno koli ukrepanje in promocijo družbene odgovornosti. Pri tem vprašanju družbene odgovornosti gre, verjetno, če primerjamo s katerim koli drugim, predvsem za t. i. pristop od spodaj navzgor. Kakršno koli zavezujoče ravnanje ali z zakonom predpisovanje družbeno odgovornega ravnanja seveda ni mogoče. Mi na področju socialnega podjetništva, ki je del družbeno odgovornega vedenja, vsekakor s svojimi, tako strategijo kot ukrepi, ki jih koordiniramo z drugimi ministrstvi, poskušamo doseči maksimum, predvsem s promoviranjem socialnega podjetništva in tudi omogočanje razvijanja socialnega podjetništva. Ko pa govorimo o družbeni odgovornosti, morate nasloviti to vprašanje, če ga boste še tretjič, ministru, ki je pristojen za gospodarski razvoj, ker gre za družbeno odgovornost podjetij.
Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa za odgovor.
Izvolite, gospod Ambrožič, imate željo po dopolnitvi odgovora.
BORUT AMBROŽIČ (NeP): Hvala za odgovor.
Ministrica mi je v bistvu podala relativno sorodne odgovore kot prvič. Očitno se v marsičem ne razumemo, predvsem pa v tem, da ni več govora kot leta 2001 o družbeno odgovornosti podjetij kot takšnih, ampak o družbeni odgovornosti organizacije ali organizma, katerega pa predstavlja v našem primeru tudi Republika Slovenija.
Zato je moje prvo kot tudi drugo in morebiti tudi tretje vprašanje - žal ga ne morem zastaviti Vladi oziroma predsednici Vlade, ker mi postopkovna določila to kot nepovezanemu
55
DZ/VI/19. seja
poslancu onemogočajo, ga pa naslavljam relativno najbolj sorodnemu resornemu ministrstvu, kot ga razumem, ki bi lahko nekako povzelo to štafeto družbene odgovornosti, če želite, ki bi - kot povedno - lahko na vsakem ministrstvu nekako v skladu, v dogovoru z vlado določili pooblaščeno osebo, ki bi na koncu sestavili celosten pregled nad delovanjem organizacije, v tem primeru države, ki vključuje tako zaposlene, ožjo in širšo skupnost, naravno okolje in s tem tudi prepoznavanje možnih pasi v prihodnjem delovanjem države. To je pač povzeto, recimo, iz ene od mnogih definicij razumevanja družbene odgovornosti kot take.
Osebno ne vidim razloga, zakaj se vlada ali resorna ministrstva, ali ministrstva toliko otepajo nekega zapisa, kot rečeno, ne zakonskega, ampak strateškega zapisa področja, ki so ga osvojile mnoge druge države. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Želite dopolniti odgovor, gospa ministrica?
Izvolite.
DR. ANJA KOPAČ MRAK: Morda bi samo še enkrat poudarila, da sicer je to lahko glede na vaše videnje pristojnosti posameznih resorjev, naj bi bilo v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vendar vseeno glede na definicijo ali opredelitev posameznih delovnih nalog posameznih resorjev je vprašanje družbene odgovornosti podjetij, ko postavljate to vprašanje, mnogo bolj v pristojnosti Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo kot pa Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kot sem navedla, je tudi kontaktna točka s strani OECD za ta vprašanja Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Torej ne gre za to, da bi se mi otepali pristojnosti na posameznem področju ali ne, želje nad tem, vendar je treba pač tudi malce vseeno poskušati stvari razdeliti tam, kjer najbolj sodijo.
Vsekakor pa sem mnenja, da je tukaj država predvsem lahko kot nek koordinator, da pa mora priti prava pobuda od spodaj navzgor, tako da vsekakor bomo pobudo, ki bo prihajala iz civilne družbe, kot sem omenila s strani Equiliba, bomo podprli. Če bo potrebno kakršno koli sodelovanje, bomo v tem sodelovali.
Zato vas prosim, če lahko v tretje, ko boste postavili vprašanje, vsaj postavite meni in mojemu kolegu, ki bo pristojen za Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
S tem smo prišli do konca poslanskih vprašanj. Ministrici oziroma vsem ministricam in ministrom, ki so danes odgovarjali na vprašanja, se lepo zahvaljujem.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali jutri, 17. decembra 2013, ko bo Državni zbor v okviru glasovanj odločal tudi o predlaganih sklepih.
Prekinjam 20. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri. Hvala vsem, ki ste vztrajali z nami. Srečno.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 16. DECEMBRA 2013 OB 16.53 IN SE JE NADALJEVALA 17. DECEMBRA 2013 OB 9. URI.)
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam z nadaljevanjem 20. seje Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Irena Tavčar, mag. Melita Župevc, gospa Ljudmila Novak od 18. ure dalje, gospod Dragutin Mate, gospod Matevž Frangež, gospod Jakob Presečnik, gospod Marijan Pojbič, mag. Matej Tonin ter gospod Jožef Horvat od 17. ure dalje.
Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O ZDRAVILIH PO REDNEM POSTOPKU.
Predlog zakona je v obravnavo Zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, državni sekretarki Brigiti Čokl.
BRIGITA ČOKL: Dobro jutro vsem skupaj. Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani poslanci!
V drugi obravnavi imamo zakon o zdravilih, eden od temeljnih zakonov, ki je v pristojnosti Ministrstva za zdravje. Ta zakon je bil uvrščen v sklop nujnih zakonov, ki jih je treba sprejeti zaradi uvajanja direktiv; in sicer Direktive o farmakovigilanci in Direktive o uporabi zdravil v humani medicini, glede preprečevanja vstopa ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo. Vse te direktive bi morale biti uvedene že v letu 2012 oziroma v januarju 2013. Bistveni razlog je v tem, da je tematika tako obsežna, da smo se odločili, da zaradi preglednosti napišemo novi zakon, ne pa samo novelo zakona. Kaj želi ta zakon urediti? Urejamo nove določbe o razmejitvi med industrijsko izdelanimi zdravili in galenskimi izdelki, ki se je pokazala v praksi kot nujno potrebna in jo imajo tudi druge države članice Evropske unije. Nadalje urejamo vnos oziroma uvoz zdravil za osebno uporabo, pristojnost za določanje anatomsko- terapevtske klasifikacije zdravil, spremenjene določbe o listi esencialnih in nujnih zdravil. Nadalje v prometu urejamo promet zdravil brez izdanega dovoljenja za promet z zdravilom, opredelitev sočutne uporabe zdravil, ki so v centraliziranem postopku za pridobitev dovoljenja za promet, doniranje zdravil in sporočanje podatkov o predpisovanju
56
DZ/VI/19. seja
in porabi zdravil. Predlog zakona tudi bolje in pregledneje določa pristojnosti, naloge in položaj farmacevtskih inšpektorjev ter pristojnost in naloge Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, ki ima poleg pristojnosti na področju zdravil tudi z drugimi zakoni določene pristojnosti na področju medicinskih pripomočkov, preskrbe s človeškimi tkivi in celicami, namenjenimi za zdravljenje, preskrbe s krvjo, ter na področju prometa s prepovedanimi drogami druge in tretje skupine. Kaj pa so cilji zakona? Okrepitev visoke ravni varovanja javnega zdravja prebivalstva, zagotavljanje predpogojev za doseganje cilja prostega in varnega pretoka zdravil, torej kakovost, varnost in učinkovitost zdravil, ki bodo v prometu v Republiki Sloveniji in mora biti s tem tudi na evropski ravni in v skladu s predpisi evropske zakonodaje. Vzpostavljamo pravno podlago za učinkovitejše ukrepanje pri preprečevanju vstopa ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo. Nadalje izboljšujemo predpisane postopke pridobivanja dovoljenja za promet in v največji možni meri uporabo razpoložljivih nacionalno znanstveno-tehnoloških virov za sodelovanje v mednarodnih postopkih pridobivanja in vzdrževanja dovoljenja za promet. Nadalje urejamo načela dobrih praks za zagotovitev kakovosti proizvodnje in preizkušanja vseh zdravil, zdravilnih učinkovin in določenih pomožnih snovi. In v največji možni meri delujemo za krepitev sistema upravljanja in zmanjšanja tveganja, povezanega z uporabo zdravil.
V skladu z zakonodajnim postopkom in glede na število vloženih amandmajev na dopolnjeni predlog zakona predlagamo, da se v skladu s 138. členom Poslovnika Državnega zbora na tej seji Državnega zbora opravi tudi tretja obravnava Predloga zakona o zdravilih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Predlog zakona je obravnaval Odbor za zdravstvo kot matično delovno telo. Predstavitev poročila bi lahko podala predsednica. Ta hip vidim, da gospa Alenka Jeraj ni prisotna v dvorani.
Zato prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.
Gospa Iva Dimic bo predstavila stališče Poslanske skupine Nove Slovenije.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo. Spoštovani predstavniki Vlade, spoštovani poslanke in poslanci!
Predlog zakona o zdravilih, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada in želela, da se sprejme po nujnem postopku, bo zaradi obširnosti sprememb v celoti nadomestil obstoječi zakon. Vlada je sicer nujnost postopkov utemeljevala z nujnostjo prenosa dveh direktiv v naš pravni red, saj nas drugače čakajo visoke kazni. Zaradi zahteve po ponovnem odločanju o vrsti postopka je Državni zbor sprejel odločitev, da se
tako pomemben zakon obravnava po rednem postopku, kar smo v Novi Sloveniji tudi podprli. Stalnica v zadnjem času je postal pritisk Vlade na Državni zbor, da je potrebno zaradi grozečih kazni zakone hitro sprejemati in vso odgovornost prenesti na poslance. Takšno stanje postaja že nevzdržno. Predlog novega zakona ureja zdravila na trgu, preizkušanje zdravil in sočutno uporabo zdravil, dovoljenje za promet z zdravili in nerutinsko pripravljena zdravila za napredno zdravljenje, označevanje in navodila za uporabo, proizvodnjo zdravil, učinkovin in določenih pomožnih snovi, promet z zdravili in učinkovinami na debelo, uvoz in vnos zdravil in učinkovin, posredništvo z zdravili in učinkovinami na debelo, promet z zdravili na drobno, farmakovigilanco, zagotavljanje zdravil v izjemnih razmerah in doniranje, oglaševanje zdravil, uradno kontrolo kakovosti, cene zdravil, inšpekcijski nadzor, delovanje Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke, kazenske, prehodne in končne določbe.
V Novi Sloveniji se sprašujemo, v kolikšni meri bodo deležniki, ki jih predlagani zakon zadeva, zadovoljni z njihovim sprejemom in v kolikšni meri odgovarja na ugotovitve in priporočila Računskega sodišča ter tudi Komisije za preprečevanje korupcije. Slednja je namreč opozorila, da naj bi bilo slovensko zdravstvo še posebej neučinkovito pri naročanju zdravil in druge medicinske opreme, analiza finančnih tokov pa naj bi kazala na to, da gre med dobavitelji za kartelne dogovore. Zato bi bilo treba uvesti standardizacijo nakupa zdravil in medicinskih pripomočkov ter pregleden sistem javnega naročanja. Na podlagi uradnih evidenc se v zadnjih 5 letih poraba zdravil povečuje povprečno za 3,7 % letno. Lanskoletni podatki kažejo, da je vsaj en zeleni recept prejelo milijon 485 tisoč 133 prebivalcev, kar je 72,2 % prebivalcev. Poraba zdravil na posameznika, ki je prejel recept, se je povečala za 1,8 %, v zadnjih 5 letih pa povprečno za 3,6 % letno. Če pogledamo desetletno obdobje, ugotovimo, da se je poraba zdravil povečala za skoraj 60 %. Smo pa kljub tem številkam še nekako v evropskem povprečju. Slovenija je znana še po nečem, je ena izmed najbolj intenzivnih proizvajalk in izvoznic zdravil, po drugi strani pa imamo skoraj najdražja zdravila. V Novi Sloveniji menimo, da predlagani zakon v zadostni meri ne rešuje področja zdravil, nato opozarja v svojem mnenju tudi Državni svet na podlagi številnih in neusklajenih pripomb strokovne javnosti, ki pa v predlogu zakona niso zadosti upoštevane. Zdravil imamo na eni strani vse več, denarja zanje vedno manj. Pri tem bi moralo biti ministrstvo prvo, ki bi dalo dober zgled odgovornega gospodarja, kar se tiče ugodnega zagotavljanja zdravil. Presenetilo nas je dejstvo, da je zgolj zaradi odgovornosti in sposobnosti direktorja v bolnišnici v Slovenj Gradcu omenjena bolnišnica za 61 do 70 % popusta na podlagi razpisa kupila eno izmed zdravil, odvisno od oblike in jakosti, med tem ko je
57
DZ/VI/19. seja
Ministrstvo za zdravje na razpisu uspelo dobiti le 12 do 15 % popusta za isto zdravilo. Mogoče bomo v današnji razpravi uspeli dobiti pojasnilo ministrstva, čemu pripisati ta skromen popust. V Novi Sloveniji se nam poraja pomislek, v kolikšni meri je predlagano zakonsko besedilo rezultat različnih lobističnih pritiskov na ministrstvo, zaradi česar je odstopil tudi minister Gantar. Zakonsko besedilo pa glede na vložene amandmaje v določenih delih nima niti podpore vseh koalicijskih poslancev. V Novi Sloveniji predloga zakona ne bomo podprli, verjetno pa mu ne bomo niti nasprotovali.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Mag. Lejla Hercegovac bo predstavila stališče
Poslanske skupine Pozitivna Slovenija.
MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS): Spoštovani predsedujoči, predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!
Zakon o zdravilih je popolnoma nov zakon, je sistemski zakon, ki je nastal kot posledica dolgotrajnih strokovnih in koalicijskih usklajevanj. Gre za zakon, ki bi moral biti sprejet do konca tega leta. Zakaj? Ta zakon je zakonodajna rešitev, ki se nanaša na prenos direktive EU iz 2010. Med drugimi državami je tudi naša država prejela opomin in mnenje Evropske komisije glede nujnosti sprejema zakona. Gre za izredno strokovno vsebino zakona, ki na področju zdravil v naši državi prilagaja nacionalni predpis evropskim smernicam, sledi modernim smernicam in zasleduje pomembne cilje.	Dovolite, da
naštejem te cilje: krepitev varovanja javnega zdravja, zagotavljanje predpogojev za prost in varen pretok zdravil, vzpostavitev pravnih podlag za učinkovitejše ukrepanje pri preprečevanju vstopa ponarejenih zdravil. Tukaj gre za izboljšanje predpisanih postopkov, pridobivanje dovoljenja za promet z zdravili, zagotovitev kakovosti proizvodnje in preizkušanja vseh zdravil, učinkovin in pomožnih snovi ter okrepitev sistemov upravljanja in zmanjševanja tveganja, povezanih z zdravili. Na novo se v slovenski pravni red prinaša farmakovigilenca, to je sistem ugotavljanja, vrednotenja in odzivanja na nova spoznanja o neželenih učinkih in drugih varnostnih vidikih zdravila, ko so zdravila že na tržišču. Potem imamo preprečevanje vdora ponarejenih zdravil v legalno distribucijsko verigo, druge rešitve iz poglavja zakona zdravil na trgu, sočutna uporaba zdravil, označevanje, proizvodnja zdravil, promet na debelo, uvoz in vnos zdravil in učinkovin, promet na drobno, kontrola kakovosti, oglaševanje zdravil, cene zdravil, inšpekcijski nadzor, kazenske določbe. Tam je tudi vse napisano za Javno agencijo Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke. Poleg pozitivnih rešitev so tudi pomanjkljivosti na področju homeopatskih zdravil, medmrežnega informiranja in prodaje zdravil brez recepta.
Dosežek koalicijskih usklajevanj je sicer zadovoljiv, ni pa optimalen. Ker gre vse za javni interes, ki vpliva prav na vse ljudi, sem prepričana, da bomo morali še bolj delati skupaj v dobro vseh - politika, strokovna javnost in druga zainteresirana javnost, saj bomo v nasprotnem priča še večjim težavam v zdravstvu.
V Poslanski skupini Pozitivna Slovenija bomo Predlog zakona o zdravilih podprli. Upamo, da je ministrstvo rešitve pripravilo po vseh uskladitvah s strokovno javnostjo in da bo izvajanje zakona prispevalo k boljšemu delovanju na področju zdravil. V Poslanski skupini Pozitivna Slovenija bomo poleg celotne vsebine zakona podprli tudi vložena dopolnila, o katerih bo kasneje potekala razprava.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Mag. Štefan Tisel bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
MAG. ŠTEFAN TISEL (PS SDS): Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovana državna sekretarka s sodelavkami in sodelavcem, poslanke in poslanci, vsem lep pozdrav!
Predlog zakona o zdravilih se je pripravljal oziroma dopolnjeval kar nekaj let. Zadnje leto in pol smo tudi v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke sodelovali in dodali nekaj pripomb in predlogov za izboljšanje zakona. Pomagala nam je strokovna javnost, zato v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke novemu oziroma prenovljenemu zakonu o zdravilih ne nasprotujemo. Na koncu pa se vedno mudi in tako pomemben in zahteven zakon, kot je, je prišel na klop po nujnem postopku. V zakonu se spreminja oziroma dopolnjuje cela poglavja. Vedno je pri roki izgovor, da moramo upoštevati evropske direktive, da že zamujamo in lahko pričakujemo plačilo kazni. Največja nevarnost pri tako zahtevnem zakonu je, da si različni lobiji utirajo pot v sam zakon in skušajo z različnimi vplivi, da ne rečem tudi pritiski, izboljšati svoj položaj na trgu ponudbe, povpraševanja in storitev. Žal so mnogi zakoni v preteklosti omogočili oziroma še omogočajo nevarnost koruptivnih dejanj. Ko je zakon sprejet, je vse zakonito. Zdravila so izjemno občutljivo potrošno blago tako z vidika proizvodnje, nadzora, kvalitete in učinkovitosti kot tudi finančnega učinka. Pri zdravilih se moramo vedno vprašati, ali so res potrebna, ali so koristna in ali je njihova korist večja od škode, ki jo eventualno napravijo stranski učinki. In ravno ti 2 evropski direktivi, ki se vnašata v nov zakon, govorita o vrednotenju neželenih učinkov zdravil in o preprečevanju vstopa ponarejenih zdravil v Slovenijo. Zato morajo biti nadzorni mehanizmi ločeni od komercialnih. V novem zakonu se ukinja vloga Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke, ki je do zdaj nadzirala kakovost zdravil. Naloge uradnega
58
DZ/VI/19. seja
kontrolnega laboratorija se iz javne agencije prenaša na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki je bil ustanovljene z Zakonom o spremembi in dopolnitvi zakona o zdravstveni dejavnosti. Nastal je z združitvijo laboratorijev regijskih zavodov za zdravstveno varstvo in Inštituta za varovanje zdravja in še ni v polnosti zaživel. V prehodnih določbah zakona sicer piše, da poslovne prostore, opremo, materiale za izvajanje analiznega preizkušanja zdravil, dokumentacijo, arhive in nedokončane zadeve, ki se nanašajo na izvajanje naloge uradnega kontrolnega laboratorija, prevzema Nacionalni laboratorij od javne agencije. Delavci, ki so usposobljeni za izvajanje nalog uradnega kontrolnega laboratorija, ostanejo v delovnem razmerju na agenciji in se jim ponudi drugo zaposlitev na javni agenciji. Tako govori v prehodnih določbah 204.b člen v drugem odstavku. To je upravičen pomislek Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, ki pravi, da ni racionalno ukinjati sistema, ki dobro deluje. Uradni kontrolni laboratorij je s svojimi kadri, njihovimi specifičnimi kompetencami, z znanjem, izkušnjami pa tudi opremo in postopki v okviru javne agencije, prej pa še v okviru Zavoda za farmacijo in za preizkušanj zdravil, strokovno ustrezno deloval v skladu z zahtevami dobre kontrolne laboratorijske prakse in standarde kakovosti ter popolnoma primerljivo z ostalimi evropskimi laboratoriji. Sedaj bodo na enem mestu preizkušanja zdravil za dve različni ravni. Prvič - preizkušanja s strani proizvajalca zdravil; in drugič - preizkušanja s strani regulatornega organa. Gre za navzkrižje interesov, kar ni dopustno.
Na Odboru za zdravstvo je bila obsežna razprava in izpostavljena dilema glede določanja cen zdravil in registrov teh cen. Ostalo je vprašanje, kdo bo imel glavni register za cene zdravil: javna agencija, torej Ministrstvo za zdravje, ali Zavod za zdravstveno zavarovanje. Prišli smo do zaključka, da mora biti informacijski sistem povsem enoten in dostopen vsem deležnikom, tudi e-recept gre v tej smeri. Zakon o zdravilih prinaša veliko novosti na različnih področjih. Na novo uvaja koncepte esencialnih zdravil, področje zagotavljanje zdravil v izrednih razmerah, na novo ureja področje ... / opozorilni znak za konec razprave/ zdravil z grosisti in podobno. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo podprli amandma DeSUS, da se loči dejavnost veledrogerije in maloprodaje zdravil. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Dr. Andreja Črnak Meglič bo predstavila stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Spoštovani predsednik, predstavniki ministrstva, kolegice in kolegi, dobro jutro! Pred nami je Predlog zakona o zdravilih, ki bo v celoti nadomestil sedaj veljavni zakon. Bistveni
razlog za sprejem novega zakona je prenos direktiv EU glede preprečevanja vstopa ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo in glede sprememb in dopolnitev področja farmakovigilance. To je spremljanje varnosti zdravila, ki je v uporabi, po pridobitvi dovoljenja za promet. Vključuje pa tudi odkrivanje, ocenjevanje, razumevanje in preprečevanje nezeželenih učinkov zdravil. Ker gre za strokovno izjemno zahteven in specializiran zakon, socialni demokrati menimo, da vsebinsko presojo v veliki meri lahko podajo predvsem poznavalci oziroma strokovnjaki s tega področja. Hkrati pa se zavedamo, da je za področje proizvodnje, prodaje, predpisovanja, nadzora in izdaje zdravil namenjeno veliko javnega denarja, zato je močno pod pritiskom različnih lobijev in interesnih skupin, kar pomeni, da sprejemanje takega zakona na hitro ni primerno. Ravno iz tega razloga smo v Poslanski skupini SD nasprotovali sprejemanju zakona po nujnem postopku na prejšnji seji Državnega zbora. V kratkem času, praktično tik pred obravnavo v Državnem zboru, smo namreč prejeli veliko pripomb na zakon, ki jih v nekaj dneh ni bilo mogoče ustrezno proučiti. Zlasti so bila za nas pomembna opozorila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je opozoril, da bi moral v primeru izrednih razmer, kamor sodijo tudi epidemije, pandemije ter naravne nesreče, zavod iz lastnih sredstev kriti vse nastale stroške. Veseli nas, da se je z amandmaji, sprejetimi na odboru, in še dvema, ki ju bomo obravnavali danes, ta obveznost ohranila v izdatkih proračuna Republike Slovenije. Precej razprave se je sprožilo ob 105. členu zakona. Z amandmajem, sprejetim na odboru, se trgovino z zdravili na debelo po novem prepoveduje zdravstvenim zavodom, lekarnam in vsem poslovnim subjektom, ki so jih zdravstveni zavodi ali lekarne ustanovili oz. imajo v njih lastninski delež. V praksi to pomeni, da bi se onemogočilo nekaj pomembnih igralcev, ki bistveno posegajo na trg z zdravili in vplivajo na cene zdravil. Socialni demokrati nikakor ne podpiramo različnih kreativnih izmikanj zakonom, vendar pa menimo, da bi morali take anomalije ugotavljati za to pristojni organi in ustrezno ukrepati. Z ad hoc ukinjanji posameznih poslovnih subjektov pa se lahko še bolj okrepijo tiste družbe, ki že danes večinsko obvladujejo trg z zdravili in se kartelno dogovarjajo za cene, na kar nas je opozorila tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Zato bomo Socialni demokrati podprli amandma 3 koalicijskih strank k 105. členu in se zavzemali, da se promet z zdravili na debelo celovito in učinkovito uredi v Zakonu o lekarniški dejavnosti, ki je sistemski zakon za to področje. Lahko rečemo, da je ta amandma prispel v obravnavo tik pred sprejetjem zakona v drugem branju, kar že nakazuje, da je na nek način to nesistemska rešitev in sodi v drug zakon. Predlog zakona bomo podprli, kot tudi ostale amandmaje. Za konec bi želela dodati še
59
DZ/VI/19. seja
najpomembnejše. Naša glavna skrb bi morala biti usmerjena k ustreznemu dostopu do kvalitetnih, varnih in učinkovitih zdravil za vse prebivalke in prebivalce Slovenije. Socialni demokrati pričakujemo, da zakon zasleduje ta glavni cilj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospa Kristina Valenčič bo predstavila stališče Poslanske skupine Državljanske liste.
KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Spoštovani predsednik, državna sekretarka s sodelavci, kolegice in kolegi!
Uporaba zdravil je v razvitem svetu ena najpogostejših in tudi najpomembnejših metod zdravljenja, zato je pomembno, da je področje zdravil urejeno tako, da so zdravila kakovostna, varna in učinkovita ter slovenskim bolnikom pravočasno na voljo. Kot na marsikaterem drugem področju Slovenija tudi na področju zdravil ni pravočasno implementirala evropske direktive, za kar smo že prejeli uradni opomin. Bistveni razlog za sprejetje novega zakona o zdravilih je torej uskladitev slovenske zakonodaje z novo sprejetimi direktivami Evropske unije in njihov prenos v slovenski pravni red ter povzemanje tudi vseh že povzetih pravnih aktov Evropske unije, kar bo omogočilo krepitev visoke ravni varovanja javnega zdravja prebivalstva. Ponarejanje zdravil je svetovni problem, ki zahteva učinkovito mednarodno usklajevanje in sodelovanje. Direktiva Evropskega sveta in predlog novega zakona o zdravilih prinašata vrsto ukrepov in obveznosti držav članic Evropske unije ter udeležencev v proizvodnji in prometu zdravil z namenom, da se prepreči vstop ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo. Da gre za zahtevno in zelo strokovno zakonsko materijo, pričajo številne pripombe in predlogi, ki smo jih prejeli od strokovne javnosti in zainteresiranih institucij. Ne nazadnje je temu priča tudi današnja zasedba Ministrstva za zdravje.
Ob obravnavi na matičnem delovnem telesu se je pokazalo, da je bila odločitev Državnega zbora, da se zakon obravnava po rednem postopku, pravilna in nujno potrebna, saj se je tekom postopka obravnave na Odboru za zdravstvo sprejelo precej novih rešitev, ki zakon še dodatno izboljšujejo. Državljanska lista se je posebej zavzela za spremembe 126. in 127. člena zakona, ki bi tudi specializiranim prodajalnam omogočile prodajo zdravil po spletu, in sicer za tista zdravila, ki se lahko v teh prodajalnah prodajajo. Prvotni predlog je namreč spletno prodajo dovoljeval zgolj lekarnam. V Državljanski listi smo mnenja, da pretirana regulacija na trgu z zdravili ne vodi do večje dostopnosti zdravil. Če želimo dodatno zvišati kakovost življenja slovenskih državljanov in kakovost zdravljenja, moramo delovati v stabilnem okolju, kjer bodo vladale jasne, pregledne in poštene tržne razmere ter enaki pogoji za vse ponudnike zdravil in medicinskih
pripomočkov. Veseli nas, da je odbor predlagani amandma tudi sprejel. Slovenija je majhen trg, ki se hitro zasiči, in referenčna država za 13 drugih držav, ki ima skupaj skoraj 120 milijonov prebivalcev. To pomeni, da ima vsako uradno nižanje cen zdravil v Sloveniji izjemno velik učinek na cenovne politike drugih držav. To lahko vodi v izjemno omejen dostop do novih in učinkovitejših terapij v naši državi v prihodnosti. Iz vseh naštetih razlogov Državljanska lista na matičnem odboru ni podprla amandmaja Poslanske skupine DeSUS k 105. členu, ki še dodatno omejuje to malo konkurence pri prodaji zdravil na debelo, ki jo imamo na našem trgu zdravil. Konkurenca pa je temelj za zdravo poslovno okolje. V Državljanski listi tako vztrajamo, da se v zakon dodatno ne vnašajo omejitve pri prometu zdravil na debelo, zato smo skupaj s poslanskima skupinama Pozitivne Slovenije in Socialnih demokratov vložili amandma k 105. členu.
Predlog zakona sicer prinaša pomembne sistemske rešitve za dolgoročno oskrbo z zdravili, zato bo Poslanska skupina Državljanske liste predlog zakona podprla kot tudi vse ostale amandmaje koalicije. Naložba v zdravje in zdravila je neposredno povezana z daljšo življenjsko dobo in samo kakovostjo življenja, s tem pa tudi z večjo delovno sposobnostjo in produktivnostjo prebivalstva, kar prispeva h gospodarski rasti in blaginji celotne družbe.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Gospod Franc Pukšič bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Lep pozdrav, predsednik, kolegice in kolegi, predstavniki ministrstva za zdravje!
Ko poslušaš nekaj predstavitev stališč, se prvi del stališč ponavlja. Sicer ne gre drugače, ker gre za tehnično zelo zahteven predlog zakona, ki ne bo vplival samo na javno zdravje, ampak tudi na obveznosti zdravstvene blagajne, na njeno poslovanje ter subjekte, ki so vključeni v promet zdravil. Kot že povedano, tudi mi ne moremo mimo tega, da ne bi povedali, da je bistveni razlog za spremembo novega sistemskega zakona o zdravilih, tako je bilo pojasnjeno, v prenosu direktive Evropske unije v slovenski pravni red glede preprečevanja vstopa ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo. Zagotovo take spremembe pomenijo pozitivne ukrepe za okrepitev visoke ravni varovanja javnega zdravja prebivalcev. Kljub temu pa imamo v poslanski skupini SLS pomisleke glede podpore zakonov glede na dejstvo, da se je v zakon prikradla rešitev, kateri nasprotujejo strokovnjaki in Fakulteta za farmacijo. Okrog tega bom rekel nekaj še kasneje. Poglavitne rešitve zakona so: prvič - v spremembi obsega spremembe nezaželenih učinkov zdravil, drugič - na novo se urejajo neintervencijske študije o varnosti zdravil, tretjič - bolj prost in varen pretok zdravil, četrtič - vzpostavljajo se pravne
60
DZ/VI/19. seja
podlage za učinkovitejše ukrepe pri preprečevanju vstopa ponarejenih zdravil na trg, petič - dodane so določbe, ki urejajo pravice bolnikov, ki so vključeni v neintervencijska klinična preizkušanja zdravil. Na novo so regulirani tudi posredniki v prometu z zdravili in učinkovinami, ki do sedaj tudi v zakonodaji Evropske unije niso bili regulirani. Sedaj pa tisto, kar ostaja odprto in od česa zavisi tudi podpora Slovenske ljudske stranke k zakonu - ali pa nepodpora, na osnovi tega se bomo odločali, ali bomo glasovali za ali proti zakonu. Na odboru je bil sprejet amandma k 153. členu, ki vnaša spremembo glede laboratorija, za katero zahtevamo dodatna pojasnila. Upam, da to ob amandmajih s strani ministrstva lahko pričakujemo, kaj v resnici ta sprememba pomeni in kakšne bodo posledice prenosa nalog uradnega kontrolnega laboratorija iz javne agencije na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. In še ena zadeva je pomembna. Na odboru smo podprli tudi amandma Poslanske skupine DeSUS k 105. členu in za novi 197.a člen, kjer razmejuje možnost veledrogerije z malo prodajo, da je to vse v eni osebi.
O podpori zakona se bomo odločali prav glede razrešitve problema spremembe 153. člena in podpore Državnega zbora amandmaju, ki je bil na odboru izglasovan, torej amandmaju Poslanske skupine DeSUS. Tukaj se nam postavlja vprašanje okoli 153. člena. Ali je to ponovno pisano komu na kožo, gre za kakšno prikrito prevaro, za katero ne vemo? In bistvo vsega je verjetno zopet denar, torej za pretok denarja na škodo tistih, ki zdravila potrebujejo. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Gospod Ivan Hršak bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Izvolite.
IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovana državna sekretarka s sodelavci. Spoštovane kolegice in kolegi!
Naj se na začetku predstavitve stališča Poslanske skupine DeSUS na kratko dotaknemo razlogov za pripravo novega zakona o zdravilih. Republika Slovenija mora namreč v svoj pravni red implementirati nekaj direktiv, ki jih ne bom našteval, pri katerih s prenosom, ponovno kot je v naši državi postala že praksa, zamujamo. Posledice zamud pa vsi že dobro poznamo, ker so finančne narave. Za učinkovito preskrbo prebivalstva z zdravil je ključna dostopnost do vseh zdravil, ki jih zdravstvo potrebuje. V Republiki Sloveniji je na trgu približno 4 tisoč 500 zdravil s tisoč 500 učinkovinami. Zdravila morajo biti dostopna prebivalcem na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Predlog zakona v 108. členu na podlagi določb direktive 2001/83/ES določi kot obveznost veletrgovcev z zdravili za opravljanje storitev v javnem interesu,
kar na primer pomeni, da je predvidena dostava zdravila kupcu kjerkoli v Republiki Sloveniji najkasneje v 24 urah. Veletrgovec, ki izvaja poln obseg storitev, kupuje zdravila pri približno 100 do 200 proizvajalcih zdravil in dostavlja katerekoli od omenjenih 4 tisoč 500 zdravil kateremukoli od približno 500 kupcev v Republiki Sloveniji. Od poslovnih subjektov, ki izvajajo promet zdravil na debelo, zahteva med drugim tudi vzpostavitev visoko učinkovitih logističnih funkcij in izvajanja obveznosti ne glede na ekonomsko rentabilnost posamezne dostave zdravila. Tak način je lahko uspešen le, če ga izvajajo poslovni subjekti z visoko stopnjo specializacije	poslovanja,	notranje
organiziranosti in pridobljenosti delovanja v konkurenčnem okolju. V nasprotnem prihaja lahko do motenj v preskrbi, nepreglednih odločitev in neupravičenega dvigovanja cen, kar obremenjuje sredstva za zdravila. Vertikalna integracija poslovnih subjektov v prometu z zdravili na debelo in drobno v okolju malega trga povečuje verjetnost teh negativnih pojavov, saj ima naročnik zdravila, ki je navpično integriran z dobaviteljem, svoj poslovni proces razdeljen med nalogo zagotoviti zdravilo pacientov v sistemu, ki je občutljiv za vzdržnost javnih sredstev, in nalogo poslovnega uspeha pri dobavi tega zdravila v prometu na debelo. Zahteve za opravljanje dejavnosti prometa na debelo z zdravili pomeni vlaganje sredstev v opremo, kadre, prostore in druge vire, za kar izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki je financirana iz javnih sredstev, niso bili ustanovljeni. Poraba javnih sredstev za ta namen bi pomenila neupravičeno prerazporejanje, nenamensko uporabo javnih sredstev, sicer namenjenih za zdravstveno varstvo prebivalstva. Prav z namenom preprečevanja vertikalnih integracij poslovnih subjektov in postavitvijo jasne ločnice med osnovno dejavnostjo javnega zavoda -torej zdravstveno oziroma lekarniško neprofitno naravnano dejavnost, za katerega namen je bil javni zavod ustanovljen in katere cilj ne sme biti pridobivanje dobička ter izrazito profitno naravnano gospodarsko dejavnostjo - smo v Poslanski skupini DeSUS v drugi obravnavi predloga zakona na matičnem delovnem telesu samostojno vložili predlog amandmaja za spremembo 105. člena, ki ureja pogoje za veletrgovce, in za novi 197.a člen, ki ureja obveznosti imetnikov dovoljenj za opravljanje dejavnosti prometa z zdravili na debelo po uveljavitvi podzakonskih predpisov. Naslednji naš cilj je bil preprečiti izogibanje postopkom javnega naročanja in s tem ustvarjanja nepreglednosti poslovanja javnih zavodov ter povečanja možnosti napihovanja stroškov za zdravila ter oženje nabora zdravil na trgu zaradi poslovnih interesov veletrgovcev, ki sprejemajo odločitve na podlagi stroškovnega vidika, ki zasleduje povečevanje dobička. Dejstvo je, da je potrebno zaustaviti prerazporejanje in nenamenske porabe javnih sredstev, ki so sicer namenjene za zdravstveno varstvo prebivalstva,
61
DZ/VI/19. seja
ter preprečiti povečevanje javnogospodarskih stroškov, namenjenih za dobavo zdravil od proizvajalca do maloprodaje. Funkcija veletrgovca v smislu predloga tega zakona v tržnem gospodarstvu naj bi namreč prispevala ravno k zniževanju teh stroškov.
V	Poslanski skupini DeSUS ocenjujemo, da moramo preprečiti vpliv kapitala na strokovne odločitve zdravljenja z zdravili, kakor tudi na strokovne odločitve pri izvajanju lekarniške dejavnosti. To pomeni zmanjševanje strokovne neodvisnosti izvajanja lekarniške in zdravstvene dejavnosti. Anomalije, ki jih lahko povzroča vertikalna integracija, so zaznale tudi druge evropske države. 13 držav Evropske unije je vertikalno povezavo že prepovedalo. V Poslanski skupini DeSUS smo deležni očitkov, da gre za ukrep, ki je usmerjen proti Lekarni Ljubljana, ter da državi in lokalnim skupnostim preprečujemo, da bi opravljale dejavnost veletrgovca z zdravili. To nikakor ne drži in to ni naš cilj. Konec koncev zakon o zavodih dopušča možnost, da javni zavod poleg svoje osnovne dejavnosti opravlja tudi gospodarsko dejavnost, če je slednja potrebna za izvajanje javne službe. Gre pa predvsem za ukrep, ki zasleduje cilj, da izvajalci zdravstvene in lekarniške dejavnosti prvenstveno opravljajo dejavnost, za katero so bili dejansko ustanovljeni.
V	Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije bomo predlog zakona podprli. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
S tem smo končali s predstavitvijo stališče poslanskih skupin.
Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 16. 12. 2013. Prehajamo k razpravi 105. in 197.a člena. Amandma poslanskih skupin Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov in Državljanske liste k 105. členu je vsebinsko povezan z amandmajem istega predlagatelja k 197.a členu, zato bomo o obeh razpravljali skupaj.
V	razpravo dajem 105. in 197.a člen ter amandma poslanskih skupin Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov in Državljanske liste k tema členoma. Želi kdo razpravljati?
Besedo ima gospod Darko Jazbec, Poslanska skupina Pozitivne Slovenije.
DARKO JAZBEC (PS PS): Predsednik, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav državni sekretarki in ekipi iz ministrstva ter vsem kolegicam in kolegom!
Naj pojasnim ta amandma, ker smo tudi v predstavitvah poslanskih skupin slišali, da se je vsebinsko okrog tega amandmaja že vrtela razprava. Gre za 105. člen, kjer v amandmaju predlagamo, da se črta cel drugi odstavek. Z amandmajem se črta besedilo, da prometa z zdravili na debelo ne smejo opravljati poslovni subjekti, ki so izvajalci zdravstvene dejavnosti in
izvajalci lekarniške dejavnosti, ter poslovni subjekti, katerih ustanovitelj oz. lastniki so poslovni subjekti, ki izvajajo zdravstveno oziroma lekarniško dejavnost. To se sliši tako komplicirano, ampak v praksi gre za to, da lekarna, zdravstveni dom, bolnišnica ne more opravljati trgovine na debelo z zdravili. V Pozitivni Sloveniji načeloma ne nasprotujemo, da se prekine vertikalizacija, vendar takšen ukrep bi "de facto" pomenil ukinitev določenih grosistov, kjer ta povezava trenutno obstaja. Ni pa predvidena nobena rešitev, kaj zdaj z njimi. Tu se vseeno potem naredi neka materialna škoda, potem so tu zaposlitve, določene motnje s preskrbo nekaterih zdravil. V Pozitivni Sloveniji menimo, da bi se temu izognili, ker zakon vseeno že zamuja in ga je potrebno hitro sprejeti, da bi se to uredilo v Zakonu o lekarniški dejavnosti, kjer bi bolj podrobno opredelili rešitev za nastali problem. V Pozitivni Sloveniji ne nasprotujemo, da se ta prekinitev prekine. Kot je kolega iz DeSUS dejal, to ni proti Lekarni Ljubljana, tudi jaz enako povem, da ta amandma ni vložen za zaščito Lekarne Ljubljana. V Sloveniji imamo registriranih 57 veletrgovcev z zdravili. Ko govorimo o tem, vedno razmišljamo o tistih štirih, petih velikih, ampak jih je kar več, recimo Zavod za transfuzijsko medicino, ki je po zakonu dolžan opravljati nalogo preskrbe s krvjo in krvnimi preparati; organiziran je tako, da opravlja dejavnost veletrgovca, istočasno je pa tudi izvajalec zdravstvene dejavnosti. S tema obema statusoma je možno zadostiti potrebe v Sloveniji s krvjo in krvnimi preparati v smislu samooskrbe oziroma samozadostnosti. Potrebno je vedeti, da gre v tem primeru za celo Slovenijo, saj Zavod za transfuzijsko medicino izvaja promet z zdravili iz krvi. S krvodajalskimi akcijami se kri zbere, potem se višek plazme pošlje na predelavo in se kasneje to odkupi, nastanejo razni pripravki iz krvi, kot so humani globulini, monoglobulini, trombocitna plazma, druga zdravila iz krvi in rekombinantna zdravila. Gre za preparate, ki so nujno potrebni v vsakodnevnem zdravljenju. Zdaj tu ni predvidena možnost, kako bi se rešilo, ne more se kar na enkrat de facto to ukiniti. Ne nasprotujemo tej povezavi, tudi iz načela recipročnosti, ker pa obratno ni možnosti, da bi veletrgovci prodajali na drobno. Se strinjamo, da je potrebno dvosmerno urediti zadeve, vendar bi bilo mogoče to potrebno urediti v Zakonu o lekarniški dejavnosti in natančno predvideti tudi posledice. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Še je interes za razpravo, zato vas vabim k prijavi.
Besedo ima gospod Štefan Tisel.
MAG. ŠTEFAN TISEL (PS SDS): Še enkrat vsem lep pozdrav!
V Slovenski demokratski stranki, kot je bilo že povedano prej v uvodu pri predstavitvi, smo na odboru podprli amandma DeSUS, ki to
62
DZ/VI/19. seja
vertikalo prekinja, kajti lekarne so kot javni zavodi in so tudi kot privatne. Javni zavodi so v glavnem organizirani regijsko, pokrivajo svoje področje, to so neprofitne organizacije, ki skrbijo za oskrbo z zdravili za ljudi, tudi živali, pa z nasveti in podobno. Ves njihov dobiček, če tako rečemo, gre v samo dejavnost in ni primarni cilj, da gre za dobiček. Medtem se nekateri gredo tudi že zdaj veledrogeriste in ta zakon skuša pokriti to dejavnost za nazaj. Kot sem rekel, bomo mi glasovali proti ponovnemu amandmaju, ki vnaša to povezanost, in smo za to, da so lekarne kot maloprodaja ločene od veledrogeristov, kajti potem niso v enakopravnem položaju, ena bi imela, druga ne v regiji. Tukaj je tista velika nevarnost koruptivnih dejanj, o katerih veliko govorimo, se o njih veliko sliši, minister je deloma tudi zaradi tega odstopil, tako da moramo res na vsakem koraku poskušati to preprečiti, ne vnašati v zakon še možnost nevarnosti koruptivnih dejanj. Tudi Lekarniška zbornica, ki pokriva tako javne zavode kot tudi privatne lekarne, je proti temu. Kar se pa tiče, da nekaj ukinjamo, kar že deluje, so prehodne določbe, tako da je še možnost enega leta do treh let pri tem pomembnejšem Zavodu za transfuzijo, da zadevo uredi na drug način, tako da se zadeva ne ukinja kar čez noč, ampak je možnost prehodnega obdobja. In damo vse štartne osnove enake, za vse lekarne, da tisti, ki so lekarna kot drobna prodaja, naj bo drobna prodaja; grosisti pa naj bodo grosisti, tako da je tudi tukaj konkurenčnost na drugem nivoju, ni pa med njimi samimi. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Besedo ima gospa Kristina Valenčič.
KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Hvala lepa za besedo.
Slovenija je država z daleč največjim številom regularnih poklicev oziroma dejavnosti. Hkrati imamo tudi največji delež države v lastništvu v gospodarstvu. In kam nas je to pripeljalo? Smo zaradi tega kaj zmanjšali števila oziroma možnost tveganja za korupcijo in za kartelne dogovore? Nismo! Zato sem trdno prepričana, da bomo s tem, ko omejujemo obstoječe grosiste še s temi dodatnimi omejitvami, ta tveganja še povečali - ne zmanjšali, torej delamo ravno v napačni smeri. Da bo jasno o čem govorimo: 90 % trga z zdravili po podatkih ministrstva ta trenutek obvladujejo 4 grosisti. Te 4 grosiste bomo še dodatno omejili, o tem govorimo v 105. členu. Državljanska lista je pri tem na odboru, kjer sem jaz pač članica tega odbora, razmišljala bistveno širše, kot so recimo razpravljali pred menoj sogovorniki. Sama, kot marsikdo izmed vas, sem vpeta v vzgojo svojih 3 mladih otrok in prav na tem primeru povlečem vzporednice. Vsi si kot skrbni starši želimo, da bi svoje otroke obvarovali pred zunanjimi tveganji, pred kriminaliteto, pred škodljivimi vplivi, takšnimi in drugačnimi, ampak jih zato ne zapiramo v svoje domove, v svoja stanovanja,
ampak mu vlivamo samozavest in jim damo možnost svobode. In to bi morali narediti tudi na tem področju. Zato sem trdno prepričana, da samo konkurenca, odprt trg, transparentnost poslovanja in učinkovit nadzor so tisto zagotovilo za zdravo poslovno okolje.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima dr. Andreja Črnak Meglič.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Hvala lepa. Ponovno lep pozdrav. Kot sem povedala že v stališču naše poslanske skupine, menimo, da regulacija tega področja ne sodi v Zakon o zdravilih, ampak v Zakon o lekarniški dejavnosti. Strinjamo se, da vertikalna povezava ni dobra. Čeprav se na drugi strani sprašujem, zakaj zdaj veledrogeristi vlagajo na Ustavno sodišče presojo za to, da bi tudi sami lahko opravljali lekarniško dejavnost. Glejte, kako smo dvolični. Ti, ki zdaj opravljajo veletrgovino, bi radi imeli še lekarne. Tem, ki imajo zdaj lekarne in so si vzpostavili, če hočete reči, trgovino na debelo, pa želimo to preprečiti. Ne gre. Treba je to sistemsko regulirati in to v sistemskem zakonu.
Druga stvar, javna naročila so dobra stvar in jih je treba sistemsko urediti na tak način, da bodo prispevala k temu, da se doseže optimalna cena. Toda na žalost na področju zdravstva temu ni tako. Dejstvo je, da imamo ene najvišjih cen zdravil, pa ne samo zato, ker smo majhen trg, tudi zaradi vseh drugih stvari. Poglejte, kaj je napisala KPK: slovensko javno zdravstvo ni učinkovito pri naročanju zdravil. Vrsta nabavnih odločitev v zdravstvu je okužena z nasprotjem interesov. Analiza podatkov finančnih tokov pa kaže, da je tudi trg dobave zdravil najverjetneje kartelno razdeljen in po deležih med dobavitelji že leta zabetoniran. To želimo preprečiti. Zato predlagamo, da si vzamemo čas, najdemo dobro rešitev v Zakonu o lekarniški dejavnosti. Jaz sem prepričana, da ga bomo doživeli v začetku naslednjega leta. Domislimo, kako bomo vplivali na to, da se odpravijo anomalije, in seveda vpliva tudi na to, da bodo naši ljudje imeli optimalne cene zdravil, seveda v danih okvirjih.
Zato bom podprla amandma poslanskih skupin Pozitivne Slovenije, Državljanske liste in naše stranke k 105. členu. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Besedo ima gospa Alenka Jeraj.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo. Na začetku bi rada povedala, da zakon zamuja, kar ste mnogi ugotovili. Rok je bil januarja letos in jaz protestiram proti temu, da smo vedno poslanci pod presijo, da moramo nekaj sprejemati nujno hitro in ne vem kako še, ko svojega dela na ministrstvu niso opravili tisti, ki bi ga morali. Kot rečeno, zakon bi moral biti tukaj januarja, ne pa da ga sedaj sprejemamo že z zamudo in imamo dodatna 2 meseca, da to
63
DZ/VI/19. seja
uredimo, ker nismo uredili prej. Pri spremembah tako pomembnega zakona je treba biti zelo previden. Korupcijo imamo v tej državi na vseh nivojih, na vseh področjih, mnogo tudi v zdravstvu. Kot je bilo že povedano, je tudi zaradi tega odstopil minister. Največkrat se pogovarjamo o sistemski korupciji, torej da nekaj dopušča, da smo v zakon vnesli rešitve, ki jih potem ne moremo preganjati oziroma niti niso morda kazniva dejanja. Imamo cel kup take zakonodaje in je ne popravljamo pravi čas. V tem trenutku bomo očitno ponovno sprejeli neko odločitev, ki bo lahko, kot je bilo omenjeno, omogočala ponovno monopole. Vemo, da se jih potem ne da razbijati, da je problem, da se ne da nič narediti, vsi organi pregona ali nadzorni organi se potem pritožujejo, da niso mogli nadzorovati, da niso mogli izreči ukrepov in podobno. Zato smo v SDS podprli amandma DeSUS k 105. členu, ki je bil sprejet na odboru. Amandmaja, ki je sedaj vložen, ne podpiramo. Menimo, da je osnovna naloga zdravstvenih domov neizvajanje trgovine z zdravili na debelo, ampak da delajo tisto, za kar so ustanovljeni. Kot je bilo povedano, je Lekarniška zbornica proti. Še enkrat, mi imamo največkrat težave z nadzorom v tej državi in če je jasno, kdo je trgovec na debelo, kdo je trgovec v maloprodaji, prodaja zdravila, se nadzor lahko vrši. Sicer so stvari vedno prepletene in na koncu nadzorni organi ugotovijo, da nečesa niso mogli ugotoviti. Če bomo pa to v zakon zapisali na tak način, kot predlagate vi, bo to še težje. Potem se bomo čez leto ukvarjali, zakaj se je to zgodilo, in potem bo nekdo spet rekel, zakonodaja je slaba, poslanci so krivi, da so to na tak način sprejeli. Jaz ocenjujem, da kakšna omejitev kje tudi mora biti. Hvala bogu, da so, sicer bi bilo verjetno še hujše na mnogih področjih. Jaz amandmaja, ki je predlagan, ne bom podprla in sem prepričana, da stvari primerno ureja 105. člen, ki je bil sprejet s spremembo na Odboru za zdravstvo.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo razpravljati? Vabim vas k prijavi za
razpravo.
Besedo ima gospod Darko Jazbec
DARKO JAZBEC (PS PS): Hvala lepa predsedniku še enkrat za besedo. Rad bi pojasnil, da so prehodne določbe res predvidene v tem zakonu, in sicer za izvajalce zdravstvene dejavnosti 3 leta in lekarniške dejavnosti 1 leto, vendar ne gre za čas. Gre za problem, da ni rešitve. Mi zdaj sprejmemo nek zakon, kjer posledice niso definirane ali predvidene, ne ve se, kaj se bo zgodilo, enostavno smo rekli, saj je čas, da se to reši. To je v bistvu moteče. Na matičnem delovnem telesu, na Odboru za zdravstvo je bilo predlagano, da bi mogoče občine oziroma država kot ustanovitelj prevzela takšnega grosista, pa se je kasneje izkazalo, da to po Zakonu o zavodih in Zakonu o javnih financah ni možno, ker je jasno zapisano, da je treba
dokazati javni interes, in bi bila ponovno sporna takšna rešitev. Moteče je, pa ne to časovno prehodno obdobje, ampak da ni odgovora, kaj z njimi. V principu argument, da se prekine to povezavo tudi zato, da ne gre profit iz javne blagajne v privatne žepe. Ravno zdaj gre, ker edino s privatizacijo teh grosistov je možno, da dalje funkcionirajo.
Tako pač rešitve ni in je nastal problem, ki je odprt, zato vlagamo ta amandma k 105. členu, da bi se odgovor poiskalo in bi se natančno definiralo v drugem zakonu. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo ima mag. Lejla Hercegovac.
MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS):
Spoštovani!
S sprejetjem tega amandmaja bi se vpeljala zelo restriktivna določbo, ki določa, da prometa z zdravili na debelo ne smejo opravljati. Vemo, če občina ustanovi neko podjetje, je to v javnem interesu, izkazuje se na podlagi nalog in pristojnosti, ki jih določa Zakon o lokalni samoupravi. Ampak s sprejetjem amandmaja praktično ni možnosti, da bi občina ustanovila podjetje, ki bi se ukvarjalo s prometom z zdravili na debelo. Takšno podjetje bi bilo lahko le privatno in mislim, da to ni v redu. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Ivan Hršak.
IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo.
V	stališču sem povedal vse bistvene elemente, ki zagovarjajo določila v 105. in 197.a členu. V tej vertikalni integraciji gre za izrazit konflikt interesov med javno službo, zdravstvenimi zavodi, lekarnami in veleprodajalci, ki zasledujejo izključno dobiček. Dobiček bo šel za njihovo delovanje in ne bo šel v prid zavarovancev. Skratka, takšen način dela je pravzaprav nedopusten, to tudi v Evropi preprečujejo. Povedal sem, da je že 13 držav, ki to vertikalno integracijo prepovedujejo, in to število narašča.
V	DeSUS teh 2 amandmajev, ki so ju vložile tri koalicijske stranke, ne bomo podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
V	razpravo dajem 126., 127., 162., 191. in 204. člen. Amandma poslanskih skupin Pozitivne Slovenije, Državljanske liste in DeSUS k 126. členu je vsebinsko povezan z amandmaji istega predlagatelja k 127., 191. in 204. členu. Amandma poslanskih skupin Pozitivne Slovenije, Državljanske liste in DeSUS k 162. členu pa je vsebinsko povezan z amandmajema istega predlagatelja k 191. in 204. členu. Zato bomo o njih razpravljali skupaj.
V	razpravo tako dajem 126., 127., 162., 191. in 204. člen ter amandmaje poslanskih
64
DZ/VI/19. seja
skupin. Želi kdo razpravljati? Vabim vas k prijavi za razpravo.
Besedo ima mag. Lejla Hercegovac.
MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS): Hvala.
Za začetek najprej o 126. členu in 127. členu. Z amandmajem se predlagana ureditev izdaje zdravil preko medmrežja dopolnjuje z izdajo zdravil prek medmrežja v lekarnah in specializiranih prodajalnah. S predlaganim amandmajem se ustrezno prenaša direktiva EU, s katerim so predvideni pogoji za opravljanje tovrstne dejavnosti, uporaba skupnega logotipa, ki ga določi Evropska komisija, in postopek za pridobivanje dovoljenja. Amandma je vložen na podlagi sprejetega koalicijskega dogovora o možnosti izdaje zdravil preko medmrežja za izdajo zdravil v lekarnah in specializiranih ustanovah. Spomnimo se, da je to bila pripomba Gospodarske zbornice. Ta pripomba je delno upoštevana tudi z Ministrstva za zdravje. Ta amandma je že urejen. Tudi Državni svet je izrazil svoje zadovoljstvo, da je ta amandma našel razumevanje na Ministrstvu za zdravje. 162. člen na Odboru za zdravje je ostal odprt. Upam, da je to urejeno, in prosim Ministrstvo za zdravje, da pojasni ta člen, ker ne vem končnega rezultata. 141. člen se nanaša na zagotavljanje zdravil v izjemnih primerih. Predlagan je zakonodajni postopek v 141. členu z zagotavljanjem zdravil v izjemnih razmerah iz državnega proračuna. Komisija se je namreč strinjala z mnenjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje, da je zaščita z zdravili v izjemnih razmerah zaščitni intervencijski ukrep na področju zaščite. Tudi temu amandmaju je ugodilo Ministrstvo za zdravje in našlo rešitev. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Besedo ima gospod Štefan Tisel.
MAG. ŠTEFAN TISEL (PS SDS): Hvala lepa. V Slovenski demokratski stranki ne nasprotujemo preostalim amandmajem, ki niso problematični. Ta k 126. členu je simpatičen, ker ukinja 126.a člen in združuje dejavnosti v en člen, tako promet z zdravili na drobno in zdravila prek medmrežja, to je preko direktive nekaj novega. In tako velja to za zdravila, za lekarne kot tudi za specializirane prodajalne. Če za ilustracijo povem, da je v nastajanju zakona tudi nek lekarniški lobi zahteval, da se specializirane prodajalne ukinja. In je tudi že en izmed predlogov v preteklosti bil tako napisan. Pa vendarle gre tu za, ne vem koliko jih je v Sloveniji, kar nekaj, ki se s tem preživljajo, imajo usposobljen kader, opremo in tako naprej. To je ostalo notri. Bil je tudi pomislek, zakaj na medmrežju. Zakaj pa ne? Če je enakopravno za lekarne, naj bo tudi za te specializirane prodajalne, ki prodajajo zdravila brez recepta in druge pripomočke, da je tudi to neka
konkurenčnost. Kot sem rekel, zadeva je simpatična in podpiramo ta amandma. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato
zaključujem razpravo.
V	razpravo dajem 141. in 142. člen. Amandma poslanskih skupin Pozitivne Slovenije, Državljanske liste, DeSUS k 141. členu je vsebinsko povezan z amandmajem istega predlagatelja k 142. členu, zato bomo o obeh razpravljali skupaj.
V	razpravo dajem 141. in 142. člen ter amandmaje poslanskih skupin Pozitivne Slovenije, Državljanske liste ter DeSUS k tema členoma. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zato zaključujem razpravo.
V	razpravo dajem 144. člen ter amandma Poslanskih skupin Pozitivne Slovenije, Državljanske liste in DeSUS. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
V	razpravo dajem 186. člen ter amandma Poslanskih skupin Pozitivne Slovenije, Državljanske liste in DeSUS. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
S tem smo zaključili obravnavo amandmajev.
O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 11. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O URESNIČEVANJU JAVNEGA INTERESA ZA KULTURO V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Ta hip v dvorani ni predstavnikov Vlade, ki bi lahko podali dopolnilno obrazložitev predloga zakona, je pa predlog zakona obravnaval Odbor za kulturo kot matično delovno telo. Poročilo odbora bi lahko podala mag. Majda Potrata kot predsednica, trenutno je ni v dvorani. Zato prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.
Dr. Laszlo Goncz bo predstavil stališče Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti.
DR. LASZLO GONCZ: Hvala lepa za besedo, predsednik.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo vsebinsko nadgrajuje nekatera pomembna področja v kulturi, zato bo deležen najine podpore. Čeprav se v kratkem napoveduje celovita sprememba tega zakona, kar pozdravljamo, je primerno, da se sproti odpravljajo pomanjkljivosti, ki so bile doslej
65
DZ/VI/19. seja
ugotovljene. Med drugimi pomembnimi se predlagajo vsebinske spremembe na področju uvajanja aktivnih politik ministrstva v zvezi z dejavnostjo samozaposlenih v kulturi. Zelo pomembno je tudi, da lokalne skupnosti z zakonom zaveže k pripravi štiriletnih lokalnih kulturnih programov. To lahko pomeni tudi z vidika narodnih skupnosti dodatno vrednost, zato smo o predlogu razpravljali na seji Komisije za narodni skupnosti. Zaradi popestritve in vsebinske nadgradnje kulturnih programov v lokalnem okolju, ki jih ustvarjajo pripadniki narodne skupnosti ter njihove ustanove, smo bili mnenja, da je v omenjene štiriletne programe potrebno vključiti lokalne skupnosti oziroma občinske kulturne programe. Štiriletna kulturna zasnova oziroma program lokalne skupnosti mora zato nastajati v sodelovanju s pristojnimi organizacijami avtohtonih narodnih skupnosti in romske skupnosti. V tem kontekstu smo na seji Komisije za narodni skupnosti skorajda soglasno, le z enim glasom proti, sprejeli besedilo amandmaja, ki smo ga posredovali pristojnemu matičnemu delovnemu telesu -Odboru za kulturo. Amandma je vsebinsko podpiralo tudi Ministrstvo za kulturo. Sicer se je na seji matičnega delovnega telesa vsebina amandmaja nekoliko spremenila, tako sedanje besedilo predloga poudarja zgolj pomen vključevanja omenjenih skupnosti v pripravo programa, ne pa tudi samo integracijo le-tega. Sicer tega tudi ne izključuje, zato kljub nekoliko razhajajoči interpretaciji menimo, da je namen oziroma sporočilo našega predloga oziroma opozorila tudi tako dosežen. Z našim drugim predlaganim amandmajem smo želeli zagotoviti formalno sodelovanje narodnih skupnosti pri informiranju članov svetov javnih zavodov na področju kulture, ko ustanove delujejo na narodnostno mešanem območju. Vendar smo že pri usklajevanju z ministrstvom spoznali, da ta naš predlog ne bo deležen podpore, ker naj bi šlo bolj za vsebino, ki sodi v podzakonske akte. Interpretacija je bila za nas sprejemljiva, kljub temu smo prepričani, da je bilo naše razmišljanje koristno in bo pri konkretnem izvajanju zakona omenjena vsebina tudi smiselno akceptirana. Torej, če povzamem. Menimo, da predlog spremembe zakona prinaša nadgradnjo na področju kulture, v splošnem vidiku pa tudi z zornega kota narodnih skupnosti, zato bova, kot sem že uvodoma najavil, predlog zakona podprla. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Dragan Bosnič bo predstavil stališče Poslanske skupine Pozitivna Slovenija.
DRAGAN BOSNIČ (PS PS): Hvala za besedo, predsedujoči. Na žalost ne morem predstavitvi predstavnikov Vlade, pozdravljam pa vas, poslance ljudstva.
V Pozitivni Sloveniji bomo dopolnitev Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo podprli. Gre za dopolnitev zakona, ki je starejši
od 10 let in je potreben neke revitalizacije, zlasti zato, ker je v kontekstu nacionalnega kulturnega programa potrebno nekatere stvari dodati. Seveda bo sledil sistemski zakon, ampak do takrat so te rešitve dobrodošle, zlasti na področju samozaposlenih v kulturi. Gre za 3 ukrepe; žepnino -- žepnina je že po svoji naravi simbolična, vendar je v danih okoliščinah dobrodošla - potem področje računovodstva in bolniške, bolniškega staleža, odsotnosti samozaposlenih v kulturi. Kar se javnih zavodov tiče, moram popraviti kolega, gre za petletni načrt, ne za štiriletni, ampak če bi bil šestletni, bi nam bil še bolj všeč, ali pa sedemletni ali desetletni; glede zavodov in izobraževanja, ki je potrebno za člane sveta, ker področje kulture je le nekoliko specifično. V Pozitivni Sloveniji si zelo prizadevamo za reševanje statusa baletnih plesalcev, kjer gre za specifiko. Jaz mislim, da je Čajkovski, ko je ustvarjal Labodje jezero, imel v mislih za vlogo Odette in Odile 50, 60, 70 baletnih plesalk, čeprav bi nekatere emotivno to sigurno zmogle, ampak telo ima svoje zakonitosti.
Zato to rešitev, čeprav tudi na neki simbolni ravni, do sistemskega zakona podpiramo in si želimo, da se ustrezno reši. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Andrej Čuš bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Hvala za besedo, predsednik.
Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo je v veljavi že od leta 2002 in je bil v času izvajanja deležen že kar nekaj sprememb. Zakon, ki ureja specifike delovanja na področju kulture, se je v nekaterih določbah izkazal za pomanjkljivega oziroma neustreznega, tudi zaradi sprememb na drugih področjih, ki pa niso v pristojnosti Ministrstva za kulturo. Predlagatelj je zapisal, da je zakon v nekaterih delih potreben korenitih sprememb, ki zahtevajo širši konsenz vseh deležnikov na področju kulture. Zato se s predlaganimi spremembami zakona pristopi le k najnujnejšim, s katerimi se odpravljajo najbolj pereče težave v zvezi z izvajanjem zakona in zagotavljanjem javnega interesa. Nekatere spremembe pomenijo tudi podlago za pripravo kasnejših korenitejših sprememb na področju javnega sektorja, nevladnih organizacij, civilne družbe in finančnih spodbud.
Če se dotaknem same vsebine, ki je razdeljena na 4 poglavja. Kar se tiče dokumentov javnega interesa na področju kulture, se javne agencije in javne sklade zaveže k delovanju na podlagi strateškega načrta, ki se ga sprejema za 5 let. Zakon določa tudi organe, pristojne za sprejetje strateškega načrta, in njegov obseg. Na področju javnega sektorja oz. delovanja javnih zavodov so potrebne korenite spremembe, vendar pa se s predlagano dopolnitvijo zakona
66
DZ/VI/19. seja
ureja le najnujnejše, ki hkrati že dajejo podlago za pripravo sistemskih sprememb. Tako se javni zavodi zavežejo k temu, da imajo veljaven strateški načrt za obdobje 5 let, ki mora biti predhodno usklajen z ustanoviteljem in financerjem, določi se tudi obseg tega načrta. S tem se ureja tudi začasno financiranje javnih zavodov. Tretje poglavje, ki bi ga izpostavil, je podpora javnim kulturnim programom, kulturnim projektom ter zagotavljanje prostorskih pogojev za njihovo izvajanje. Na novo se ureja možnost oddaje javne kulturne infrastrukture v uporabo tudi tistim posameznikom, ki opravljajo nepridobitno kulturno dejavnost in katerih kulturni projekti niso financirani iz javnih sredstev. Prav tako se na novo opredeljuje kritje obratovalnih in drugih stroškov, ko se javna kulturna infrastruktura daje v upravljanje ali uporabo kulturnim izvajalcev brezplačno, ter povračilo stroškov, če upravljavec ali uporabnik javne kulturne infrastrukture odda infrastrukturo ali njen del v uporabo javnemu zavodu. Na novo se ureja tudi financiranje projektov kulturnih izvajalcev, ki so s kulturnimi projekti uspešno kandidirali pri institucijah Evropske unije izven Republike Slovenije. Sistemsko se uredi financiranje ustanov s področja kulture, ki so ustanovljene za opravljanje storitev splošnega pomena na področju mednarodnega sodelovanja. Zelo pomembno je tudi poglavje oziroma področje samozaposlenih na področju kulture, kjer se uvedejo spodbude za samozaposlene, ki bodo ustvarile boljše pogoje za kulturno ustvarjanje in naredile status privlačnejši. Prav tako se določi prenehanje pravice po zakonu, ko samozaposleni izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Če povzamem vse ugotovljeno, se pomanjkljivosti sedanje ureditve rešujejo s predlaganim zakonom, za izvajanje zakona pa bodo sprejeti tudi pomembni podzakonski akti.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo predlog zakona podprli. Prav tako bomo podprli amandmaje, ki smo jih vložili v naši poslanski skupini, in sicer k 1. in 6. členu, ne bomo pa podprli amandmaja poslanskih skupin Državljanske liste in Demokratične stranke upokojencev. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Mag. Majda Potrata bo predstavila stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, predsednik.
Se opravičujem, ker me ni bilo v dvorani, ko bi morala poročati kot predsednica odbora. Ugotavljam, da se mi je v dolgi poslanski karieri to zgodilo prvič, bila sem na neki drugi obveznosti. Zato bom v mnenju poslanske skupine izkoristila priložnost, da povem samo osnovno stališče.
Poslanska skupina Socialnih demokratov podpira spremembo Zakona o
uresničevanju javnega interesa za kulturo in hkrati podpira tudi rešitev, ki smo jo podprli na seji odbora in ki zadeva poklicne pokojnine baletnih plesalcev. Glede drugih rešitev to pomeni, da amandmajev, ki izničujejo zdaj na odboru sprejeto stališče, ne podpiramo.
Zdaj pa dovolite, da povem še nekaj iz poročila odbora, ker se mi zdi škoda, da bi šlo vnemar nekaj, kar je bilo na odboru korektno opravljeno. Na seji odbora je minister za kulturo dr. Uroš Grilc uvodoma povedal, da je ključni cilj predlaganih sprememb odprava pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene ob izvajanju zakona, ter priprava podlage za nadaljnje korenitejše spremembe, ki bodo vključevale nove rešitve na področju javnega sektorja, nevladnih organizacij, samozaposlovanja v kulturi, participacije civilne družbe, finančnih spodbud in drugo.	,
S predlogom zakona se javne zavode zavezuje k temu, da morajo imeti strateški načrt za obdobje 5 let, opredeli se tudi njihova vsebina, ureja se začasno financiranje javnih zavodov v obdobju prvega tromesečja tekočega leta, če niso dani pogoji za izdajo odločbe o financiranju programa za celotno tekoče leto. Člane svetov zavodov pa se zaveže k usposabljanju, katerega vsebino, obseg in način izvedbe določi s pravilnikom minister, pristojen za kulturo. Z namenom spodbujanja samozaposlovanja v kulturi ter izboljšanja položaja samozaposlenih na tem področju se uvajajo nujni ukrep aktivne politike ministrstva, ki bodo naredili status privlačnejši ter nekoliko omilili njihov slab ekonomski položaj ter povečali možnost ustvarjanja. Tako se zagotavlja računovodstvo samozaposlenim, podeljujejo se kulturne žepnine, uvaja se nadomestilo za čas bolniške in drugo. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je pojasnila razmeroma zelo obsežno mnenje Zakonodajno-pravne službe k predlogu zakona in povedala, da so nekatere njihove rešitve zajete v amandmajih, čisto vseh pa tudi kasneje nismo upoštevali. Denimo že omenjeni amandma v zvezi z baletniki.
Če pogledamo, katerih področij se je razprava posebej dotikala - predvsem lokalnih programov za kulturo. O tem je govoril že dr. Goncz, zaradi tega ne bom o tem ponavljala stališč. Pri razpravi o 7. členu novele, ki uvaja usposabljanje članov svetov javnih zavodov na področju kulture, pa je bilo nekaj vprašanj v zvezi s tem, zakaj se mora usposabljanje opravljati vsako leto, kakšni bodo stroški usposabljanja in v čem se bodo usposabljali. Minister je pojasnil, da vsebino, obseg in način izvedbe usposabljanja določi s pravilnikom minister, pristojen za kulturo. Usposabljanje bo izvajalo ministrstvo, če pa se ga član sveta ne bo udeležil, bo to lahko razlog za njegovo razrešitev. Ker bodo usposabljanja vodili zaposleni na ministrstvu ali drugi v javni upravi, finančnih posledic ni predvidenih. Povedal je še, da se bo z uvedbo usposabljanj zagotovilo izpopolnjevanje oseb, od katerih se zahteva strokovno opravljanje nalog, določenih z
67
DZ/VI/19. seja
zakonom. Glede uvedbe poklicne pokojnine baletnih plesalcev je bil k 12. členu novele predlagan in sprejet amandma odbora. V razpravi je bilo izraženo upanje, da se bo problem baletnih plesalcev in drugih specifičnih poklicev uredil v sistemski zakonodaji. Razprava je bila sklenjena še z mnenji v zvezi s pripravo strateških načrtov ter uvajanje spodbud za samozaposlene.
Kot rečeno, Poslanska skupina Socialnih demokratov bo predlog zakona podprla. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospa Kristina Valenčič bo predstavila stališče Poslanske skupine Državljanske liste.
KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Spoštovani, lep pozdrav še enkrat!
S predlogom sprememb in dopolnitev zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo se med drugim zavezuje javne zavode k temu, da imajo veljaven strateški načrt za obdobje 5 let, ki mora biti predhodno usklajevan z ustanoviteljem in financerjem. Začasno se tudi uredi financiranje javnih zavodov ter uvede obvezno usposabljanje članov sveta javnega zavoda. Uredi se možnost oddaje javne kulturne infrastrukture v uporabo tudi tistim posameznikom, ki opravljajo kulturno dejavnost nepridobitno in njihovi kulturni projekti niso financirani iz javnih sredstev. Uzakoni se pravna podlaga za možnost predplačil sofinanciranja javnih kulturnih programov in kulturnih projektov. Uredi se tudi financiranje projektov kulturnih izvajalcev, ki so uspešno kandidirali s kulturnimi projekti pri institucijah Evropske unije izven Republike Slovenije. Uvedejo se spodbude za samozaposlene, ki bodo ustvarile boljše pogoje za kulturno ustvarjanje in naredile status privlačnejši.
Spremembe in dopolnitve zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo v Poslanski skupini Državljanske liste podpiramo, hkrati pa pričakujemo, da bo sprejet amandma, ki smo ga vložili skupaj s Poslansko skupino DeSUS, s katerim predlagamo črtanje novega četrtega odstavka 83. člena. Predvidena poklicna pokojnina baletnih plesalcev namreč nesistemsko posega v ureditev poklicnega zavarovanja. V Poslanski skupini Državljanske liste ne podpiramo parcialnih rešitev, ki pomenijo neenakopravno obravnavo, na kar je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora kakor tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Gospod Ivan Hršak bo prestavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Zakon o uresničevanju javnega interesa je po več kot 10 letih od uveljavitve potreben korenitih sprememb. Kolikor nam je znano, se je ministrstvo priprave novega zakona že lotilo. Z današnjim predlogom pa se uvaja le najnujnejše spremembe, s katerimi se odpravljajo najbolj pereče težave z izvajanjem zakona in zagotavljanjem javnega interesa. Novela zakona ureja status samozaposlenega v kulturi, ki se je zaradi gospodarskih razmer zelo poslabšal. Uvajajo se 3 nove oblike podpore samozaposlenim, sicer z omejenimi finančnimi sredstvi, pa vendar. Gre za instrument kulturne žepnine za samozaposlene, brezplačno računovodstvo in nadomestilo za čas bolniške za tiste, katerih bolezen traja več kot 30 delovnih dni. Pri tem bi v Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije želeli izreči posebno priznanje ministru Grilcu, ki je sredstva iz t. i. ministrove postavke v celoti prenesel na postavko samozaposlenih v kulturi. Gre za hvalevredno dejanje, s katerim je jasno pokazal, da so samozaposleni v kulturi njegova prioriteta in da ni minister zgolj zaradi funkcije same. Med obravnavo omenjenega predloga je bila še posebej izpostavljena problematika poklicnih pokojnin baletnih plesalcev. V Poslanski skupini DeSUS se zavedamo, da so baletni plesalci ena najbolj ranljivih skupin med poklici v kulturi zaradi vsakodnevnih hudih telesnih in duševnih obremenitev. Vendar pa je predlagana rešitev, katero predvideva sprejet amandma Odbora za kulturo, nesistemska in bi v splošen okvir poklicnega zavarovanja prinesla anomalije tako z vidika plačevanja prispevkov za poklicno zavarovanje kot tudi z vidika enakopravne obravnave z ostalimi zavarovanci poklicnega zavarovanja. Ureditev področja poklicnih pokojnin za baletnike, medtem ko le-to ostaja neurejeno npr. za rudarje, železarje in livarje, bi bilo nepošteno in nepravično. V Poslanski skupini DeSUS menimo, da je nujno potrebno čim prej sprejeti uredbo za določitev meril in kriterijev, na podlagi katere se bo odločalo, katera delovna mesta sodijo v okvir poklicnega zavarovanja in katera ne. S tem bo omogočeno sistemsko reševanje omenjenega področja, hkrati pa bo zagotovljena tudi enakopravna obravnava vseh, ki opravljajo težka in zdravju škodljiva dela. Nikakor ne gre zanemariti dejstva, da je našemu mnenju pritrdilo tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na parcialnost rešitve, ki jo vsebuje sedaj dopolnjen predlog, pa je opozorila tudi naša Zakonodajno-pravna služba, katere mnenja v Poslanski skupini DeSUS spoštujemo. In ravno zato smo se v naši poslanski skupini odločili za vložitev amandmaja k 12. členu in s tem za odpravo te nedoslednosti, nesistemskosti in parcialnosti. Naj dodam še, da bi sedaj predlagana rešitev, ki določa izjemo od siceršnjega pokojninskega sistema, vplivala tudi na finančno stabilnost pokojninske blagajne. Baletnim plesalcem pa bi zaradi predčasnega oz. zgodnjega upokojevanja zagotovila izjemno
68
DZ/VI/19. seja
nizke pravice iz naslova poklicnega in obveznega pokojninskega zavarovanja. Verjamemo, da bo amandma Poslanske skupine DeSUS in Poslanske skupine Državljanske liste sprejet in bo tako zakon tudi za nas sprejemljiv. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Gospa Ljudmila Novak bo predstavila stališče Poslanske skupine Nove Slovenije.
LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Spoštovani predsednik, spoštovani minister, kolegice in kolegi!
Slovenska kultura je zakladnica narodovega ustvarjanja skozi stoletja in krščanski demokrati smo nanjo ponosni in jo želimo ohranjati. Hkrati pa želimo z ustrezno zakonodajo spodbujati ustvarjalnost in kulturno udejstvovanje sodobnih ustvarjalcev. Po našem mnenju je to tudi največji javni interes v kulturi. Zakon sicer uvaja nekaj dobrih rešitev, pa tudi nekaj takšnih, ki jih v Novi Sloveniji ne podpiramo. Opazi se nedoslednost usmeritve v pristojnostih ministra pri odločanju o financiranju kulturnih projektov. Te pristojnosti se v razmerju do strokovnih komisij krčijo. Minister bo vezan na odločitev strokovne komisije, doslej pa je komisija lahko samo predlagala, priporočala oziroma svetovala. Na drugi strani pa sedaj minister z 20. členom novele ohranja možnost dokaj arbitrarnega odločanja o porabi t. i. interventnih sredstev, saj za zakonsko zahtevano utemeljitev, da gre za javni interes na področju kulture, ni težko navesti bolj ali manj prepričljivih razlogov. Krščanski demokrati Nove Slovenije menimo, da bi moral minister imeti možnost, da določeno vsoto upravlja po lastni presoji. Takšna postavka pa mora biti strogo omejena in brez možnosti za prenose na druga področja, hkrati pa mora biti njena uporaba transparentna, z možnostjo vpogleda na spletu. Opozoriti moramo tudi na mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki opozarja na preskromne obrazložitve k posameznim členom novele in vsebinsko sporno določbo, ki ureja prenos nalog ministra na drugo osebo, ter nejasnost nekaterih drugih členov.
Poslanke in poslanci Nove Slovenije -krščanski demokrati noveli zakona ne bomo nasprotovali.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 16. decembra 2013. V razpravo dajem 1. člen ter amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Izražen je interes za razpravo, zato vas vabim k prijavi.
Besedo ima gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi, minister s sodelavci!
Ta zakon o izvajanju javnega interesa na področju kulture je pomemben zakon. Zaradi tega bi javnost ali človek pričakoval, da ga bo ministrstvo kot takega tudi obravnavalo. Vendar moram povedati, da je tako Zakonodajno-pravna služba kot tudi mi - poslanci ugotovili, da temu ni tako. Kajti že v ciljih zakona, v obrazložitvi navajajo, da je poleg sprememb pomanjkljivosti eden od ciljev tudi priprava podlage za nadaljnje korenitejše spremembe. V poglavju javnih zavodov tudi navajajo v obrazložitvi zakona, da so na področju delovanja javnih zavodov potrebne korenite spremembe, vendar pa s predlagano dopolnitvijo zakona urejajo le najnujnejše, ki hkrati že dajejo podlago za pripravo sistemskih sprememb. Zakonodajno-pravna služba je ugotovila, da takšne dikcije, takšnih obrazložitev doslej v parlamentu nismo poznali. Tudi sam sem opozoril na odboru, če analiziramo to, je ta zakon eden od zakonov, s katerimi se skuša diskreditirati Državni zbor in poslance. Kajti to je samo vmesni zakon. Ministrstvo javno priznava, da je mala korektura, čeprav so potrebne sistemske rešitve. Ali mi nimamo vlade, ki je sposobna pripraviti korenite spremembe, o katerih govorijo? Nam je zakon dan na mizo, ki naj zaposli Državni zbor in poslance kratkočasno, da bodo izgubili nekaj ur dela, nekaj dni, da bo ljudstvo potem lahko vpilo: "Kar naprej razpravljate, nič pa ne rešite." Ta zakon ni namenjen rešitvi, ker sami priznavajo, da je kratkoročen, da pomeni samo neko podlago za pripravo sistemskih sprememb. In jaz bi želel, da se ministrstvo opraviči Državnemu zboru in poslancem za tako mizerni pristop. Ljudstvo je vlado izvolilo zato, da odpravlja tisto, kar ne deluje. Mi v našem amandmaju dajemo mali dodatek, da naj v primeru odstopanja izvajanja nacionalnega programa za kulturo ministrstvo predloži spremembe nacionalnega programa z obrazložitvijo ukrepov in sanacije. In to bo očitno potrebno. Jaz pričakujem, da bodo v letošnjem juniju nekaj takšnega predlagali, če se že sedaj zavedajo, da stvar ne deluje na tem področju, da so potrebne korenite spremembe. Pri tem pa je treba tudi reči, da to - kar predvidevate pri javnih zavodih, da je obvezno izobraževanje članov nadzornih svetov in je potrebno specifično usposabljanje članov - to navzven deluje dobronamerno in koristno. S tem se vsi poslanci strinjamo, da gre za uzakonitev služenja nekaterih ljudi, da bodo potem razlagali pa prirejali tečaje in seminarje. Vi ste dolžni zakonodajo tako napisati, da bodo kandidirali za nadzorne svete tisti, ki so kvalificirani. To ni stvar ministrstva in proračuna, da bo šele začelo usposabljati te ljudi. Nekdo, ki uresničuje javni interes, mora biti kvalificiran, da ga uresničuje. Tu pa dajete osnovo, da boste kadrirali takšne ljudi, ki bodo po godu stranki, koaliciji, ne bodo pa imeli, če rečem, pojma ali pa da bodo
69
DZ/VI/19. seja
nekvalificirani za tisto, kar bi naj opravljali. Vemo, da je takšne ljudje najlažje voditi.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Jerovšek, moram vas spomniti, da 1. člen govori o tem, kako se lahko spremeni nacionalni program, če prihaja do odstopa.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Zaradi tega smo mi dodali ta stavek - v primeru odstopanja in z obrazložitvijo ukrepov sanacije. Če hočemo napotiti ministrstvo - ob tem, ko so sami zapisali, da delajo samo polovičarske rešitve -, da bodo ob pregledu, ob ugotovitvi, da se ne izvaja, da so odstopanja, da bodo z obrazložitvijo podali ukrepe za sanacijo, saj drugače je brez zveze, da oni lahko predlagajo nekaj, pa nič ne predlagajo. In ravno o tem govorim in o 1. členu. Predsednik, mislim, da je takšna tradicionalna praksa, da se dotaknemo tudi malo širših nedoslednosti ali samega zakona. In tako je doslej vedno bilo. In jaz sem dolžan opozoriti na to, da je prvič v zgodovini parlamenta prišlo v dikcijo zakona, v besedilu obrazložitve, da je to samo nekaj začasnega, da pa je potrebno temeljitejše spremembe. Mi dostikrat včasih, ko ni tako obrazloženo, rečemo poslanci - potreben je sistemski zakon. To je drugo, ko mi opozarjamo. Ko pa nam daje vlada na mizo nek polovični izdelek, je nesprejemljivo. Predsednik, vi ste prvi, ki bi moral protestirati proti takšnemu delovanju vlade. Mi tratimo čas za stvar, ki ne bo delovala, očitno.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Jerovšek, ta zakon izpolnjuje vse pogoje za obravnavo in nimam v čem protestirati. Lahko vas pa še enkrat opozorim, da ste povsem izven konteksta 1. člena.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Protestirati na to obrazložitev, čemu je ta zakon namenjen. Če lahko Zakonodajno-pravna služba to ugotovi, potem je predsednik Državnega zbora tudi dolžan temu slediti. Jaz dobronamerno ministrstvo opozarjam, naj na tak način takšnih zakonov ne nosijo v Državni zbor, ker sami priznavajo, da to ni nobena rešitev, ampak je to samo nek začasen popravek. To ni delo! S tem bom končal, take prakse doslej ni bilo in je ne more biti tudi v bodoče. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Postopkovno želi mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, predsednik.
Moram postopkovno pojasniti, da pri drugi obravnavi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo poslušamo stvari, ki nimajo z dejansko obravnavo zakona, zlasti pa ne 1. člena, nobene neposredne zveze. V resnici so v uvodnem delu zakona, kakor Poslovnik predpisuje, vsa ustrezna poglavja zapisana. Res pa je v uvodnem delu zakona napovedana
obsežnejša sprememba Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo.
Kar zadeva obravnavani 1. člen in predlagani amandma k 1. členu, je treba zaradi korektnosti razprave povedati, da je bilo mnenje Zakonodajno-pravne službe k temu členu upoštevano s sprejetjem amandmaja na seji odbora. Postopkovno je moj predlog povezan s tem, da se zavedam, da kot predsednik Državnega zbora nimate vpogleda v to, kako je tekla razprava na seji matičnega delovnega telesa, mislim pa, da je za informacijo vsem to vendarle bilo vredno povedati, ker s tem nam je preprečeno uresničevanje druge obravnave na seji Državnega zbora, ker nimamo ustrezne informacije o tem, kaj se je na delovnem telesu pravzaprav dogajalo. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Možnost predstavitve poročila je bila in jo Poslovnik omogoča. Tudi minister je imel možnost predstaviti zakon, žal ga pri predstavitvi ni bilo še v dvorani, je pa zdaj med nami in ga sprašujem, ali morda želi besedo. Izvolite, dr. Uroš Grilc.
DR. UROŠ GRILC: Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanci! Opravičujem se za zamudo, očitno ste danes s svojim delom precej pohiteli.
Na kratko rad poudaril, da je predlagana sprememba zakona preživela res zelo temeljito in obširno javno razpravo. Javnost, ki deluje na področju kulture ali je od nje odvisna, je seveda tista, ki te spremembe podpira. Spremembe so zelo konkretne. Zadevajo status samozaposlenih na področju kulture in uvajajo 3 nove instrumente. Uvajajo nov instrument kulturnih žepnin, ki je poleg financiranja javne službe, financiranja javnih kulturnih programov in financiranja kulturnih projektov četrti instrument, ki je namenjen izključno izboljševanju položaja samozaposlenih. Uvaja se instrument izvajanja računovodstva za tiste samozaposlene, ki so po spremembi davčne zakonodaje v slabšem položaju. Uvaja se tudi nadomestilo za bolniško odsotnost, ki traja nad 31 dni. To pomeni, da smo se skladno z našimi prioritetami in svojimi napovedmi osredotočili v teh spremembah na tiste ključne in dejanske spremembe, ki imajo podlago tudi v sprejetem državnem proračunu za leto 2014 in ki se bodo začele izvajati takoj po spremembi zakona. Nekatere spremembe pa so izrazito strateške narave, so v duhu časa, ko je potrebno na razvoj posameznega področja - in zlasti tudi na razvoj področja kulture - gledati ne samo od enega do drugega proračunskega leta. Zato obveznost strateškega načrta za vse javne zavode in tudi za lokalne skupnosti, ki bodo morale pripraviti svoje lokalne programe za kulturo, to obveznost nalagamo vsem 11 mestnim občinam, medtem ko lokalnim skupnostim omogočamo, da svoje prioritete na področju kulture opredelijo tudi v drugih razvojnih aktih. Ni res, kar smo slišali
70
DZ/VI/19. seja
malo prej v razpravi, da se na nek zelo arbitraren način dopušča razdelitev sredstev iz t. i. postavke nepredvidene akcije oz. drugače imenovane ministrove postavke. Prvič, glede na veljavni zakon, če boste primerjali 2 člena, jasno določamo oboje - kriterije ter način razdelitev sredstev - ravno zato, da bo javni interes zaščiten in da imajo tudi odločitve ministra, ki so vezane na morebitne projekte, ki jih ni bilo možno vnaprej predvideti, sedaj jasen mehanizem podpore in absolutno zagotovljeno transparentnost. Poznate vsi primere, ko v preteklosti temu ni bilo tako.
Glede na amandma 1. člena, pri katerem smo v tem trenutku, pa moram vendarle povedati, da je Odbor za kulturo na predlog Zakonodajno-pravne službe sprejel amandma k temu členu, ki določa tudi poročanje o izvajanju nacionalnega programa za kulturo in omogoča tudi njegovo spreminjaje. Prav je, da so strateški dokumenti živi akti, da to niso črke na papirju, vemo, da se na vseh politikah in tudi posameznih trgih, kot je kulturni trg, dogajajo spremembe. Skladno s tem je potrebno, kadar se izkažejo neki razlogi, spremeniti tudi ustrezne strateške akte. Zato je na odboru sprejetem amandmaju zapisano: Vlada lahko predlaga spremembe in dopolnitve nacionalnega programa za kulturo kadarkoli v času njegove veljavnosti, predlog sprememb in dopolnitev lahko poda skupaj s poročilom Državnemu zboru. Mislim, da je tukaj jasno določena teža teh sprememb in način, kako do njih pridemo, da imajo na koncu podporo tudi Državnega zbora, tako kot tudi nacionalni program za kulturo potrjuje Državni zbor.
Toliko za enkrat, bi pa že zdaj prosil, da se tretja obravnava tega zakona izvede na tej seji. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo dajem gospodu Andreju Čušu.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Hvala.
Sam sicer nisem dolgo časa v Državnem zboru, ampak vseeno se mi zdi, da Državni zbor sprejema oh in sploh našteto veliko število nekih strateških usmeritev in strateških dokumentov, katerih izvajanje potem niti ni nadzorovano ali pa se teh dokumentov sploh ne upošteva pri postavljanju nekih smernic. Pa tukaj ne mislim specifično samo na Ministrstvo za kulturo, ampak lahko rečemo, da te dokumente sprejemamo na mnogih področjih in resorjih. In kadar pride do situacije, da tudi sami sprejmemo za določeno področje - v tem primeru smo sprejeli tudi nacionalni program za kulturo, naj bi bil veljaven. Če pride do teh odstopanj, smo v poslanski skupini SDS predlagali amandma, in sicer da lahko vlada v primeru odstopanja od izvajanja nacionalnega programa za kulturo ob poročilu Državnemu zboru predlaga spremembe in dopolnitve nacionalnega programa za kulturo, pri tem pa mora tudi sama obrazložiti ukrepe sanacije in
nabor ukrepov. Naj še na sploh malo obrazložim. Z amandmajem želimo samo predlagati, da je potrebno predlagati spremembe nacionalnega programa za kulturo, da se izognemo stanju, ko vlada zavaja javnost, da je neizvajanje programa zgolj posledica nepredvidljivih okoliščin. Glede na to, da smo mi tukaj njen nadzor, nadzorni organ Vlade, jo po eni strani tudi s tem zvežemo, da bo nacionalni program za kulturo jemala resno. S tem vsi deležniki v kulturi dobijo priložnost, da preko mehanizma javnosti opozorijo na odstopanja pri izvajanju nacionalnega programa za kulturo in lahko te naše strateške usmeritve tudi izboljšamo. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Želi še kdo razpravljati? Več vas je, zato vas vabim k prijavi za razpravo. Besedo ima gospod Jožef Kavtičnik.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa, predsedujoči. Lep pozdrav, minister, kolegice in kolegi!
Tega amandmaja ne bom podprl, ker ni potrebno, da je dvakrat zapisano. Kot je minister že sam dejal, to piše v zakonu in ni potrebno, da bi še enkrat pisali. Morda za nekatere je potrebno trikrat, štirikrat, petkrat nekaj zapisati, da to drži, ampak za večino nas temu ni tako. To, da ima Vlada možnost in pravico, da nekaj spreminja, to je tako in tako že normalno, takrat, ko se ugotovi, pa naj bo nacionalni program ali zakon. Ko se ugotovijo določene pomanjkljivosti in potrebe, potem je potrebno zadevo spremeniti. Noben zakon in nobena resolucija ni stalna, to je vse začasno. Vendar kot je bolj ta zakon ali posamezen dokument kvaliteten in upošteva čim večje število pripomb, toliko je zakon ali resolucija lahko dobra. Kot je že prej bilo rečeno, da je resolucija nacionalnega programa pomanjkljiva - niti slučajno ni tako. Zelo dobra je in upoštevala je pripombe vse zainteresirane in strokovne javnosti. Tako je tudi s tem zakonom, zato tega amandmaja ne bom podprl. Bom pa podprl zakon in s tem dal možnost, da se začne izvajati. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, predsednik.
Razprava na odboru je pokazala, da se predlagatelj v celoti zaveda, da je nacionalni program za kulturo mogoče spreminjati samo na enak način, kot se nacionalni program tudi sprejema. Zato je bila potrebna sprememba v 1. členu. Mnenje Zakonodajno-pravne službe pa je bilo vezano samo na rok, ki ga je predlagatelj postavil, da je predlagatelj oz. poročilo o izvajanju nacionalnega programa za kulturo treba predstaviti do konca junija. Pomislek je šel v to smer, da bi lahko bila obravnava
71
DZ/VI/19. seja
postavljena šele v september in so imeli pripombo na ta način. No, kasneje je razprava pokazala, da je dikcija, da poroča do konca junija, ustrezna. Kar je bilo z amandmajem posebej dodano - in naj povem, kako se sedaj ta člen glasi: "Vlada vsako leto najpozneje do konca meseca junija predloži Državnemu zboru poročilo o izvajanju nacionalnega programa za kulturo v preteklem letu z oceno rezultatov. Vlada lahko predlaga spremembe in dopolnitve nacionalnega programa za kulturo kadarkoli v času njegove veljavnosti." To je zelo pomembno dejstvo, da je spremembe in dopolnitve mogoče predložiti Državnemu zboru kadarkoli v času veljavnosti resolucije. In še nadaljevanje: "Predlog sprememb in dopolnitev lahko poda tudi skupaj s poročilom Državnemu zboru." Zavajajoče je bilo razlaganje, da se s tem zaobide pomen Državnega zbora, da se mu ne pripiše ustrezne vloge, ki jo po zakonodaji ima. To je zavajanje! Zaradi tega, ker ta člen tega ne govori. Tisto, kar pa predlagani amandma drugače pove, je pa to, da gradi samo na 1 elementu odstopanja od nacionalnega programa za kulturo, ki ga povezujejo, da je potrebna sanacija. Jaz takega predloga ne morem podpreti, ker vidim, da je sedanja dikcija v dopolnjenem predlogu zakona širša, ker govori o dopolnitvah in o spremembah. Spremembe so zvezane verjetno s tem, če česa ni mogoče uresničiti, dopolnitve pa tam, kjer gre lahko nacionalni program čez tisto, kar je bilo napovedano. Mislim, da je zdaj ustrezna dikcija 1. člena, da so očitki, ki smo jih slišali, iz trte zviti.
Predlaganega amandmaja ne morem podpreti. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospa Janja Napast.
JANJA NAPAST (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj! Kultura v Sloveniji - mogoče bi lahko rekla, da imamo večkrat probleme na področju kulture. Se mi zdi, da če imamo v naši državi težave z ohranjanjem kmetijstva, lahko rečemo, da imamo tudi s kulturo. To ni iz trte zvito, kajti najprej je kultura pomenila ohranjanje oz. obdelovanje rodovitne zemlje, šele potem se je to prestavilo na miselno kulturo kot dejavnost, ki obsega človeški um. Ocenjevanje področja kulture kot skupek dosežkov vrednot človeške družbe, slovenske družbe kot rezultat človeškega delovanja in ustvarjanja je najtežje. Ocena rezultatov, ki šteje kot učinek dela in izvajanje nacionalnega programa za kulturo, in sicer za preteklo leto, je dolžnost Vlade Republike Slovenije. Da se to ohrani, mora vlada Državnemu zboru podati poročilo. Zato pa ga mora Državni zbor obravnavati in se do njega opredeliti.
S tem amandmajem, ki ga predlaga SDS, bi se uredilo neizpolnjevanje obveznosti do izvajanja nacionalnega programa za kulturo tako, da
lahko vlada v primeru odstopanja do izvajanja tega programa predlaga spremembe in dopolnitve. To služi kot nekakšna varovalka za vse odstope oziroma za neizvajanje ali nepredvidljive okoliščine, zato bom jaz ta amandma podprla. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati o amandmaju? Vidim željo.
Mag. Majda Potrata ima besedo.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala. Spoštovana kolegica Janja Napast, saj o spremembah in dopolnitvah je v členu dopolnjenega predloga zakona govora! Tisto, kar vi ponujate s svojim amandmajem, je dodatek "v oklepaju", z obrazložitvijo ukrepov sanacije. Kaj bo sanirano, koliko bo tega saniranega. Vi predpostavljate, da grejo spremembe in dopolnitve lahko samo v krčenje, nikakor pa ne tudi v kakšno drugo spremembo, kjer bi bile prioritete drugače postavljene ali kaj drugega.
Ni mogoče podpreti tega amandmaja. To je amandma zaradi amandmaja. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati k vloženem amandmaju. Želi.
Gospod Jožef Jerovšek, izvolite, imate besedo.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Prej je bilo rečeno od kolega, ki ga sedaj ni več tukaj, da samo nekaterim je treba nekatere stvari bolj poudariti ali celo večkrat zapisati. Naš amandma ni šel v to, da bi ponavljali in zapisovali. Šel je v to smer, da je treba obrazložiti ukrepe, ko pride do odstopanja vidnega, kajti na podlagi obrazložitve se vidi, ali se sploh misli nekaj resno narediti ali se ne misli resno narediti. Bi pa ob kolegu, ko je rekel, da samo nekaterim je potrebno, da je večkrat zapisano, da oni pa razumejo. Jaz na vsem področjih v tej vladi vidim, da zapisano ne drži. To, kar vse so v programu zapisali, že po 8 mesecih so znatna odstopanja in da sploh ne drži. Mislim, da jim tudi ne bo pomagalo, če je karkoli večkrat zapisano, kajti mislim, da so zapisali, da bodo kot krivce za slabe kredite transparentno predstavili ljudstvo. Sedaj je velik dosežek, da je bilo s kliring testi, pa se nič ne bo spet razkrilo. Nič! Se ne da. Vsi vpijejo v en rog, da se to ne da in se ne sme. Če dam primer, kje so najhujša odstopanja od tega, kar si je neka vlada v program zapisala, pa ne izvaja. In vem, da bo tudi tu tako. Že sedaj sem prepričan, da nacionalnega programa za kulturo v zapisani obliki ta vlada ne misli izvajati, seveda na škodo ustvarjalcev, ker sicer ne bi v spremnih besedah v tekstu pisalo, da se pripravljajo korenitejše spremembe. Že 8 mesecev vlada pokriva ta resor, pa namesto da bi v tem času pripravila
72
DZ/VI/19. seja
vse potrebne korenite sistemske spremembe, zatrpa Državni zbor s solato, z materijo. Državni zbor se naj muči, naj diskutirajo. Tisto, kar je zapisano, pa tako ni resno mišljeno, ker bomo čez 3 mesece prinesli drugačen zakon. To je neresno, neodgovorno in je zakon za diskreditacijo parlamenta! In podobna materija se je tudi že na nekem drugem odboru pojavila. Vidim, da je bilo to zmenjeno sistemsko na vladi - dajte, kar nekaj vrzite na mizo, boste zaposlili poslance, potem bomo pa čez čas popravljali. Vlada, ki si za sistemsko nalogo izbere, da bo naredila polovičarski zakon, da bo imela potem lažjo obrazložitev, ko bo predlagala sistemskega, ki bo sistemsko reševal. Zdaj ta zakon deluje, kot da si iščejo osnovo, kako bodo potem lahko obrazložili korenitejše spremembe, ki jih napovedujejo.
Seveda se s tem ne strinjam, zaradi tega je tudi vložen naš amandma, da vsaj v tej točki obrazložite, kaj mislite narediti, drugače bo spet mrtva črka na papirju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati o vloženem amandmaju k 1. členu? Vidim, da ne želi, zato zaključujem razpravo.
Prehajamo na amandma Poslanske skupine SDS k 6. členu. Želi kdo razpravljati? Gospod Andrej Čuš ima besedo.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Hvala lepa.
S tem amandmajem k 6. členu predlagamo, da se novi četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: "Strateški načrt se sprejme za obdobje 5 let, pri čemer lahko vsebuje tudi dolgoročne usmeritve, ki presegajo to obdobje. Strateški načrt javnega zavoda obsega programske usmeritve in predviden obseg programa, organizacijske usmeritve, opredelitev investicij in investicijskega vzdrževanja ter podlage za kadrovski načrt, ki vključuje tudi predvidene zunanje sodelavce. K strateškemu načrtu je treba pridobiti predhodno mnenje ustanovitelja, financerja javnega zavoda in strokovnega sveta zavoda. Če direktor ne sprejme strateškega načrta do izteka veljavnosti prejšnjega, je to razlog za njegovo razrešitev."
Naj samo še na kratko dodam nekaj stavkov obrazložitve. Menimo, da je treba pridobiti tudi mnenje strokovnega sveta zavoda, saj so ravno zdaj člani strokovnega sveta zavoda po novem obvezni oz. imajo obveznost, da se vsako leto udeležujejo raznoraznih izobraževanj v sklopu Ministrstva za kulturo. Zato menimo, da je vsekakor zelo prav, da tudi člani strokovnih svetov, ki bodo pridobili strokovno znanje, sami dajo predhodno mnenje. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
K besedi se je javil minister dr. Uroš
Grilc.
DR. UROŠ GRILC: Spoštovani gospod Čuš! Veljavni krovni zakon določa 2 sveta na področju javnih zavodov, in sicer svet zavoda kot najvišji upravljavski organ. Sprememba ZUJIK, ki ga obravnavamo, govori o izobraževanju članov svetov zavodov. Strokovni sveti so skladno s tem zakonom obvezni pri tistih javnih zavodih, ki imajo več kot 20 zaposlenih. To pomeni, da imamo danes kar nekaj javnih zavodov, kjer strokovnih svetov preprosto ni, ker so zavodi premajhni in kjer se te funkcije na ta način ne morejo ločevati. V tem smislu moram opozoriti, da imamo v obstoječem zakonu tudi jasno določene naloge tako strokovnega sveta kot sveta zavoda. In tako 40. člen ZUJIK določa, da strokovni svet ugotavlja ustreznost strateškega načrta javnega zavoda, medtem ko 35. člen določa, da svet zavoda k strateškemu načrtu poda svoje soglasje. To, kar predlagate v amandmaju, je zato v nasprotju z nalogami strokovnih svetov in svetov zavodov, zato vaš amandma ni najbolj primeren. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospa Ljudmila Novak ima besedo.
LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Jaz želim komentirati ta člen z jezikovnega vidika. Mislim, da je zelo nejasno napisan. Prvi stavek pravi, da se strateški načrt sprejme za obdobje 5 let. Mislim, da bi bilo dobro, če napišemo, kdo ga sprejme, kajti trpnik oziroma pasiv se v slovenščini redkeje uporablja in je manj priporočljiv; uporabljamo ga takrat, kadar oseba ni znana. Tukaj pa se ve, kdo to sprejema. In posledično zadnja poved: "Če direktor ne sprejme strateškega načrta do izteka veljavnosti prejšnjega, je to razlog za njegovo razrešitev." Pa menda ne sprejema direktor strateškega načrta. Ga sprejema direktor ali ga sprejema svet zavoda? Direktor ga sprejema, aha, potem to velja. Vendar kljub temu opozarjam na jezik v tem zakonu, če preberemo amandma o zavarovanju baletnih plesalcev, sem preštela vrstice, skoraj 7, 6 vrstic in pol obsega ena poved in jo je treba kar nekajkrat prebrati, preden sploh razumemo, za kaj gre. Vem, da zakone pišejo pravniki, razumeti pa jih moramo vsi državljani. Zato je treba paziti tudi na jezikovno natančnost.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Če ne želi, zaključujem razpravo pri vloženem amandmaju k 6. členu.
Prehajamo na vloženi amandma k 12. členu. Vložili sta ga poslanski skupini DeSUS in DL. Želi kdo razpravljati? Želi. Mag. Majda Potrata ima besedo.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, podpredsednica.
73
DZ/VI/19. seja
Prvotni predlog zakona, ki je bil usklajevan z različnimi deležniki, je vseboval člen, ki rešuje vprašanje poklicnih pokojnin. Kasneje je bilo to iz predloga zakona izločeno. Če pa pogledamo mnenje Državnega sveta, potem je iz tistega mnenja mogoče razbrati, da so v Državnem svetu spoznali potrebnost ureditve vprašanja poklicne pokojnine za baletnike. Ker ni bilo mogoče v zakon, ki ga obravnavamo po skrajšanem postopku, vključiti novega člena, je bila edina možnost rešitve tega vprašanja poseg v veljavni člen, v katerem smo dodali četrti odstavek. Zdaj predlog 2 poslanskih skupin predvideva, da se novi četrti odstavek 83. člena črta. Naj utemeljim, zakaj v Poslanski skupini Socialnih demokratov črtanju četrtega odstavka nasprotujemo. Vprašanje poklicnih pokojnin oziroma možnosti trajanja poklicne kariere baletnih plesalk in plesalcev je vprašanje, s katerim se soočamo že daljši čas. Kadarkoli smo se tega vprašanja lotevali, je bilo rečno, da je treba poiskati sistemsko rešitev, ampak kaže, da nikoli ni bilo pravega posluha za sistemsko rešitev, ker so baletnike skušali usmerjati v druge poklice po koncu baletne kariere. Ne bom delala primerjav z nekaterimi drugimi časovno omejenimi poklicnimi karierami. Dejstvo je, da se zaradi načina izobraževanja in zaradi vključitve umetnikov v sistem plač javnih uslužbencev tudi plačilo za vrhunske umetniške dosežke baletnikov uravnava po veljavnem zakonu, kjer je izhodišče za določitev osnovne plače tudi oziroma predvsem izobrazba. Da je pridobitev poklica baletne plesalke ali plesalca povezan samo s srednješolsko izobrazbo, je v Sloveniji dejstvo. Tudi kdor je pogledal, kakšni so mesečni prejemki baletnikov, je bil lahko zgrožen, še posebej, če je privrženec baletne umetnosti. Ko smo urejali vprašanje poklicnih pokojnin za časa prejšnje vlade Ivana Janše in smo obravnavali ZPIZ-2, sem na ta problem opozorila na seji matičnega delovnega telesa. Iz magnetograma berem obrazložitev mag. Andreja Vizjaka: "Preden direktor direktorata pojasni podrobnosti, samo toliko, glejte, zdaj ste šli na 8. člen, ki slučajno omenja, sicer nima nobene zveze z demografskim skladom, niti ne z amandmajem, ampak z osnovnim členom, ki definira tudi samo eno stvar, da poklicno zavarovanje financirajo delodajalci." Kdo pa? No, tu sem bila deležna ukora, kot vidite, predlagatelja zakona. "Glejte, jaz razumem, da je poklicno zavarovanje povezano s številnimi zelo specifičnimi poklici in mi ga generalno urejamo po tem zakonu in smo ga tudi zelo dolgo usklajevali. Ocenjujem, da je praktično zgolj nekaj malenkosti še odprtih in da bo stvar usklajena do konca obravnave, ampak tu govorimo o generalnem poklicnem zavarovanju. Seveda ne moremo v tem zakonu urejati poklicnega zavarovanja policistov, poklicnega zavarovanja vojske, carinikov, tistih, ki delajo na sevalnih napravah, baletnikov in tako naprej. Če so določena specifična vprašanja za res specifičen poklic, kot je ta, ki ste ga omenili, gre
torej za baletnike in baletke, je sleherno odstopanje od sistema treba urediti s področnim zakonom in ga generalni predpis ne more urejati." To so citirane besede ministra, odgovornega za področje invalidskega in pokojninskega zavarovanja. In predlog, ki ga je sprejel odbor, govori ravno o tej specifiki. Jaz se zavedam, da Ministrstvo za delo ne sprejema takšne rešitve, kot je predlagana, ampak bi se tisti, ki so vedeli, da so bili baletniki iz dogovorov s sindikati preprosto preslišani ali neuslišani, tisti bi se morali zavedati, ko je zdaj ta rešitev v področnem zakonu predlagana, da drugega mesta kot v področnem zakonu ni. Jaz se zavedam, da to ni najboljša rešitev. Tudi višina pokojnine, ki je s tem zagotovljena, je mizerna, tako da mi jo je javno skoraj nerodno povedati. Ampak to je prvi korak, prvi konkretni korak na poti reševanja problema poklicnih pokojnin za umetnost, ki smo jo pripravljeni v tej državi sprejemati kot del našega nacionalnega kulturnega bogastva.
V Poslanski skupini Socialnih demokratov ne moremo podpreti amandmaja 2 sicer koalicijskih poslanskih skupin. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Želi. Gospod Andrej Čuš ima besedo.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Hvala za besedo.
Kar se tiče podpore ali nepodpore temu amandmaju, moram ugotoviti, da se danes z gospo Potrato celo strinjam, upam pa, da si zaradi tega ne bo tudi ona sama premislila. Na seji Odbora za kulturo smo o tem amandmaju razpravljali na dolgo in široko, na koncu smo nekako skoraj soglasno sprejeli odločitev, da sprejmemo oziroma damo na glasovanje ta amandma kot amandma odbora. Moram reči, da sem bil potem kar malo začuden, ko sem videl, da je bil ta amandma vložen s strani Državljanske liste in stranke DeSUS glede na to, da tam ni bilo ravno takšne razprave. Zdaj se je tudi sama vlada večkrat javno zavezala in obljubila, da bo šla, kar se tiče naših baletnikov, iskat neke konkretne rešitve, ki jih pa danes, žal, nismo videli, nismo jih niti uspeli prebrati, ker jih ni. K temu razmišljanju in podpori tega amandmaja nas je spodbudilo predvsem mnenje Komisije Državnega sveta, ki je ugotovila in jasno poudarila nekaj konkretnih primerov ter težav, s katerimi se soočajo naši kulturni delavci, v tem primeru baletniki. Tega amandmaja ne bomo podprli.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Dragan Bosnič ima besedo.
DRAGAN BOSNIČ (PS PS): Hvala za besedo.
Kar se tiče Pozitivne Slovenije, sem naše stališče povedal na začetku, vendar bi bilo pri baletnikih treba še nekaj dodati. Namreč, moji
74
DZ/VI/19. seja
predhodnici je bilo nerodno povedati, za kakšno pokojnino pri baletnikih gre. Jasno, naglas povedati, da gre za 250 evrov, je nerodno. Meni ni nerodno, je pa pomembno zato, da ljudje slišijo, da slišijo tudi številke. Teh baletnih plesalcev, če pogledamo ansambel Maribor in Ljubljana, je vsega skupaj 73, če sem pravilno štel, štel sem pa nekajkrat. To pomeni, da tudi število ni veliko. Amandmajev, jasno, ne bomo podprli. Gre pa za zadevo, ki jo je tudi treba izpostaviti. Gre namreč za naš odnos do baletnikov oziroma do umetnosti nasploh. Če njih ne "posvojimo" vsaj na simbolni način, potem je to zelo slabo sporočilo. Pripravljeni so čakati tudi na sistemski zakon. Na kakšen način so se določeni zakoni v zgodovini sprejemali oziroma koliko časa traja, je tudi vprašanje, glede na življenjsko dobo baletnikov, govorim o plesalcih generalno, ki je zelo nizka. Zato bi vztrajali na tem, da se v tem času rešuje njihovo benificirano dobo, ker smo mnenja, da si to zaslužijo. Če nekdo razmišlja drugače, lahko razmišlja, vendar mislim, da nek narod generalno potrebuje kulturo, ne zgolj parcialno. Baletna umetnost vsekakor sodi v ta kontekst. Tudi mladim, ki se odločajo za poklicno kariero baletnikov, bi morali dati neko sporočilo, da je ta odločitev vredna in da jih potrebujemo. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Vidim, da besedo želita gospod Jožef Jerovšek in gospod Marko Pavlišič, nato dobi besedo še minister.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa.
Strinjam se, da ta člen, ki v tem zakonu ureja možnosti za poklicno zavarovanje in dodatno dobo za baletne umetnike, ostane. Čeprav sistemsko to ni pravilno rešeno in bi se lahko Vlada dogovorila in to sistemsko uredila v zakonu, v katerega to sodi. Vendar sem pa glede tega amandmaja pričakoval, da bo predsednica odbora predlagala svoj amandma, ki bi ta amandma spravil v povsem razumljivo obliko, ker je že kolegica Ljudmila Novak prej opozorila, da je to neka latovščina - zadnjič so ga prinesli na mizo predlagatelji -, in bi moralo biti urejeno, ker gre za področje kulture. Pa saj je celoten zakon pisan tako, da človek praktično - enostavno je materija zakomplicirana in nerazumljivo napisana. Predvsem na področju kulture bi morali biti zakoni pisani kulturno, v kulturnem jeziku, razumljivem jeziku, pa vidim, da tega ni. In ta amandma je samo dodatek k temu, da je celotna materija zakona na koncu slabše razumljiva, kot bi morala biti. To je moja pripomba in se pridružujem kolegici Novakovi, ki je prej opozorila, da takšnih povedi, ki so tako zakomplicirane, tako dolge, ne bi smelo biti in so nespodobne v tekstu zakona. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Marko Pavlišič ima besedo.
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala. Moram priznati, da gre tu znova za nek nesistemski poseg v pokojninski sistem, ki je v ZPIZ-2 nekako postavljen, in to ni ne prvi takšen, ne zadnji primer. Sem pa tu razočaran nad kolegi SDS, ki so bili pri sprejemanju zadnjega ZPIZ, polna usta so jih bila nasprotovanju raznim izjemam. In kaj doživljamo danes? Danes oni podpirajo znova takšne nesistemske izjeme. Te zadeve je potrebno urejati in tukaj je potrebno najti neke sistemske rešitve, kjer bo tudi jasno, kdo plača te nove pravice, ki jih vsak dan tu delimo. Tukaj vrtamo luknjico, luknjico v sod, ki pa že tako ali tako preveč pušča. S tem moramo enkrat prenehati. Prenehajmo danes s tem, da podprete naš amandma v zvezi s tem. Kajti zaradi tega nesistemskega pristopa k pokojninskemu sistemu imamo trenutno pokojninsko blagajno v težavah. Lani smo sprejemali spremembe tega zakona in kmalu nas čaka nova. Dajmo se vsi skupaj zamisliti in pogledati, kdaj bomo nehali s priznavanjem nekih pravic nekim skupinam. Jaz se strinjam, da si zaslužijo, morda si zaslužijo še več, kot bodo dobili tukaj. Dajmo res hkrati zagotoviti tudi sredstva. S takimi ukrepi, kot delamo danes in kot delamo na ta način, pa žal samo večamo luknjo, iz katere nam vsak dan čedalje več denarja polzi ven. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa, gospod Pavlišič.
Gospod Jožef Jerovšek, želite še enkrat
razpravljati? Izvolite.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Upam, da sem razumel kolega Pavlišiča, da je na nek način podprl mene v začetni razpravi pri 1. členu, kjer sem opozoril, da je v obrazložitvi zakona s strani ministrstva to začasen zakon, ki daje osnovo za pripravo sistemskega zakona. On je to interpretiral skozi neke pravice, ki se skušajo tu uveljaviti kot vrtanje luknjic, kar morda tudi celo je. Poglejte, gospod Pavlišič, ministrstvo želi imeti takšen zakon, da bo čim bolj luknjičav. To so napisali v obrazložitvi, da je samo začasen, da bodo lahko prišli z novim zakonom, ki ga bodo imenovali krovni ali sistemski zakon, in se bodo oprli na nekonsistentnost zakona, ki ga danes prejemamo. Če želijo to imeti, naj imajo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Marko Pavlišič, izvolite.
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Sem vas razumel in računam na vaš glas, da bomo to zadevo uredili tako, da bo ministrstvo lahko čim prej pripravilo predlog zakona, ki bo to vse skupaj sistemsko uredil.
Verjamem, da boste podprli naš amandma. Hvala.
75
DZ/VI/19. seja
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Mag. Majda Potrata, izvolite.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, podpredsednica. Kar nekaj očitkov na jezikovno raven zakona je bilo slišati. Ne mislim se postavljati v bran predlagateljem in komentirati konkretnih jezikovnih rešitev. Bi pa rada rekla v tem kontekstu. Niti pasiv ni neznan slovenskemu jeziku, niti dolge povedi niso neznane slovenskemu jeziku. In takrat, kadar gre za sklicevanje na različne zakonske podlage - in ker mora biti natančno navajanje - se daljšim povedim ni mogoče izogniti. Je pa verjetno vsakomur, ki prebere četrti odstavek 83. člena, popolnoma jasno, za kaj gre. Da se 6 mesecev šteje za 12 mesecev. Prevajam za tiste, ki pravijo, da tega ne razumejo. Baletniki to razumejo. Dikcija, ki jo imate tukaj, je povzeta po predlogu Državnega sveta. Predsednik Komisije Državnega sveta je doktor slovenist, tako da je verjetno že vedel, kaj in kako piše. Tista različica, ki sem jo imela pripravljeno kot predlog amandmaja za amandma odbora, pa je bila neustrezna, jo je Zakonodajno-pravna služba spoznala za neustrezno, ker v zakonu, ki ga po skrajšanem postopku obravnavamo, nismo mogli vrniti besedila, ki je bilo izpuščeno iz te uradne in v Državni zbor vložene različice zakona. To je mogoče samo napotilo, da v zadnjem hipu sprejeti amandmaji verjetno niso najboljša rešitev. Jaz pa v tem kontekstu vendarle apeliram na Ministrstvo za kulturo, da v obsežnejši spremembi krovnega zakona za uresničevanje javnega interesa v kulturi pripravijo takšno dikcijo, ki bo izpolnjevala vse pogoje; tudi tiste, na katere je opozarjalo Ministrstvo za delo. Kajti v magnetogramu, ki sem vam ga prebrala, jasno piše, da morajo biti tudi finančni viri zagotovljeni. To je tisto, kar bi bilo treba povedati ob tem amandmaju. Gre pa morebiti za 1 baletnika na leto in do takrat, ko bodo takšni primeri, jaz upam, da bo rešitev ustrezno pripravljena. Bilo bi pa dobro, da bi bili odgovorni skrbniki jezika tudi takrat, kadar predlagate svoje amandmaje - malo poglejte, kakšni so. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa.
To, kar je bilo nazadnje povedano, da je vsakomur jasno, da gre tu za to, da bo pol leta štelo za 12 mesecev - to ne drži. To je stvar, ki jo mora izluščiti vsak posameznik, pa dvomim, da jo lahko izlušči običajno nek slučajni bralec ali tudi delavec v kulturi. Verjamem pa, da verjetno baletniki, ko o tem diskutirajo, to vedo; samo tako napisan zakon potem ni primeren.
Kolega Pavlišič je rekel, da upa, da bo čim prej ministrstvo prineslo novi zakon, in tudi
kolegica Potrata je govorila o obsežnejših spremembah krovnega zakona. Gospod Pavlišič, prej niste bili tu. Jaz sem na začetku protestiral, da imamo sploh nekaj takšnega na mizi, kjer si dajejo osnovo za obsežnejše spremembe in po mojem mnenju pišejo nekonsistentne stvari v zakon, da bodo imeli osnovo za obrazložitev krovnega zakona, ki bo prišel pozneje. To je larpurlartizem - če bi šel na kulturo:_nekaj zaradi tega, da se nekaj obrača, da zgleda, da delajo, da imajo neke ideje, dejansko pa temu ni tako. In vi ste prav razumeli, ko ste rekli, da naj čim prej pridejo z osnovo. Zakaj niso zdaj prišli? Zakaj niso prišli in pošteno premislili, kaj predlagajo? Zakaj je potrebno s tem zaposlovati poslance, da bodo novinarji lahko rekli, "se prekladajo, se prepirajo za ono", za to, kar bo čez pol leta, če verjamem njihovim besedam, da bodo prinesli novi zakon, to vse skupaj je neveljavno. To je nonsens. In sedanja vlada zaposluje parlament točno na tak način, samo da bi ga utrudila, da bi sprejemal nekonsistentne rešitve. In moram reči, da je to greh, ki si ga vlada privošči. Apeliram, prej sem apeliral na predsednika Državnega zbora, da tega ne dovoli, nismo zato tu, da se bodo norčevali iz nas. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Mag. Majda Potrata ima repliko.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala.
Res, da je za baletnike mogoče izobraževanje skleniti na srednji šoli, ampak tudi na Konservatoriju za glasbo in balet se izobraževanje konča z maturo in sleherni maturant mora dokazati tudi ustrezno znanje skladnje, kamor sodi tudi analiza zloženih povedi. Prosim, ne podcenjujte slovenskih maturantov zaradi tega, ker tisto, kar oni znajo, upam, da je znano tudi drugim. Ne pristajate na to, da bi morali biti zakoni sestavljeni iz prostih stavkov in enostavnih povedi. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo besedo od poslank in poslancev? Ne.
Torej ima besedo dr. Uroš Grilc, minister za kulturo.
DR. UROŠ GRILC: Spoštovani, hvala lepa. Gospod Jerovšek je kar nekaj časa namenil vprašanju tega, da vlada utruja poslance z zakoni, ki so začasni, čeprav govorimo o izredno konkretnih spremembah, ki bodo imele na področju kulture za konkretne ustvarjalce zelo pomembne novosti in tudi dejanske novosti. Ko govori v zadnjem predlaganem amandmaju o zelo nejasno napisanem členu, se lahko z njim tudi vsi strinjamo, vendar moram poudariti, da je ta člen vzet iz obstoječega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ima takšno dikcijo, kjer spreminjamo izključno in
76
DZ/VI/19. seja
samo dobo, namesto četrtine se doda polovico let. Verjamem, da ste tudi ta zakon z jezikovnega vidika ustrezno prevetrili, ko ste ga takrat sprejemali, ampak očitno je bilo stanje duha takrat takšno. To, kar je pomembno pri današnji razpravi in zakaj je ta ureditev ključna, je razumevanje določenega poklica, ki je izredno specifično in ki je izpostavljeno velikim psihofizičnim obremenitvam. Povprečno traja doba baletnika v umetniškem smislu od 20. do 35., izjemoma najkasneje do 40. leta. Doba, da se je k tej zavarovani dobi dodala samo četrtina, je v resnici prekratka. In s podaljšanjem na polovico pridemo do tega, da baletnikom omogočamo ustrezno, pravočasno zagotovljeno pokojnino, ki je še vedno zelo, zelo nizka, da ne rečem mizerna. 250 evrov na ta način starostne pokojnine je tisto, o čemer danes govorimo, s tem pa dosežemo tudi nekaj drugega. Dosežemo to, da se bodo umetniški ansambli obeh oper - zaposlujejo v tem trenutku 78 baletnih plesalcev - lahko tudi ustrezno in pravočasno pomlajevali, da bodo lahko odprti za baletne plesalce, ki prihajajo in ki čakajo svoj trenutek umetniškega razvoja. In bo na ta način zagotovljena na dolgi rok tudi kakovostna rast teh ansamblov. Dva podatka sta tukaj, še predvsem je en podatek zelo pomemben, in sicer s to spremembo vemo natančno, kaj pomeni dodatna obremenitev za proračun Ministrstva za kulturo, to je letno približno 16 tisoč evrov. V tem smislu je luknja v tem sistemskem zakonu ovrednotena natanko toliko in ta sredstva bo ministrstvo tudi zagotovilo. Zavedamo se, da je rešitev nesistemska, ker pa govorimo o 78 umetnikih, ki v tem trenutku delujejo in katerih število, kot veste, se ne bo povečevalo. Ker so omejitve zaposlovanja v javnem sektorju resne in ker jih ta Vlada tudi jemlje resno, je predlagana rešitev minimum, kar lahko storimo in popravimo napake iz preteklih let.
Zato prosim na tem mestu tako opozicijo kot koalicijo, da predlaganega amandmaja ne podpre in da na ta način, kot je sprejeti amandma odbora, to področje tudi uredimo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Jožef Jerovšek ima besedo.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Samo ministru, ki me je opozoril, od kod prihaja ta člen, ta dikcija člena; in v njegovo upanje, da sem tudi pri drugih zakonih podobno kritičen -vam moram pritrditi. Ravno prejšnji teden sem vsaj pri 2 zakonih - eden je insolventni zakon, ki je tako komplicirano napisan, da ima človek, ki je bil dober dijak in dober študent in nikoli imel težav, kar sem bil sam, probleme pri razumevanju. In mislim, da nima smisla noben zakon, če je tako napisan. S tem se srečujemo skoraj vsak dan, zdaj sploh, odkar vaša Vlada nosi zakone na mizo. Pri tistem insolvenčnem
sem opozoril, ko sem izvedel, da je pri pisanju zakona sodelovala gospa, ki je pisala razne zakone o prevzemih in vse to, da ne more biti drugače, ker lastno terminologijo in dikcijo ponavlja. Seveda se ne čutim dolžnega, da bi morali mi - inženirji, ki v poklicnem življenju nismo rasli na jezik ali pa, če grdo rečem, na gobec, izobraževali smo se funkcionalno, strokovno, zdaj tu opozarjati, ker smo pri jeziku verjetno nerodni. To priznam tudi sam. Ampak tisti, ki pa so za to poklicani - in Ministrstvo za kulturo je poklicano -, dajte znotraj Vlade doseči, da nam ne bodo take zakonske latovščine nosili na mize. To je grozovito, kar zadnje čase doživljamo! Kot vidim, je tu določen namen - čim bolj zakomplicirati zakonodajo, da se bo čim lažje ribarilo v kalnem. Ribarjenje v kalnem je eden od izjemnih ciljev in prednostnih nalog te vlade in funkcionarjev te vlade. Sploh na finančnem področju, to je tako zakomplicirano napisano, da ne moreš, pa si lahko še ne vem kako normalen, skoraj ne moreš razumeti! Dajte, minister, stalna skrb sodi v vaš resor, da bodo drugi ministri dajali na mizo zakone, ki bodo normalno opravilno sposobnemu državljanu zagotavljali, da jih bo razumel. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Če ni več želje po razpravi, zaključujem razpravo o vloženem amandmaju k 12. členu.
O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 11. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA TO JE DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O MATIČNI EVIDENCI ZAVAROVANCEV IN UŽIVALCEV PRAVIC IZ OBVEZNEGA POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA PO REDNEM POSTOPKU.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade dr. Anji Kopač Mrak; ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
DR. ANJA KOPAČ MRAK: Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Drage poslanke in poslanci!
Pred vami je zakon z dolgim naslovom. Gre v prvi vrsti za tehnični zakon, s katerim urejamo in omogočamo izvajanje nove zakonodaje s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Hkrati pa je predlog zakona tudi eden izmed ukrepov izboljšanja nadzora nad zaposlovanjem na črno. S predlaganim zakonom se uvaja obvezno elektronsko obliko prijav v obvezna socialna
77
DZ/VI/19. seja
zavarovanja tako za pravne kot fizične osebe. Elektronsko vlaganje se bo uveljavilo s prehodnim rokom, in sicer 1. 1. 2016, pomembno pa je, da bodo fizične osebe, torej posameznice in posamezniki, še vedno lahko tudi fizično vlagali prijave pri okencih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zavezanci morajo za prijavo delavca v delovno razmerje le-tega prijaviti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje najkasneje na dan dela, kot je to določeno v pogodbi o zaposlitvi, vendar ne kasneje, kot je pričetek dejanskega opravljanja dela. Sedaj smo imeli 8-dnevni rok, kar je onemogočalo učinkovit nadzor inšpekcije za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno. Predlog zakona določa tudi obveznost vročitve potrdila o vloženi prijavi v zavarovanje in odjavi iz zavarovanja za delodajalce, ki so dolžni to kopijo potrdila vročiti delavcu. Do sedaj smo imeli to pri odjavi, zdaj pa uveljavljamo to varovalo tudi pri prijavi. Z vročanjem potrdil o prijavi v zavarovanje se ne zavezuje več nosilcev javnih pooblastil, ki prijavljajo zavarovance na podlagi priznanih pravic. Tu gre predvsem za Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in centri za socialno delo, saj to lahko zaradi velikega števila zavarovancev in tudi zaradi velike količine prijav in odjav za krajše zavarovalno obdobje predstavlja velik strošek in to pomeni poenostavitev za delovanje teh javnih zavodov. Predlog zakona tudi na novo določa prekršek v primeru, ko delodajalec ne izroči kopije odjave delavcev v roku 15 dni. Na žalost je praksa pokazala, da ni dovolj, da samo zapišemo dolžnost delodajalca, vendar mora biti zadaj tudi prekršek. Predlog predvideva tudi pomembno razbremenitev delodajalcev s posredovanjem podatkov o osnovnih in plačanih prispevkih, tako da bo v 3 letih po uveljavitvi tega zakona zavod potrebne podatke za oblikovanje obrazca M4 prejel neposredno od davčnega organa - in to je dejansko tista bistvena poenostavitev. S tem ZPIZ prehaja na popolno elektronsko poslovanje. Na koncu je potrebno poudariti, da s predlogom zakona, ki je pred vami, odpravljamo administrativne ovire za delodajalce in tudi javne zavode in s tem za njih te rešitve pomenijo tudi prihranke. Hkrati pa tudi zagotavljamo, kjer je le mogoče, višjo pravno varnost delavcev, predvsem z določbami, ki sem jih omenila. Pred vami in v razpravi bodo tudi 4 vloženi amandmaji s strani koalicijskih strank, pri čemer bi morda omenila amandma k 104. členu, ki je nastal na podlagi razprave na matičnem odboru. Ta člen oziroma ta amandma določa razpon za prekrške, torej prekrški se določijo v razponu. S tem bomo omogočili prekrškovnemu organu večjo fleksibilnost pri izrekanju višine globe. Potem je še amandma, ki se nanaša na 114. člen, s katerim se podaljšuje rok, ki ga sicer določa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; in sicer se nanaša na to potrebo po uskladitvi statusa zavarovancev, da ne moreš
imeti samostojno obrt ali s. p. in hkrati biti upokojenec. Mi ta rok za uskladitev statusov podaljšujemo iz 31. 12. letošnjega leta na 31. 12. naslednje leto, torej dajemo tem zavezancem še 1 leto časa, da uredijo svoj status. Hvala za podporo.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot matično delovno telo.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici dr. Andreji Črnak Meglič.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Spoštovana ministrica s sodelavci, podpredsednica, kolegice in kolegi, ponovno pozdravljeni!
Odbor je na 22. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Vlada. O predlogu zakona je Državni zbor opravil splošno razpravo in sprejel sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, na podlagi njihovih pripomb so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin koalicije, ki sledijo mnenju. Članice in člani odbora so bili seznanjeni tudi z mnenjem Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki je predlog zakona podprla in ocenila ukrepe, ki se uvajajo s predlogom zakona, kot zelo pozitivne. Predstavnik predlagatelja je v uvodni obrazložitvi na kratko predstavil predlog zakona, predstavnik ZPIZ pa je povedal, da je zavod intenzivno sodeloval pri pripravi predloga zakona in ta predlog pomeni velik napredek tudi zaradi poenostavitve sistema zbiranja podatkov in olajšanja poslovanja zavezancev za vlaganje prijav. Predstavnik Zakonodajno-pravne službe je predstavil pisno mnenje in povedal, da gre pri predloženem predlogu zakona za urejanje področja, ki zahteva poznavanje ozko specifične problematike, zaradi česar so opozorili na potrebo, da je besedilo zakona preverjeno v sodelovanju z njegovimi izvajalci, kar velja zlasti za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. V razpravi o posameznih členih in vloženih amandmajih so razpravljavci največkrat razpravljali o novem 95.a členu, s katerim se dodaja novo poglavje z zagotavljanjem osebnih podatkov tujim nosilcev zavarovanj, ter določbama 104. in 114. člena predloga zakona. V razpravi o 104. členu, ki ureja prekrške v zvezi s posredovanjem podatkov, je bilo izpostavljeno stališče, da je globa zelo visoka, in postavljeno vprašanje, ali je sorazmerna s prekrškom oziroma zakaj ni nobenega razpona. Pojasnjeno je bilo, da je bil člen usklajevan z resornim Ministrstvom za pravosodje, predstavnica ZPIZ pa je povedala,
78
DZ/VI/19. seja
da je sorazmernost dosežena z rangiranjem glede na število zaposlenih. Ker je člen ostal odprt, se ga še vedno lahko amandmira, zato je tudi pred nami vložen amandma na ta člen. Daljša razprava je potekala tudi o 114. členu, ki z amandmajem ureja ureditev statusa zavarovanca. Po prehodnem obdobju bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije po uradni dolžnosti ugotovil lastnost zavarovanca, in sicer od 1. 1. 2015 naprej. Po tem obdobju bodo vse osebe, ki bodo opravljale samostojno dejavnost, v enakem položaju kot ostali zavarovanci, za katere velja nezdružljivost statusa upokojenca in zavarovanca. Odbor je sprejel vse vložene amandmaje koalicijskih poslanskih skupin, pripravljen je dopolnjen predlog zakona. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Ker je Državni zbor na 19. seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni možna.
Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 16. decembra 2013.
V	razpravo dajem 40. člen ter amandma poslanskih skupin Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Državljanske liste in Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Želi kdo razpravljati pri vloženem amandmaju? Če ne želi, zaključujem razpravo k vloženemu amandmaju koalicije k 40. členu.
Prehajamo k vloženemu amandmaju k 90. členu, ki so ga ravno tako vložile poslanske skupine koalicije. Želi kdo razpravljati? Če ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo.
V	razpravo dajem vloženi amandma k 104. členu poslanskih skupin koalicije. Želi pri tem amandmaju kdo razpravljati? Želi.
Dr. Andreja Črnak Meglič ima besedo.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Hvala lepa.
Da ne bo ravno grobna tišina, bi vendarle veljalo nekaj povedati o tem zakonu, ki je prinesel na eni strani uskladitev z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, na drugi strani pa mnoge prednosti, poenostavitve in tisto, kar je za nas še posebej pomembno -tudi nove pravice ali bolje urejene pravice za ljudi, ki se prijavljajo v matično evidenco. To se pravi, za tisto šibkejšo stran. Zlasti se nam zdi pomembno poudariti, da zakon uvaja novost, da mora delodajalec delavca tisti dan, ko začne delati, prijaviti v evidenco; in to, da mu mora vročiti pisno tako prijavo kot odjavo iz zavarovanja.
Naj se vrnem na 104. člen. Pri 104. členu je potekala obširna razprava o sorazmernosti kazni. Kot vidite, smo sledili priporočilom, ki so bila dana v razpravi, da je treba kazni urediti z nekim razponom. To je zapisano v 104. členu, zato ga podpiramo. Tudi
pri 114. členu smo upoštevali pripombe iz javne razprave in tako lahko rečemo, da je zakon v maksimalni možni meri zasledoval interese vseh, ki smo v razpravi sodelovali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Želi. Besedo ima ministrica dr. Anja Kopač Mrak.
DR. ANJA KOPAČ MRAK: Hvala.
Na podlagi 138. člena samo prosim, če bi lahko razpravo naredili in tudi tretje branje na isti seji Državnega zbora, ker je nujno, da bo zakon začel veljati 1. 1. naslednje leto. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa, ministrica.
Zadevo bomo v skladu z vašim predlogom upoštevali.
V razpravo dajem še 114. člen ter vloženi amandma poslanskih skupin koalicije. Želi pri tem členu kdo razpravljati? Če ne želi, potem zaključujem razpravo. O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali čez pol ure v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prekinjam tudi 20. sejo zbora, ki jo bomo z glasovanji nadaljevali ob 12.25, to je čez pol ure.
(Seja je bila prekinjena ob 11.58 in se je nadaljevala ob 12.25.)
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Nadaljujemo s prekinjeno sejo zbora.
Prehajamo na glasovanje zbora o predlogih odločitev. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Preden nadaljujemo s prekinjeno 8. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o zdravilih v okviru rednega postopka, vidim, da želi postopkovni predlog podati gospod Jani Moderndorfer.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Hvala lepa. V skladu s Poslovnikom prosim za pol ure za posvet poslanske skupine. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Glede na vaš predlog odrejam pol ure odmora. Ob 12.55 nadaljujemo.
(Seja je bila prekinjena ob 12.27 in se je nadaljevala 12.55.)
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje. Nadaljujemo prekinjeno sejo zbora.
79
DZ/VI/19. seja
Nadaljujemo s prekinjeno 8. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o zdravilih v okviru rednega postopka.
Sprašujem, ali predlagatelj postopkovnega predloga za posvetovanje v okviru Poslanske skupine Pozitivna Slovenija želi obrazložitev ali ne? Ne želi.
Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 16. decembra 2013. Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin PS, SD in DL k 105. členu. Želi kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine?
V	imenu Poslanske skupine SDS ima besedo gospod Štefan Tisel.
MAG. ŠTEFAN TISEL (PS SDS): Vsem lep pozdrav! Spoštovana podpredsednica Državnega zbora, ekipa iz ministrstva, poslanke in poslanci!
V	Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo glasovali proti temu amandmaju, ker ponovno vrača v zakon to, da ima lahko grosist tudi maloprodajo oziroma obratno - da se lekarne lahko gredo tudi veletrgovci, kar že nekateri počnejo, ko hočejo zadevo pokriti z zakonom za nazaj. Pri vseh teh zadevah so zelo velike nevarnosti koruptivnih dejanj, zato bomo spet podprli mnenje, ki smo ga imeli na odboru, ko je DeSUS dal amandma, da se to prepreči, da bi lahko bili kar grosisti in obratno -maloprodajalci zdravil tudi grosisti. Kajti lekarne so večinoma javni zavodi, regijsko organizirani. Vemo pa, da je javni zavod namenjen, da nudi ljudem tiste storitve, ki so za njih potrebne, v interesu javnosti, solidarnosti, tudi poštenosti, tako da jim ni za profit. Ni jim cilj, da so profitabilne, ampak da nudijo tiste storitve, ki jih ljudje na posameznih področjih potrebujejo. Zdaj bi prišel do neenakopravnosti med lekarnami, poleg javnih zavodov imamo tudi male zasebne lekarne, ki so zdrava konkurenca, da temu tako rečem. Vendar pa ne smemo dovoliti, da se gre tukaj nevarnost, kot sem že prej omenjal. Zato bo Poslanska skupina SDS nasprotovala temu amandmaju. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo obrazložiti glas?
V	imenu Poslanske skupine DeSUS ima besedo gospod Ivan Hršak.
IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, predsedujoča.
Poslanska skupina DeSUS ne bo podprla obeh amandmajev iz razloga, ker gre za nesprejemljiv konflikt interesov med javnimi zavodi in veleprodajo zdravil. Zdravstveni zavodi zagotavljajo javno zdravstvo, medtem ko je grosistična prodaja zaradi dobička. To oboje je nesprejemljivo, ni združljivo. Dobiček bo šel
samo nekaterim, ne bo se vračal v javno zdravstvo, zato bomo mi glasovali proti. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Odpiram prijavo za obrazložitev glasu v lastnem imenu.
Prva ima besedo gospa Alenka Jeraj.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo. Zadnjih nekaj mesecev poslušamo veliko o korupciji v zdravstvu. Celo minister je zaradi tega odstopil. Velikokrat se pogovarjamo o sistemski korupciji, da so neke stvari zapisane v zakonu in jih ne moremo oceniti kot koruptivne, ker je papirno vse v redu. Ne da se jih zaradi tega tudi preganjati, ne da se razbijati monopolov, če so neke stvari po zakonu omogočene. Take zakonodaje imamo cel kup in pogosto se zaradi tega v nas poslance usmerja prst krivde, da smo mi krivi, ker sprejemamo slabo zakonodajo in da imamo slabo zakonodajo. Prepričani smo, da se z amandmajem DeSUS, ki je bil sprejet k 105. členu, smo ga tudi na odboru v naši poslanski skupini podprli, preprečuje nastanek monopolov na trgu zdravil, da zmanjšuje tudi možnost izogibanja javnemu naročanju zdravil, kot je bilo povedano. Ko so stvari jasne, ko vemo, kdo je tisti, ki prodaja zdravila na drobno, in tisti, ki se gre velegrosista, takrat lahko stvari tudi nadzorujemo. Mi imamo v tej državi problem z nadzorom na vseh področjih. Vsi regulatorji odpovedujejo na celi črti in sedaj bomo v zakon vnesli rešitev, ki bo omogočala, kot sem rekla, monopole, onemogočala dober nadzor nad tem, kar se bo dogajalo. Kot veste, je tudi lekarniška zbornica proti.
Ocenjujem, da je amandma, ki ga predlagajo nekatere od strank brez DeSUS, škodljiv in slab, zato bomo vztrajali pri tisti rešitvi, ki smo jo podprli na odboru. Glasovali bomo proti amandmaju.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Ivan Grill ima besedo.
IVAN GRILL (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Tega amandmaja, ki zopet vrača v prvotno besedilo zakona, ni moč podpreti in ga tudi sam ne želim in ne morem podpreti. Kar nekaj let v preteklem mandatu smo bili priča številnim nepravilnostim Ljubljanskih lekarn, na kar smo tudi opozarjali v Državnem zboru. In tudi ustanovitev Ljubljanskih lekarn - da so ustanovili grosista, je bilo že takrat po mnenju takratnega ministra nezakonito, v nasprotju s slovensko zakonodajo, kar pomeni, da se je ta branža, ta dejavnost ves čas izvajala nezakonito in z namenom pridobivanja dobička, ki pa se žal ni vračal nazaj v zdravstveni sistem. Tudi v naprej, če bi se ta rešitev tudi sedaj ponovno zadržala oziroma uveljavljala, lahko pričakujemo enako. Ljubljanske lekarne so bile deležne tudi številnih
80
DZ/VI/19. seja
nadzorov Računskega sodišča in praktično v vsakem nadzoru so ugotovili nepravilnosti, kar pomeni, da takšne zlorabe, ki jo sedaj ponovno s sprejetjem takšnega amandmaja vračamo v sistem, ne moremo dovoliti. Zato sem presenečen, da tudi ostale koalicijske stranke z izjemo Pozitivne Slovenije - kajti njim verjamem, da so večinoma ljubljanski svetniki in jim je v interesu, da se ta zadeva ohrani - ampak ostale koalicijske stranke pa ne bi smele tako nestrokovno in tudi protizakonito rešitev podpreti.
Zato upam, da tega amandmaja danes ne bomo podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Pri obrazložitvi glasu prosim, da se v skladu s poslovnikom držite obrazložitve svojega glasu.
Gospod Franc Pukšič ima besedo.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Lep pozdrav!
Tega amandmaja ne bom podprl. Že na Odboru za zdravstvo smo jasno povedali in tudi danes v stališču, da bo odločitev Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke tudi odvisna od tega in tudi moja odločitev. Upam, da amandmaja k 105. členu in 197.a členu ne bosta izglasovana. Par dni nazaj smo na televiziji spremljali pogovor med - mislim, da je bil -predsednikom Lekarniške zbornice in direktorjem Ljubljanskih lekarn, ali nekdo iz Ljubljanskih lekarn, v zvezi z odpiranjem lekarne v Postojni. Ljubljanske lekarne delajo izključno in samo za dobiček, druge lekarne delajo tako, da z ustvarjenim dobičkom na nekem večjem območju pokrivajo tudi ustvarjeno zgubo na manjših področjih, da so zdravila bolj dostopna ljudem. Res ne razumem Pozitivne Slovenije, še manj pa druge koalicijske stranke, zakaj tu ponovno držijo štango nekemu Jankovičevemu duhu v tej zakonodaji. Vemo, s kom in kako so povezane Ljubljanske lekarne, vemo, kdo jih je vodil, vemo, kdo jim diktira, in vemo, kam gre denar. Tudi tukaj je verjetno velik del sistemske korupcije, tako kot je šel iz Stožic v Jankovičeva podjetja, kar je že dokazano.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Prehajamo na odločanje. Glasujemo. Vložen je amandma k 105. členu zakona. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 43, proti 38.
(Za je glasovalo 43.) (Proti 38.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 126. členu in odločamo o amandmaju poslanskih skupin Pozitivne Slovenije, Državljanske liste in Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Želi kdo obrazložiti glas? Če ne želi, prehajamo na glasovanje.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, proti 1.
(Za je glasovalo 71.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo o amandmaju poslanskih skupin PS, DL in DeSUS k 127. členu. Želi kdo obrazložiti glas? Če ne želi, prehajamo na odločanje.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti nihče.
(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo o amandmaju poslanskih skupin PS, DL in DeSUS k 141. členu. Želi kdo obrazložiti glas? Če ne, prehajamo na odločanje.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, nihče proti.
(Za je glasovalo 71.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo o amandmaju poslanskih skupin Pozitivne Slovenije, Državljanske liste in Demokratične stranke upokojencev Slovenije k 142. členu. Želi kdo obrazložiti glas? Če ne, prehajamo na odločanje.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, nihče proti.
(Za je glasovalo 71.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin PS, DL in DeSUS k 144. členu. Želi kdo obrazložiti glas? Če ne, prehajamo na odločanje. Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, nihče proti.
(Za je glasovalo 71.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo o amandmaju poslanskih skupin PS, DL in DeSUS k 162. členu. Želi kdo obrazložiti glas? Če ne, prehajamo na odločanje.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, proti nihče.
(Za je glasovalo 71.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo o amandmaju poslanskih skupin PS, DL in DeSUS k 186. členu. Želi kdo obrazložiti glas? Če ne, prehajamo na odločanje.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, proti nihče.
(Za je glasovalo 71.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin PS, DL in DeSUS k 191. členu. Želi kdo obrazložiti glas? Ne. Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 67, proti nihče.
(Za je glasovalo 67.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
81
DZ/VI/19. seja
Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin PS, SD in DL k 197.a členu. Želi kdo obrazložiti glas? Želi. Besedo ima v imenu Poslanske skupine SDS mag. Štefan Tisel.
MAG. ŠTEFAN TISEL (PS SDS): Hvala za besedo.
Ta člen oz. ta amandma je vezan na 105. člen, ki je bil sicer zdaj proti naši volji izglasovan, če tako rečem, in bo zdaj brezpredmeten, pa vendar naj še enkrat obrazložim. Ta člen obravnava prehodno obdobje za tiste, ki že zdaj kršijo zakon in se gredo veledrogeriste, da lahko delajo še 1 leto oziroma do 3 let, če gre za bolj sofisticirane medicinske preparate oziroma zdravila. Ta dva člena sta povezana, zato napovedujem, da bomo vložili amandma za tretjo obravnavo, ker je bil zdaj sprejet drugačen amandma k 105. členu. Vemo, da je zdaj amandma k 197.a členu brezpredmeten, pa vendar bomo tudi zdaj glasovali proti. Napovedujemo, da bomo vložili amandma za tretjo obravnavo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo obrazložiti glas? Če ne, prehajamo na odločanje o amandmaju k 197.a členu poslanskih skupin PS, SD in DL. Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 42, proti 33.
(Za je glasovalo 42.) (Proti 33.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo o amandmaju poslanskih skupin PS, DL in DeSUS k 204. členu. Želi kdo obrazložiti glas? Če ne želi, prehajamo na odločanje.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti nihče.
(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Zaključili smo z odločanjem o amandmajih.
S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Ker so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona in je predlagatelj zakona predlagal, da Državni zbor na podlagi prvega odstavka 138. člena Poslovnika Državnega zbora še na tej seji opravi tretjo obravnavo predloga zakona, prehajamo na odločanje o navedenem predlogu. Sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala več kot tretjina navzočih poslancev. Želi kdo obrazložiti glas? Izvolite, postopkovni predlog, gospod Jurša.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Napovedujem, da bomo vložili amandma k 105. členu in 197.a členu predlaganega zakona.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa, gospod Franc Jurša.
Če bo sprejet sklep za tretjo obravnavo, katerega predlagam v glasovanje, boste vi lahko do četrtka vložili navedeni amandma. Prehajamo na glasovanje.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 44, proti 36.
(Za je glasovalo 44.) (Proti 36.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet, saj je temu nasprotovala več kot tretjina navzočih poslancev.
Ker predlagani sklep ni bil sprejet, bo Državni zbor tretjo obravnavo predloga zakona opravil na naslednji seji.
Na podlagi tretjega odstavka 137. člena poslovnika predlagam Državnemu zboru, da sprejme naslednji sklep: Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada. Prehajamo na odločanje.
Glasujemo. Glasovanje poteka. Navzočih 80 je poslank in poslancev, za je glasovalo 78, proti nihče.
(Za je glasovalo 78.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 10. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo v okviru rednega postopka.
Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 16. decembra 2013.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 1. členu. Želi kdo obrazložiti glas? Če ne želi, prehajamo na odločanje. Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 46.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 6. členu. Želi kdo obrazložiti glas? Ne želi, prehajamo na odločanje. Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 47.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju poslanskih skupin DeSUS in DL k 12. členu. Želi kdo pred glasovanjem obrazložiti glas? Ne želi, prehajamo na odločanje.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 39.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 39.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
82
DZ/VI/19. seja
Zaključili smo z odločanjem o amandmajih in s tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Prehajamo na tretjo obravnavo
predloga zakona. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenem predlogu zakona niso bili sprejeti, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen. Želi kdo pred glasovanjem obrazložiti glas? Če ne, prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti nihče.
(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 11. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v okviru rednega postopka. Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 16. decembra 2013. Odločamo o amandmaju Poslanskih skupin Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Državljanske liste in Demokratične stranke upokojencev Slovenije k 40. členu. Želi kdo obrazložiti glas? Če ne, prehajamo na glasovanje.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 53, proti nihče.
(Za je glasovalo 53.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo o amandmaju Poslanskih skupin PS, SD, DL in DeSUS k 90. členu. Želi kdo obrazložiti glas? Če ne, prehajamo na glasovanje.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 52, proti eden.
(Za je glasovalo 52.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo o amandmaju Poslanskih skupin PS, SD, DL in DeSUS k 104. členu. Želi kdo obrazložiti glas? Če ne, prehajamo na glasovanje.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 52, proti nihče.
(Za je glasovalo 52.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin PS, SD, DL in DeSUS k 114. členu. Želi kdo obrazložiti glas? Če ne, prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 4.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 4.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Zaključili smo z odločanjem o amandmajih. S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Ker so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona, je predlagatelj predloga zakona predlagal, da zbor na podlagi prvega odstavka 138. člena Poslovnika zbora še na tej seji opravi tretjo obravnavo predloga zakona.
Prehajamo na odločanje o navedenem predlogu. Sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala več kot tretjina navzočih poslancev. Želi kdo obrazložiti glas? Če ne, prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 54, proti nihče.
(Za je glasovalo 54.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Državni zbor bo tretjo obravnavo predloga zakona opravil v četrtek, 19. decembra 2013, po končanem glasovanju. Službe zbora bodo pripravile pregled, v katerega bodo vključeni sprejeti amandmaji in členih, h katerim so bili amandmaji sprejeti. Amandmaje k tem členom lahko kvalificirani predlagatelji vložijo do začetka tretje obravnave predloga zakona na seji zbora.
Prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na prekinjeno 1. točko dnevnega reda, to je na Vprašanja poslank in poslancev.
V skladu s predlogom poslanca Jožefa Horvata bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednice Vlade mag. Alenke Bratušek na poslansko vprašanje gospoda Jožefa Horvata v zvezi z objavljenimi rezultati stresnih testov bank in scenarijem Vlade za dokončno normalizacijo bančnega sistema.
Želite obrazložiti glas? Izvolite, gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, podpredsednica, spoštovane kolegice in kolegi. Krščanski demokrati Nove Slovenije bomo podprli ta predlog. Mislim, da je to trenutek, ko mora ta spoštovani zbor opraviti razpravo o odgovorih predsednice Vlade Alenke Bratušek na moje poslansko vprašanje. Če poslanec postavi poslansko vprašanje predsednici Vlade, to pomeni, da predsednica Vlade odgovarja ljudstvu, saj je poslanec predstavnik ljudstva. Na nobeno od mojih vprašanj in podvprašanj nisem dobil odgovora. Torej, ljudstvo ni dobilo odgovora, kakšen je scenarij za normalizacijo bančnega sistema v Sloveniji, kar pomeni ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUSKOLE:
Prosim za posluh!
83
DZ/VI/19. seja
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, podpredsednica. Kar pomeni, da Vlada Republike Slovenije nima iskrenega namena, da bi sanirala bančni sistem. Mi smo sicer že vajeni, če opozicijska stran postavi poslansko vprašanje predsednici Vlade, potem tisti, ki pripravljajo predsednici odgovor, ugotovijo, kakšne politične barve je poslanec ali poslanka. Potem se takoj najde neka povezava z nekim mandatnim obdobjem, ko je treba udariti. In predsednica Vlade je udarila po nas, po opoziciji, ki smo sestavljali Vlado v mandatnem obdobju 20042008, in je pokazala, da je v tem obdobju najbolj porasel bruto zunanji dolg. Popolnoma strokovno deplasiran odgovor in deplasirana vsebina, glede na moje vprašanje. Predsednica Vlade se je tudi ujela v lastno razmišljanje in je gospoda Antona Guzeja postavljala najprej v eno stranko, potem v drugo. V tem grmu tiči zajec. Najprej je treba ugotoviti, katere barve je kdo, in če je naš - torej predsedničin - potem je z njim vse v redu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo obrazložiti? Odpiram prijavo za obrazložitev glasu v lastnem imenu. Besedo ima gospod Roberto Battelli.
ROBERTO BATTELLI (PS NS): Hvala lepa za besedo.
To, kdo je kdaj kaj bil, nima nobene zveze z normalnim funkcioniranjem demokracije. Kadar gre za denar davkoplačevalcev - kar je že postalo nekaj abstraktnega, nekaj, kar je zoprnega - mora Vlada obrazložiti, kaj in kako namerava z njim narediti. To je osnovno pravilo, ki omogoča funkcioniranje demokratičnih inštitucij. Vse, kar ni to, je vračanje na stanje, ki nas je pripeljalo do te točke. To je zelo preprosto. Pa naj gre za denar iz zadolževanja ali iz česarkoli drugega; kar je javni denar, morajo ljudje vedeti zmeraj, kaj se dogaja s tem denarjem. Zato bom ta sklep podprl.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Predlog sklepa, da mora predsednica Vlade odgovoriti na to pomembno vprašanje, kako si zamišlja sanacijo bank, je treba podpreti, kajti ljudstvo mora dobiti odgovor. In mora se prepričati o tem, ali ima kompetentno Vlado in predsednico Vlade. Na podlagi včerajšnjih odgovorov se zdi, da imamo popolnoma nekompetentno predsednico Vlade, ki je bila gluha na sleherno vprašanje. Trije predstavniki opozicije so postavljali izjemno korektna vprašanja in na eno vprašanje predsednica Vlade ni bila zmožna odgovora. Bila je pa zmožna manipuliranja in laži. Gospe in gospodje, kot je rekel moj predgovornik, pa ne polemiziram, če se postavi vprašanje, je treba v
imenu ljudstva odgovoriti. In ta Vlada očitno nima koncepta in nas pelje v meglo, v kalni ribnik, v katerem bodo mnogi spet ribarili v kalnem naprej in poglabljali luknjo v proračunu oziroma v javnih financah in to državo peljali naprej proti pogubi in izgubi suverenosti. Ker se gre za to, ali bomo Slovenci ohranili suverenost ali ne bomo ohranili suverenosti. Vlada se mora te odgovornosti zavedati in jo je treba prisiliti, da bo tukaj odgovarjala, drugače pa naj odstopijo, če niso sposobni vsi skupaj odgovarjati. In zaradi tega je nujno potrebno opraviti to razpravo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prosim, da je pri nadaljnjih obrazložitvah razprava oziroma obrazložitev korektna.
Gospod Franc Breznik, izvolite.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala. Jaz bom predlog kolega Horvata podprl, ker sem bil včeraj -, bil sem pred mesecem dni -, bil sem še 2 meseca nazaj tiho, poslušal sem razpravo in argumente predsednice Vlade. Vsi tisti odgovori so bili resnično zaskrbljujoči, predvsem glede poznavanja obveznic, glede poznavanja makroekonomike. Predvsem pa glede elementov, ki jih poznamo tudi v pravosodnem sistemu, da ljudje, ki so okuženi z nekimi primeri, predvsem predsednica Vlade spada v Poslansko skupino Pozitivne Slovenije, kjer sta bivši, sedaj zamrznjen predsednik - v sistemih, kjer dokazujejo to, da so skupaj vrtali luknjo v naš bančni sistem -, in sedanji obrambni minister, ki je osumljen zlorabe, predvsem preslepitve bančnih uslužbencev ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Obrazložitev v lastnem imenu, ne polemizirajte.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Točno o tem govorim, zakaj podpiram takšen predlog. Gre za to, da je predsednica Vlade okužena s tem sistemom. Bila je bivša nadzornica v eni izmed bank. Drugič, je v stranki, kjer je bivši zamrznjen predsednik soudeležen pri bančni luknji, je osumljen večje zlorabe, predvsem s projektom Stožice. In gre za obrambnega ministra, ki je nekako sodeloval pri preslepitvi, v sami pripravi poslovnega načrta za projekt Stožice. Torej je hendikepirana v tem trenutku in tega problema kot takega ne more razrešiti. In to je tisti problem. V razpravi bi mi morali odpreti, na kakšen način lahko nekdo, ki je okužen s tem problemom, to razreši. Torej je del tega problema, ki je nastal. Ne obtožujem je direktno, ampak problem je, da vsak, ki sodeluje recimo v sodnem sistemu, se mora izločiti. Moraš se izločiti, ker si blizu tega. In to velja tudi za vse predsednike vlad, velja tudi za kasnejše in tiste, ki so do sedaj delovali. Hendikepirana je in tega v bistvu ne morejo storiti. Jaz bi rad spoznal argumente, s katerim lahko iz tega izstopi, da bo pravilno ravnala in da se bodo te zlorabe v
84
DZ/VI/19. seja
bančnem sistemu kot take lahko odkrile. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospa Maša Kociper, imate obrazložitev glasu v lastnem imenu. Izvolite.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Spoštovani! Glasovala bom proti takšnemu predlogu. Gre za vedno nove in nove poizkuse opozicije, da bi zaustavili odločanje, zaustavili delo Vlade. Vlada dela povsem v pravi smeri, rešuje vse potrebne probleme na področju bančništva, kar je bilo velikokrat že razloženo s strani predsednice Vlade, s strani ministra za finance in s strani guvernerja. Rešujejo se tudi problemi nepokritih kreditov, potekajo številni postopki. O vsem tem lahko opozicija razpravlja tudi na novi izredni seji, ki so jo zopet predlagali. Ne morem pa si pomagati, da ne bi komentirala, da se ob predsednico Vlade spotikajo gospodje, ki so brez težav podpirali predsednika Vlade, ki je bil v postopku zaradi korupcije na sodišču in je obsojen zaradi korupcije. Če se mora predsednica Vlade izločiti iz odločanja, potem se morate vsi poslanci, ki imate za korupcijo obsojenega predsednika, tudi izločiti iz kakršnegakoli odločanja ali debatiranja o korupciji. Prosim, poslušam vas že 1 mesec z obtožbami, vzdržite se jih, naredite razpravo korektno, če to želite, na seji, ki ste jo zahtevali. Ni pa potrebno razpravljati ponovno in vedno znova o vprašanjih, na katera je bilo že odgovorjeno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Naj še enkrat poudarim, kar velja za vse, ki se javite k obrazložitvi glasu, prosim, ne polemizirajte eden z drugim. Glas želi obrazložiti gospod Franc Pukšič. Verjamem, da se boste rečenega držali.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Seveda se bom, tako kot moja predhodnica, kot kolegica. Prav ona me je spodbudila k temu, da obrazložim svoj glas.
Tudi sam bom predlog kolega Horvata podprl. Veš, draga kolegica poslanka, prav zaradi tega, da bi zmanjšali, ker praviš, da dela Vlada v pravi smeri, dodatno imamo 90 tisoč brezposelnih, smo na 43. mestu lestvice koruptivnosti, 600 % višji dnevni znesek neporavnanih obveznosti kot v letu 2008, 35 % več stečajev kot lansko leto -to je vaša izkaznica. Pa je ni napisala opozicija, Slovenska ljudska stranka, napisalo jo je gospodarstvo. To si poglejte in videli boste, da si tega ne morete oprati z obraza.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 43.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 43.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V skladu s predlogom poslanca Zvonka Černača bo Državni zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednice Vlade mag. Alenke Bratušek na poslansko vprašanje gospoda Zvonka Černača v zvezi s sanacijo bančnega sistema. Želi kdo v imenu poslanske skupine obrazložiti glas?
V imenu Poslanske skupine SDS ima besedo gospod Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Tudi na vprašanje Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke predsednica Vlade ni odgovorila, zaradi tega bomo v poslanski skupini razpravo o tem neodgovoru podprli. Predsednica Vlade ni odgovorila na vprašanje, zakaj vlada prejšnji teden ni sprejela ukrepov za zavarovanje in izterjavo sredstev od odgovornih, torej od tistih, ki so odgovorni za bančno luknjo. Ni odgovorila na vprašanje, zakaj tistim, ki spornih kreditov niso vrnili, ni zamrznjeno premoženje. Predsednica Vlade Alenka Bratušek ni odgovorila na vprašanje, zakaj ni zamrznjeno premoženje tistim, ki so sporne kredite dodeljevali. Predsednica Vlade Alenka Bratušek ni odgovorila na vprašanje, zakaj je vlada ravnala neodgovorno do lastnega naroda in ni izkoristila možnosti za pridobitev cenejših virov sredstev v okviru evropskih institucij; zakaj ni zaprosila za cenejši denar v okviru evropskega mehanizma za reševanje bank, kar bi omogočilo bistveno cenejše vire sredstev za sanacijo in s tem razbremenitev bodočih generacij. In še na številna druga dodatna vprašanja ni odgovorila, predvsem na vprašanje glede uveljavljanja odgovornosti vodstev, predsednikov, članov uprav, nadzornih svetov, članov nadzornih svetov bank. Seveda se postavlja vprašanje, kako bo vlada to odgovornost uveljavljala, saj je vlada Alenke Bratušek globoko kontaminirana z bančno luknjo. Verjetno ni realno pričakovati, da bo Alenka Bratušek v vlogi predsednice Vlade preganjala Alenko Bratušek, nekdanjo članico nadzornega sveta Nove KBM, ki je odgovoren za dodeljevanje spornih kreditov. Verjetno ni pričakovati, da bo ta vlada lovila samo sebe in da bo vlada Alenke Bratušek preganjala ministra, ki sedi v tej vladi, ki je s svojim podpisom omogočil podjetju Grep pridobitev več 100 milijonov evrov vrednega posojila za Stožice, ki ne bo nikoli vrnjeno, predstavlja pa del bančne luknje. Verjetno je nerealno pričakovanje, da bo vlada Alenke Bratušek uveljavljala odgovornost, če v tej vladi kot minister za finance sedi nekdanji direktor Sektorja za upravljanje z naložbami Nove Ljubljanske banke, kjer je luknja največja. Torej, vse to so vprašanja, ki terjajo odgovore. Zaradi tega, ker gre za daleč največji rop
85
DZ/VI/19. seja
davkoplačevalcev v zgodovini te države, gre za vprašanje, ki terja širšo politično in širšo družbeno soglasje, reševanje tega vprašanja. Treba se je z njim resno soočiti, kajti če tega ne bomo storili, za to pa je najbolj odgovorna trenutna vladajoča politika, bo narod moral banke ponovno sanirati čez 10 let. Ta narod je banke že saniral pred dvajsetimi leti - leta 1993. Ker se te glave takrat niso izčistile, ker so v teh bankah ostale in kolobarile še naprej, jih mora zdaj sanirati ponovno. Vse to so razlogi, ki govorijo o tem, da je potrebno opraviti ne samo razpravo o teh neodgovorih, pač pa tudi o tem, kako in na kakšen način bo vlada in vsi ostali ravnali v prihodnje, da se bo ta odgovornost uveljavila. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija ima besedo gospod Brane Golubovič.
BRANE GOLUBOVIC (PS PS): Lep pozdrav vsem skupaj!
Z enim delom se celo strinjam, zakaj potrebujemo sejo, na kateri bomo govorili o tem, kdaj, zakaj, kako se je zgodil največji rop v naših bankah. Takrat bomo razpravljali, ali je bilo to leta 2004-2008, ali je bilo to 2006, ko se NLB ni želela prodati Belgijcem in bi se izognili vsaj tej luknji. Strinjam se, da o tem razpravljamo in bomo razpravljali na izredni seji o stanju v bankah v petek. Zato se mi zdi in se nam vsem v Pozitivni Sloveniji zdi nesmiselno, da podvajamo te stvari. V petek se bo na vašo zahtevo, zahtevo SDS, ki jo osebno sam podpiram, o tem razpravljalo, zato ne morem glasovati, da se dvakrat razpravlja o eni in isti stvari. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo v lastnem imenu? Odpiram prijavo za obrazložitev glasu v lastnem imenu. Prvi ima besedo mag. Ivan Vogrin.
MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovane kolegice in kolegi!
Jaz težko razumem določene situacije, vedno znova prosim, da mi pomagate, mogoče pa bom razumel kdaj. Glejte, ko smo bili pred kakšnim letom v parlamentu isti ljudje, sta bili pozicija in opozicija drugačni, vendar smo takrat vsi, tudi vi - predsedujoča, težko razumeli, da prejšnja pozicija ni dovolila razprave o nobenem problemu, tudi takšnem, ki je po našem skupnem mnenju takrat zadevala pomembne stvari, o katerih bi morala biti opravljena splošna razprava. In glej ga zlomka, zdaj se pa obrne zadeva. In tisti, ki ste prej govorili, da ni mogoče, težko razumemo, da ni mogoče splošne razprave opraviti o nobeni, pa zdaj delate enako. Ali veste, kaj je rekel Einstein? Največja definicija norosti je delati stvari na enak način in pričakovati drugačne rezultate. Rezultat bo približno takšen, kot vi pravite; sicer jaz nisem
tako močno kritičen kot prejšnja vlada, če je bila popolnoma neuspešna. Verjetno bomo čez kakšno leto, dve ali tri spet ugotavljali, da je ta vlada neuspešna. In če ste si prebrali izjavo Gregorja Golobiča - točno na to temo govori v današnjih Financah, natančno o istih problemih. Menim, da bi bilo pošteno, če nič ne skrivamo, da poskušamo prispevati k rešitvam, to pa je naloga parlamenta. In če smo prejšnjim očitali, da skrivajo, ker niso dovolili razprave; ja, kaj ne veljajo enaka pravila za to vlado. Dajmo delati drugače! Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Jaz bom vsekakor podprl predlog sklepa, da se opravi javna razprava o odgovoru predsednice Vlade iz več razlogov. Prvič zaradi tega, ker ni točno odgovorila na vprašanja, ki so pomembna; in drugič zaradi tega, ker je v odgovorih zavajala in dajala netočne odgovore, kar bom tudi razložil. Prvo - tudi če govorimo večkrat o eni in isti stvari, ni nič narobe, ker bančna luknja znaša 6 milijard, če je ocenjenih 10 bank, oziroma veliko več, če bi ocenili še preostale banke, ki tukaj niso bile ocenjene. Kar pomeni, da bodo davkoplačevalci plačali ogromno denarja. In tukaj je bilo tudi v letu 2012 razpravljano o tem. Posebne seje so bile. Tu je bil guverner Banke Slovenije, vendar takrat ni bilo točnih podatkov. In drugič - predsednica Vlade je zavajala. In večkrat je tudi ponovila in tudi drugi so ponovili o bruto zunanjem dolgu in obdobju leta 2004-2008, češ da so se takrat najemali krediti. So se, vendar ko nekdo najame kredite, ne najame slabega kredita, najame dober kredit! Slabi krediti pa so prišli na dan v letu 2009, v letu 2010, v letu 2011, v letu 2012. Poglejte si informacije, ki jih daje Banka Slovenije o spornih terjatvah nad 90 dni. Kdaj so nastajali ti krediti? V obdobju leta 2009 do 2013. Krediti so se vedno najemali kot dobri krediti, nikoli kot slabi. Podpišeš kreditno pogodbo, ne podpišeš slabega kredita, ampak dober kredit. To je tisto zavajanje, o katerem govori predsednica Vlade.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Jurša, želite obrazložiti glas?
Seveda, najprej je še na vrsti mag. Andrej
Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Hvala lepa. Tudi sam bom podprl razpravo o tem odgovoru oziroma neodgovoru. Mene moti pri tem odgovoru več stvari. Moti me tudi to, da je za nekatere najpomembnejše vprašanje, kdaj so ti krediti nastali in zakaj so nastali. To je ravno tako, kot če bi mene pred enim letom oropali, pa bi me zanimalo, kdaj je to nastalo in zakaj me je
86
DZ/VI/19. seja
oropal. Mene predvsem zanima, kdo me je oropal in ali bo odgovarjal za svoje dejanje in kaj bomo naredili, da se to v prihodnje ne bo več zgodilo. To je za mene ključno. Se pravi, kdo je odgovoren za bančno luknjo, kaj bomo naredili, da zavarujemo svoje premoženje in kaj bomo storili, da se to več ne ponovi. To je za mene ključno vprašanje. Tudi iz odgovora predsednice Vlade je bilo razbrati eno neracionalnost, ki je danes v koaliciji. Raje se dražje zadolžujemo, precej dražje zadolžujemo, raje obremenjujemo bodoče rodove z visokimi obrestmi za najeta posojila, češ da s tem ohranjamo suverenost in nek svoj ponos. Če ponos stane 50 milijonov evrov kot enoprocentna točka v pribitku na obresti za 5 milijardno posojilo, je ta ponos hudičevo drag.
Spoštovani, ali smo mi topogledno suvereni, če moramo čisto za vsako stvar vprašati Bruselj? Poglejte, za prenos slabih terjatev moramo vprašati Bruselj, za vsako dokapitalizacijo moramo vprašati Bruselj. In vi meni govorite, da bo naša suverenost ogrožena, če najamemo cenejši kredit. Jaz mislim, da bo naša suverenost najbolj ogrožena, če se zadolžujemo po dragih, visokih obrestnih merah tudi v prihodnje in s tem zaklenemo prihodnost bodočim rodovom na to, da bodo odplačevali ta nemogoča posojila.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Franc Jurša.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo, podpredsednica. Tega predloga ne bom podprl iz enostavnega in preprostega razloga. V petek imamo izredno sejo, na kateri boste imeli vsi, ki boste to želeli, ogromno možnosti, priložnosti, da na to temo spregovorite in da tudi na koncu zavzamemo stališča oziroma sklepe, ki bodo soglasno sprejeti oziroma z večino sprejeti na matičnem delovnem telesu. Prepričan sem, da je to vse skupaj le začetek razprave o tem vprašanju in da se bo ta razprava odvijala v prihodnosti. Ne samo na vsaki seji, ampak na vsaki seji večkrat. Govorilo se bo o tem, da; na koncu bi pa lahko rekel in zaključil, da bodo verjetno tudi papagaji tisti, ki se bodo naučili vsega tega, kar bomo mi v tej dvorani spregovorili na to temo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Ker vidim še interes za obrazložitev glasu v lastnem imenu, prosim za prijavo. Obrazložitev glasu gre v lastnem imenu, brez polemik. Prvi ima besedo gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, podpredsednica, spoštovane kolegice in kolegi!
V lastnem imenu bom napovedal, da bom podprl proceduralni predlog kolega Zvoneta Černača. Spoštovane kolegice in kolegi, rad bi vas spomnil, za božjo voljo, ne mešati izredne
seje, ki jo predlagajo kolegice in kolegi Slovenske demokratske stranke, s sejo Državnega zbora, ki sem jo jaz predlagal, zdaj kolega Černač in najbrž tudi kolega Pukšič. Ker to sejo, ki smo jo mi predlagali, ki smo v imenu ljudstva predsednico spraševali, mora pripraviti vlada. Jaz sem vlado oziroma predsednico spraševal, kakšen je scenarij. Kakšen je scenarij? Gospe in gospodje, zaradi mene lahko gremo, lahko zapremo sejo, lahko je ta seja zaprta, če govorimo o bankah, vedno zagovarjam zaprto sejo. Mi, predlagatelji te seje, ne rabimo nobenega populizma, ne rabimo kamer, ampak ljudstvu je vendarle treba povedati, kakšen je scenarij. Ker tega scenarija ni, kaj si lahko mislimo, da ni volje za sanacijo bank, da se bo zgodba ponovila, da se tisti, ki so nam spraznili banke, zdaj nekje v ozadju samo krohotajo, da jih bodo spraznili še enkrat. Strošek sanacije bank, gospe in gospodje, je okrog 6 milijard. Koliko je stal avtocestni križ? Manj, manj kot sanacija bank. In če Državni zbor ne zasluži te razprave na podlagi gradiva, ki ga vlada pripravi - vlada, potem jaz ne vem, kam dejansko sploh gremo. V suverenost?! V kakšno suverenost, če pa smo zaprosili za nemogoče drage kredite. In jih imamo in jih bodo plačevali otroci naših otrok. Kakšna suverenost je to?!
Glasoval bom za predlog kolega
Černača.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospa Maša Kociper.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Hvala lepa.
Glasovala bom proti temu predlogu, ne samo zaradi razlogov, ki so bili že večkrat ponovljeni in ki jih bo mogoče še tisočkrat ponoviti na izredni seji, ampak tudi zato, ker je iz predloga predlagatelja razvidno, da sploh ne razume načinov delovanja institucij v naši državi. Namreč, predlagatelj v svojem vprašanju zahteva, da predsednica Vlade uveljavlja odgovornost, da predsednica Vlade ali vlada zamrzne premoženje tistim, ki so dobili kredite, da predsednica Vlade zamrzne premoženje tistim, ki so dodeljevali kredite, da predsednica Vlade težko preganja samo sebe, pravijo, in težko preganja svojega ministra. In tako naprej. Vse to mi kaže, da predlagatelji ne razumejo, da živimo, kot druge države, v demokratičnem sistemu, kjer imamo organe pregona in na koncu tudi sodišča. In organi pregona, konkretno tožilstvo, je lahko edino, ki zahteva zamrznitev premoženja, in sodišče o tem odloči. Nikakor tega ne more narediti predsednica Vlade. Prav tako predsednica Vlade ne more preganjati ali, kot je rekel gospod Černač, loviti samo sebe, kajti zopet vlada ima zelo omejene pristojnosti, konkretno organi za lovljenje in pregon pa so policija in ponovno tožilstvo, na koncu sodišče, ki edino lahko odloča o tem, kdo je odgovoren, in odloči o odgovornosti. Vse, kar lahko naredi vlada, je to, kar vlada že dela. Imamo konkretno
87
DZ/VI/19. seja
zavezo, da je boj proti korupciji prioriteta te vlade, to se bo pokazalo tudi na zakonodajnih predlogih in se že kaže. Zakon o bančništvu, Zakon o slabi banki, stroge določbe o tem, kako morajo zaposleni v bankah prijavljati morebitne sume kaznivih dejanj. Kot vidimo danes, zopet organi pregona opravljajo hišne preiskave na to temo. Z Zakonom o bančništvu smo podaljšali štirikratno zastaranje za kazniva dejanja na področju bančništva. To so spremembe, ki jih lahko dela vlada. In zato je razpravljati o tem, da bo vlada preganjala, zamrzovala premoženje ali lovila lopove, nesmiselno.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Jožef Jerovšek ima besedo.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Glede predloga, da se opravi ta razprava zaradi neodgovora predsednice Vlade. Ob njenem odgovoru in tudi predhodni obrazložitvi pa lahko rečem, da se potrjuje misel najbolj slavnega filozofa Habermasa, da je laž nesmrtna duša komunizma. Kajti drugače si ne morem razlagati takšnih sprenevedanj, takšnih manipulacij in takšnih laži, kot so bile navedene včeraj v odgovoru predsednice Vlade, ko jo je poslanec Černač vprašal, ali bo lahko uveljavljala odgovornost proti članici nadzornega sveta NKBM Alenki Bratušek. Sedaj na tej funkciji je odgovorila, da naj bi v tistem nadzornem svetu sedel član naše stranke. Kar je eminentna, eklatantna laž, ampak ko ni pravih odgovorov, se tudi predsednica Vlade brani z lažmi. Nobeno vprašanje ni mišljeno tako direktno. To odgovornost oziroma preiskavo bodo že izvajali organi pregona, če jo bo vlada dovolila. Ta Vlada se bori proti temu, da bi spoznali, kdo stoji, kdo je prejel slabe kredite, kdo je odnesel denar. Nočejo dati preiskovalni komisiji dokumentov, da bi pogledala v kreditne mape. Kdo je odnesel kak denar, kdo ga je odobril. In danes si lahko na Požar reportu ogledate, kako je predsednica Vlade reagirala v tednu, ko so na veliko odpisovali kredite Nove kreditne banke Maribor. In zaradi tega jo je treba pregnati na čistino, te ljudi, ki usporavajo in prepričujejo, da bi naše ljudstvo izvedelo, kdo jih je oropal, kdo je njihove otroke oropal, kdo jim je preprečil solidno prihodnost in mladost. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo obrazložiti glas v lastnem imenu? Gospod Zvonko Černač, izvolite.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Jaz zdaj ne vem, ali je kaj narobe z mojim mikrofonom, ali pa gospa Maša Kociper narobe sliši. Jaz sem povedal, da predsednica Vlade včeraj ni odgovorila na vprašanje, zakaj tistim, ki spornih kreditov niso vrnili, ni zamrznjeno premoženje. Dejal sem, da ni odgovorila na vprašanje, zakaj ni zamrznjeno premoženje ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Černač, ali imate v lastnem imenu ali o gospe Maši Kociper?
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Prosim, da si nikoli več tega ne dovolite, da me sredi razprave neutemeljeno prekinete.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Černač, to bom pa jaz odločila, ne vi.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Po tistem prej, ko niste prekinili gospe Maše Kociper, ko je razpravljala o vsem ostalim, samo glasu ni obrazlagala, in ne sedaj, ko je govorila pred menoj.
Jaz obrazlagam svoj glas in prosim, da mi vrnete sekunde, ki so mi bile pri tem odvzete. Jaz nisem govoril o tem, da bi morala to storiti vlada Alenke Bratušek ali pa predsednica Vlade, jaz sem postavil vprašanje, zakaj se to ni zgodilo. V trenutku, ko je bila slovenska javnost, slovenski narod seznanjen s tem, da bo moral iz svojih žepov pokrivati kredite tistim, ki so jih v 100 milijonskih zneskih najemali, da bi zato imeli zavarovanja, ni ta Vlada sprejela tudi vsega ostalega, v sodelovanju z ostalimi institucijami, kar bi bilo potrebno, da bi bila ta cena čim nižja. Če imate nekateri težave s tem, da bomo o tem razpravljali konec tega tedna in bi potem razpravljali ponovno konec januarja ob razpravi o neodgovoru na to vprašanje, po moje teh težav ne bi smelo biti, kajti konec januarja bi lahko že slišali, kaj bo v tem obdobju do konca januarja storjeno. Jaz sem ponovno dobil eno stavo. Včeraj sem šel stavit, da se bo nekaj podobnega danes dogajalo, kar se s temi maricami, da se bodo majhni lumpki lovili, da se bo nekaj podobnega zgodilo kot takrat, ko smo imeli v Državnem zboru obravnavo bančnega sistema, prvič, in ko smo imeli interpelacijo finančnega ministra, drugič. Ne se smešiti s temi stvarmi, ne gre za resne zadeve.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Černač, glede na vaše opozorilo meni naj vam povem, da je potekala točka in sedaj glasovanje o vašem predlogu, zato tudi gospe Kociper nisem ustavila, ko je omenjala vaše ime, ker je omenjala vašo razpravo in vaš predlog.
Prehajamo na odločanje. Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 41.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 41.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V skladu s predlogom poslanca Franca Pukšiča bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednice Vlade magistrice Alenke Bratušek na poslansko vprašanje gospoda Franca Pukšiča v zvezi s tajnostjo in netransparentnostjo ukrepov, ki jih
88
DZ/VI/19. seja
izvaja vlada. Želi kdo v imenu poslanske skupine?
V imenu poslanske skupine SLS ima besedo gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa še enkrat.
Pravzaprav ne morem verjeti, da bi lahko tretjič zavrnili predlog, da predsednica Vlade dodatno odgovori na postavljena vprašanja. Nismo včeraj spraševali predsednice Vlade s strani opozicije, pa vse 3 opozicijske stranke so imele približno enaka vprašanja, kaj je bilo leta 2004. Nismo je spraševali, ali je svojemu bančnemu kolegu v nadzornem svetu odpisala kredit, nismo je tega spraševali. Spraševali smo jo, kaj bo naredila ona danes in sedaj za slovensko javnost, za ta narod, ki sedaj vodi Vlado. Ko je nastopala pred Državnim zborom, je povedala, da bo vse boljše in drugače. Da se bo gospodarstvo razcvetelo, brezposelnost upadla in nobenih socialnih problemov več ne bo. Zato smo jo spraševali, spoštovano predsednico Vlade, tudi s strani Slovenske ljudske stranke, zakaj vendarle ne odkrije prenosov, torej ne dovoli, da se odkrijejo prenosi slabih kreditov na t. i. slabo banko in zakaj to ostaja tajno. Spraševali smo jo -državljanke in državljani bi smeli vedeti, ki bodo to luknjo in dokapitalizacijo pokrivali - kdo je za to kriv. Spraševali smo jo, zakaj je minister najel triletne obveznice samo z 1 pogajalcem. Zakaj je to naredil tako rekoč preko telefona, poklical prijatelja, se z njim dogovoril tudi za obrestno mero, na račun davkoplačevalcev. Zakaj je to naredil? Predsednica Vlade je odgovarjala, da je tudi v času naše vlade to tajno. Res je, da se zadeve obravnavajo tajno, vendar ne tajno, pa se ne pokliče prijatelja M. K. ali K. M. ali koga podobnega, da mu da kredit in se z njim dogovori za obrestno mero. Obrestna mera je 7,8 %, če jo primerjamo na 10-letne obveznice. Tako dragih Slovenija še ni imela. In spraševali smo jo, za Boga milega, ko so organi pregona skočili v zrak, ko je KPK skočila v zrak in je rekla dovolj imamo vsega skupaj, zakaj ne daste možnosti, da pogledamo v koruptivna dejanja v bankah, ker so na istih mestih isti ljudje, ki to zavirajo. Upam, da ji bomo dali možnost, da bo na to predsednica Vlade odgovorila.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo obrazložiti svoj glas? Odpiram prijavo za obrazložitev v lastnem imenu. Besedo ima gospod Jožef Kavtičnik. Se odpoveduje. Naslednji je gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Vidim, da se ene frakcije Pozitivne Slovenije odpovedujejo, ampak jaz se pa ne bom. Veste, odgovor predsednice Vlade je bil tako zavajajoč in nikakršen, da se je na daleč videlo, da skuša zavajati, da se pred ljudstvom spreneveda in noče jasno odgovoriti na to, kaj se je zgodilo v našem bančnem sistemu, kakšne metodo je
vlada izbrala, kako bo to sanirala. Poglejte, kar naprej ponavljanje, kdaj so se krediti začeli dvigati. V tistem času je bil direktor Ljubljanske banke gospod Kramar, ki danes zakonito prejema milijonsko nagrado. Ali mislite, če bi takrat vlada vedela, da je toliko kreditov, da bi si upal sam Kramar vzeti milijonsko nagrado takrat? Zavajal je javnost in zavajal je vlado takrat. Gospod Kramar je bil ista stranka kot takrat gospa Bratušek - LDS. Ona je bila mestna svetnica v Kranju, on pa je bil član LDS. In LDS je postavila Kramarja. To je ista politična opcija, ki sedi danes tukaj na istih sedežih. Moramo zelo jasno povedati, da branijo - in vključno predsednica - branijo samega sebe in branijo tiste stranke, ki se iz tega denarja bogato financirate. To je sedaj z vašim glasovanjem jasno. Tisti, ki so dobili te kredite, pa financirajo te stranke in zato jih podpirate. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Jaz bom podprl predlog, da se opravi splošna razprava o odgovoru predsednice Vlade, ker tega odgovora dejansko ni bilo. Ob tem, da se je Slovenija zadolžila za milijardo in pol po 4,85 % obrestni meri, je ali popoln fiasko ali pa je to namerno slaba zadolžitev. Prvo, kar potrebuje ne samo odgovor, ampak celotno preiskavo ustreznih organov, vsekakor Računskega sodišča in še koga. Mi smo zaradi tega, ker smo zadolženi po skoraj 5 % obrestni meri, po mnenju predsednice Vlade bolj suvereni. Gospe in gospodje, mi smo zaradi tega manj suvereni. To suverenost nam kratijo tisti, ki nam po takšnih obrestnih merah posojajo denar. In zanima nas, kdo so to? Pred kom dejansko izgubljamo suverenost? Če je 5 % obrestna mera in če se recimo Hrvaška zadolžuje po 4 % obrestni meri, če se Španija po 2 % obrestni meri, zakaj se mi po 5 % obrestni meri? Zakaj se ne zadolžujemo na odprtem trgu, zakaj se zadolžujemo pri nekih ljudeh, pri nekih firmah, ki pridejo morda mimogrede na Župančičevo ali na Gregorčičevo, in je to nek dvostranski odgovor? In o tem mora poročati predsednica Vlade. Kdo je sklenil pogodbo? Zakaj po takšni obrestni meri in ali se Slovenija dejansko ni sposobna zadolžiti po nižji obrestni meri? Kakšen je finančni status Slovenije danes? Kaj bomo naredili čez mesec ali dva, ko se bo verjetno treba spet zadolžiti, ker bomo naslednje leto plačali 3 milijarde dolgov oziroma 1 milijardo obresti? To so vprašanja, na katere mora predsednica Vlade točno odgovoriti.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Želi še kdo obrazložiti glas?
89
DZ/VI/19. seja
Gospod Pukšič, izvolite, v lastnem imenu vam moram dati besedo, če želite.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Ne morete mi dati, če bi seveda sami tako odločali, ampak tako piše v poslovniku. Zato ste mi dali besedo. Kar se tiče komentarja s strani Pozitivne Slovenije, bivšega gospodarskega ministra, ne bom ponovil, ampak tudi zaradi takšnih dejanj je bančna luknja, kot jih je on izvajal.
Spoštovane kolegice in kolegi! Gospa Alenka Bratušek je včeraj odgovarjala popolnoma nekaj drugega, kot pa tisto, kar je bila vprašana. Ko je bila še v opoziciji, je gospa Alenka Bratušek od takratne koalicije zahtevala, naj vendarle razkrijejo, kdo so tisti, ki so dobili kredite, ki jih ne odplačujejo in ki so jih dobili na koruptiven način, torej na način, ki niso svojih kreditov zavarovali. Takrat smo na njeno zahtevo, pobudo, tudi s strani Pozitivne Slovenije, odgovorili z Zakonom o slabi banki. V zakonu o slabi banki je bilo vse to zapisano, pa vendar ko smo to naredili, je bil takšen pritisk, da vlada, ki je takrat bila, ni obstala. Očitno zaradi nekaterih prikritih lobijev in notranjih pritiskov. Danes v časopisju beremo, da je državni tožilec Jože Kozina povedal takole: Znotraj bančne trdnjave Nove Ljubljanske banke so še vedno ljudje, ki jim ni v interesu, da se zadeve čim prej raziščejo.
V Slovenski ljudski stranki smo v imenu ljudi, ki so nas izvolili, spraševali: Zakaj ne dovoli in nič ne naredi, da bi se to raziskalo? Zakaj je minister lahko najel kredite s tako veliko obrestno mero, katero bodo morali ljudje plačevati? Na ta vprašanja je nujno, da dobimo dogovore.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo na glasovanje.
Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in
poslancev, za je glasovalo 26, proti 41.
(Za je glasovalo 26.) (Proti 41.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
Izvolite, imate postopkovni predlog.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Gospa podpredsednica, to kar ste naredili, je popolnoma v nasprotju s poslovnikom. Predsednik naše stranke Franci Bogovič je držal roko gor. Pogledali ste in videli ste, da je držal roko gor. Verjetno ni držal roke gor, da bi vas vprašal, ali sme na WC, ampak zato, ker je hotel obrazložiti glas. In to pravico ima!
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Spoštovani gospod Pukšič, verjamem, da niste želeli tako nastopiti, kot ste. Vendar vam povem, ko smo prešli na glasovanje, se je rdeči trak, ki kaže fazo glasovanja, že začel. In takrat sem videla, da je gospod Bogovič dvignil roko. Lepo vas prosim, prehajamo naprej na delo, pri naslednjih vprašanjih vas vljudno prosim, če se
vsi prijavljate na prijavo, da ne bo kdo imel občutka, da sem ga spregledala. Prvi je dvignil roko gospod Franci Bogovič, za njim gospod Jožef Jerovšek.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Spoštovana podpredsednica, ne bom kričal v Državnem zboru.
Želim vam pa zelo jasno povedati, da spremljajte glasovanje, če vodite sejo. Roko sem držal vsaj 10 sekund prej, preden je gospod Pukšič zaključil. Ne želim protestirati. Ne dovolim pa tega, da govorite, da sem roko dvignil po tistem, ko se je glasovanje začelo. Če vodite sejo, spremljajte, ker veste, da so to točke, pri katerih poslanci želimo obrazložiti svoje glasove. Takšni manevri niso potrebni in nam vsem skupaj niso v čast.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Kot sem prej povedala, res nisem opazila vaše roke. Vam pa obljubljam, da bomo sedaj vsakič prijavljali obrazložitev. Velikokrat želim skrajšati, ko vidim samo eno dvignjeno roko. Pa bomo šli v tem daljšem postopku. Izvolite, gospod Jožef Jerovšek, postopkovno.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala, podpredsednica.
Tokrat ste zavestno preprečili obrazložitev glasu, kajti tudi jaz sem vpil, da je obrazložitev glasu. In če ne vidite, ste pa gluhi, doslej še niste bili. In ste zavestno to prekršili. Ampak ker ne spoštujete Poslovnika Državnega zbora, hkrati ne morete voditi te seje. In prosim, da sebi izrečete ukrep odstranitve s seje in da gre drugi predsedujoči za vodenje seje.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Trudila se bom, da vodim sejo v skladu s poslovnikom. Vljudno prosim vse poslanke in poslance pri obrazložitvah glasu, da se prijavljate na prijavo, v bodoče bo izključno tako. Gospod Pukšič, imate postopkovni predlog, izvolite.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Podpredsednica, jaz se opravičujem za dvignjeni glas, pa vendarle sproducirali ste ga vi za mesto vodenja Državnega zbora. Predsednik Državnega zbora je tu, tudi ostale kolegice in kolegi, bodite korektni in bodite vsaj enkrat pošteni do tega, kar je bil namen. Namen je bil, da pred glasovanjem še kolega Bogovič spregovori. Podpredsednica, namerno ste to preprečili, ker vodite v tem trenutku sejo Državnega zbora, razlagate poslovnik, vendar pričakujem, da tako, kot v njem piše. Ni na vas narediti skrajšani postopek ali daljši postopek za prijavo, na vas je samo to, da imajo poslanke in poslanci to možnost - na kakšen način, se vi odločite, je vaša stvar. Vendar morate poslankam in poslancem dati možnost, in to ste preprečili.
90
DZ/VI/19. seja
Podpredsednica, te pravice nimate. Jaz sem se opravičil za dvignjeni glas. Upam, podpredsednica, da boste napako popravili. Z mesta, na katerem ste, imate to možnost, da razveljavite glasovanje, dajte možnost glasu in še enkrat glasujmo. To je po mojem najbolj korektno, kar lahko naredite. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Jaz se želim ob tej priložnosti javno opravičiti gospodu Francu Bogoviču, ker sem prepozno videla dvignjeno roko. Moram pa reči, da se z vsemi vami, kolegice in kolegi, zelo dobro in korektno razumem kot vaša kolegica poslanka. Nisem pa zadovoljna nad tonom glasu, ki ga je imel gospod Franci Pukšič in sprejemam opravičilo.
Prehajamo k naslednji točki. V skladu s predlogom poslanke Sonje Ramšak bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za obrambo Romana Jakiča na poslansko vprašanje gospe Sonje Ramšak v zvezi s predkazenskim postopkom. Ali želi kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine? Odpiram prijavo. Besedo ima v imenu Poslanske skupine SDS gospa Sonja Ramšak.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi!
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podpiramo predlog, da se opravi širša razprava. Minister za obrambo je sicer v neki drugi funkciji, v funkciji direktorja Zavoda Tivoli nekako v predkazenskem postopku glede na podpis sporne pogodbe za Športni center Stožice, s čimer naj bi omogočil protipravno korist zasebnemu podjetju GREP. Kot vemo, je to podjetje že v stečaju in 100 milijonski kredit verjetno nikoli ne bo vrnjen. Poslansko vprašanje se je nanašalo na njegovo opravljanje sedanje funkcije ministra za obrambo. Če bo uveden kazenski postopek ali pa so že v predkazenskem postopku potekali kakšni preiskovalni ukrepi, s katerimi bi lahko vplivali tudi na delo samega ministra oziroma tudi na to, da bi lahko prišlo do razkritja nekaterih zaupnih oziroma tajnih podatkov, seveda predlagamo, da se opravi ta razprava. Minister za obrambo je sicer govoril o tem, da pri svojem delu uporablja zaščitena komunikacijska, telekomunikacijska sredstva, vendar pa vsi zelo dobro vemo, če so uvedeni predkazenski oziroma kazenski postopki, da ti podatki niso zaščiteni. So pa zaščiteni, da jih drugi ne morejo slišati. Po odredbi preiskovalnega sodnika oziroma sodišč pa so ti podatki dostopni za kazenske postopke. Zaradi tega smo tudi pozvali ministra, da sam odstopi in s tem omogoči objektivno preiskavo. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi kdo obrazložiti glas v lastnem imenu? Če ne želi, prehajamo na odločanje. Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 42.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 42.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V skladu s predlogom poslanca dr. Vinka Gorenaka bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za pravosodje dr. Senka Pličaniča na poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka v zvezi z nadzorom na Vrhovnem državnem tožilstvu v povezavi z nezakonitim imenovanjem generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva.
Želi kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine?
Dr. Vinko Gorenak, imate besedo.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa. Upam, da bo šlo brez prekinjanja. Zahteval sem razpravo o odgovoru ministra za pravosodje. Šlo je za vprašanje nezakonitega imenovanja direktorja Vrhovnega državnega tožilstva, ki ga je izvedel v sodelovanju s Sodnim svetom generalni državni tožilec gospod Fišer. Šlo je za to, da je bilo to imenovanje opravljeno 1 dan pred imenovanjem zadnje Janševe vlade. Pri tem sem takrat kot minister smatral, da gre za nezakonito imenovanje, zato smo na vladi to imenovanje odpravili. Gospod Škrlec se je pritožil na Upravno sodišče in - pazite! -Upravno sodišče je ugotovilo, da je generalni državni tožilec zlorabil zakon, ponavljam, generalni državni tožilec je zlorabil zakon. Zato sem takrat v vlogi ministra, pristojnega tudi za tožilstvo, sprejel sklep o tem, da opravimo nadzor v tej zadevi. Generalni državni tožilec je bil poln besed v medijih, kako politično pritiskam na njega, in je ta nadzor odklonil, kar ima po zakonu pravico. Zato je vlada 13. marca letošnjega leta sprejela sklep, da se ta nadzor vseeno opravi. Sedanja vlada pa je pred približno 10 dnevi to odločitev odpravila. To pomeni, da nadzora nad delom generalnega državnega tožilca niti v tej zadevi niti v kakšni drugi zadevi ne bo. Minister je včeraj sicer govoril o tem, da bo pripravil nadzor nad delom generalnega državnega tožilca, vendar bomo videli, ali bo ali ne bo.
Naj vas spomnim tudi na neko drugo stvar, ki je pomembna pri glasovanju o tem proceduralnem predlogu za razpravo. Vse več je podatkov, da je Vrhovno državno tožilstvo z gospodom Fišerjem na čelu, če bi rekel v jeziku prejšnjega sistema, neka zlonamerna celica v tej državi, ki pripravlja nekatere stvari, ki nimajo zakonite podlage; posebej poudarjam - ki nimajo zakonite podlage. Prvič, dobro se spomnite pisanja medijev o tem, kako naj bi med imenovanjem, ko smo glasovali o gospodu
91
DZ/VI/19. seja
Jankoviču kot premierju, in potem med drugim glasovanjem uporabil tožilske podatke in preko bivšega predsednika države gospoda Kučana in gospoda Turka vplival na tiste odločitve. Spomnite se tudi drugega primera ... / opozorilni znak za konec razprave/ Bom prosil še za obrazložitev glasu v svojem imenu. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Odpiram prijavo za obrazložitev glasu v svojem imenu.
Besedo ima dr. Vinko Gorenak.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Obstajata še 2 pomembna razloga, zakaj je tam treba opraviti nadzor oziroma zakaj je treba opraviti tudi razpravo v Državnem zboru na to temo. Nisem pristaš, da bi posebej verjel anonimkam, vendar prva anonimka Fišergate se je pokazala kot popolnoma točna. Jaz se ne spuščam v vsebino te anonimke, vendar je govorila o finančni preiskavi zoper predsednika naše stranke. Naknadne ugotovitve in poročila tožilstva so pokazala, da je to točno. Naj vas spomnim na drugo anonimko. Tudi zato drugi anonimki bolj verjamem, ker se je prva pokazala za točno in postavila pomembno okoliščino pri odločanju o tem vprašanju. Ta anonimka govori o t. i. akciji "Maneken", ki se odvija na Vrhovnem državnem tožilstvu. To v praksi pomeni, da je Vrhovno državno tožilstvo sprejelo politično odločitev napada na predsednika republike Boruta Pahorja. Tega naj bi, tako pravi ta dokument, začeli na ta ali drugačen način preiskovati. Kot so zapisali v anonimki - in to je pomembno za odločanje pri tem vprašanju - "predstavlja, se opravičujem, javnosti in poslancem neškodljivo budalo", kot piše v anonimki, "ki noče koristiti levi politični opciji". In če je to razlog, da eventualno Vrhovno državno tožilstvo pripravlja akcije proti predsedniku države, bi to bil alarm vsaj za stranko, iz katere on sam izhaja. Zato pričakujem podporo pri odločanju o tej zadevi, zlasti od tistih, ki politično pripadate v njegov tabor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo na odločanje.
Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in
poslancev, za je glasovalo 30, proti 42.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 42.)
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.
V skladu s predlogom poslanke Alenke Jeraj bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneja Pikala na poslansko vprašanje gospe Alenke Jeraj v zvezi s pozitivnim oblikovanjem domovinske zavesti v vzgojno-izobraževalnem procesu. Želi kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine? Vidim samo eno roko.
Gospa Alenka Jeraj, imate besedo.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo. V drugem členu Zakona o osnovni šoli piše med cilji izobraževanja, da je eden od ciljev tudi razvijanje zavesti o državni pripadnosti in narodni identiteti, vedenje o zgodovini Slovencev, njihovi kulturni, naravni dediščini ter spodbujanje državljanske odgovornosti. Zato sem ministra za izobraževanje gospoda Pikala spraševala, kakšne ukrepe je Vlada sprejela, kakšna navodila za šole, da se bo ta cilj uresničeval. Minister mi je v nadaljevanju nekaj ukrepov naštel, zato me izjemno čudi, da smo v zadnjih mesecih ali v zadnjem letu priča raznim, za moj okus, neprimernim dogodkom v osnovnih šolah. Pred kratkim, na 29. november, ki je bil praznik v nekem drugem sistemu, je v eno od osnovnih šol prišla učiteljica v uniformi, nekje je bilo navedeno celo z orožjem. To ni preverjeno, zato tega ne vem, vendar v uniformi pa zagotovo. Šolarje se oblači v pionirčke in se jim razlaga, kako dober sistem smo imeli. Pri predmetu Etika učiteljica razlaga učencem, kako pomembna oseba je bil Tito, ki ga je nemški Bild, naj spomnim, uvrstil med deset največjih zločincev na svetu. Vodijo jih tudi na razstavo o Titu, ki je ta trenutek v Ljubljani. Ob tem sem ministru povedala, da se avtor razstave ni javno izjasnil, da je avtor, avtor je pač za enkrat anonimen, tako da niti ne moremo preveriti kvalitete. Ocenjujemo, da pač ni primerno, da se otroke vozi na takšno razstavo, da ne govorim o tem, da učenka na test v četrtem razredu napiše, da živi v Jugoslaviji. Mi smo, torej Vlada oziroma preko projekta Rastem s knjigo so najprej podarili učencem prvih letnikov srednjih šol 20 tisoč knjig gospoda Vojnoviča -Jugoslavija, moja dežela. Ne bom se spuščala v umetniški del knjige, vendar pa ocenjujem, da je bila knjiga dijakom vsiljena, kajti v knjižnicah jo najdemo kot roman za odrasle in tudi izposojajo si jo pretežno odrastli. To bi lahko minister preveril in mi na to niti ni znal odgovoriti, katera stroka je odločila, da je ta knjiga zmagala v projektu Rastem s knjigo kot mladinski roman. V knjižnici se je stroka odločila, da je to roman za odrasle, na Ministrstvu za kulturo in v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje pa so se odločili, da je to mladinski roman. Skratka, minister mi ni povedal, ali bo, ali je v zvezi s tem dal kakršnokoli navodilo, kajti vsi ti dogodki pričajo, da očitno neko navodilo je, kajti v zadnjem času smo priča povzdigovanju jugoslovanske ... / izklop mikrofona/.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo obrazložiti glas v lastnem imenu? Če ne, prehajamo na odločanje. Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 29, proti 42.
(Za je glasovalo 29.) (Proti 42.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
92
DZ/VI/19. seja
V	skladu s predlogom gospoda Dragutina Mateja bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za notranje zadeve dr. Gregorja Viranta na poslansko vprašanje gospoda Dragutina Mateja v zvezi z afero vozniška dovoljenja.
Želi kdo obrazložiti glas? Ne želi. Torej prehajamo na odločanje.
Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 29, proti 41.
(Za je glasovalo 29.) (Proti 41.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V	skladu s predlogom poslanca Franca Breznika bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za obrambo Romana Jakiča na poslansko vprašanje gospoda Franca Breznika v zvezi z uniformami Slovenske vojske.
Želi kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine? Vidim dve želji. Prvi ima besedo v imenu Poslanske skupine SDS gospod Franc Breznik, potem v imenu Poslanske skupine SD dr. Ljubica Jelušič.
Izvolite, gospod Breznik.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala za besedo!
V svojem poslanskem vprašanju za ministra za obrambo sem želel izvedeti in razjasniti diskriminatorno obnašanje ministra Jakiča, ko je prešel svoje pristojnosti s tem - da je pogodba, ki jo je podpisal načelnik Generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič z enim izmed društev, ki deluje v javnem pomenu za obrambo domovine, to je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve -, da jim ni posodil ali pa tudi doniral starih uniform za slavnostni dogodek, ki se je zgodil v Kočevski Reki v spomin na dogodek izpred leta 1990, točneje 17. decembra, ko se je malo pred plebiscitno odločitvijo Slovencev in Slovenk zbrala tam peščica okrog nove Teritorialne obrambe, cca. 500 ljudi, ki so pokazali, da Slovenci mislimo resno z odločitvijo, predvsem mislimo resno tudi z vojaško osamosvojitveno potjo; predvsem pa da smo tudi vojaško pripravljeni braniti z življenjem in smrtjo našo osamosvojitev. Gre za izredno pomemben dogodek v samostojnosti ali v zgodovini slovenskega naroda. Minister na moje vprašanje, zakaj ni doniral, odgovoril, da pač ne more, da je Slovenska vojska kot v bistvu slabem materialnem stanju, da tega ne more narediti. Sam sem nekoč celo delal v logistiki in verjamem, da stare uniforme, ki ne predstavljajo ničesar, ne morejo biti tista zlata rezerva, kot se je izrazil, lahko bi pokazal dobro voljo s tem, da bi jih posodil za ta dogodek. Tudi na to mi ni odgovoril. Predvsem pa kaže na to, kar jaz ponavljam, minister za obrambo Roman Jakič v bistvu ni minister, ampak je čista provokacija te vlade. Nekdo, ki je ta sistem od samega začetka omalovaževal, ki je na simbolni ravni
omalovaževal osamosvojitev, ki danes govori, da je bil takrat kontra samo enemu amandmaju, kar je čista laž, kar je čista laž. Imamo celo vrsto magnetogramov, kjer govori, da Slovenske vojske sploh ne potrebujemo, kljub temu da je podpisal t. i. deklaracijo za mir, kjer se je jasno opredelil, da naj pričakamo Jugoslovansko armado z, ne vem, pionirskimi kapicami ali belo zastavo. To je tisto, o čemer hočem razpravljati. In mislim, da je potrebno, da takšni ljudje nimajo kaj iskati na takšnem položaju. V prvem delu vprašanja, kar je najbolj pomembno, zakaj diskriminirajo eno izmed društev, ki je v javnem pomenu za državo. Kar je še pomembneje, zakaj se v Slovenski vojski vtika v t. i. pristojnosti načelnika Generalštaba, predvsem ni spoštoval subordinacije in eno starešinstvo, kar je temelj delovanja Slovenske vojske v notranjem smislu. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima dr. Ljubica Jelušič.
DR. LJUBICA JELUŠIČ (PS SD): Najlepša hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Lep pozdrav vsem skupaj! V Poslanski skupini Socialnih demokratov ne bomo podprli sklepa o tem, da se opravi razprava o odgovoru ministra za obrambo Romana Jakiča na pravkar obrazloženo vprašanje. Ocenjujemo namreč, da je obrambni minister korektno pojasnil, da je odobril tista sredstva logistike, ki jih je za izvedbo proslave v Kočevski Reki lahko odobril, in sicer nastop orkestra Slovenske vojske in uporabo platoja v Kočevski Reki, ki je v lasti Ministrstva za obrambo. Ni pa mogel odobriti uporabe vojaških uniform, ki so, prvič, v pomanjkanju, torej jih je zelo malo. Vemo, da se tudi prostovoljci na služenju vojaškega roka že usposabljajo v ponošenih, opranih uniformah. Drugič, tega ni mogel odobriti zato, ker že vsaj 3 leta nihče od njegovih predhodnikov ni mogel odobriti izdaje uniform. Tretjič, tega ni mogel odobriti tudi zato, ker je na Ministrstvu za obrambo v veljavi poseben pravilnik o nošenju uniform, ki natančno določa, kako in pod katerimi pogoji se uniforme v Slovenski vojski, ki še niso odpisane, lahko uporabljajo in za katere skupine se lahko te uniforme sploh da na razpolago. Mislim, da je treba upoštevati te dokumente, ki obstajajo znotraj Ministrstva za obrambo, in je treba upoštevati dejstvo, da uniforme, o katerih je bilo govora, niso v lasti Slovenske vojske, ampak je za njih zadolžen Direktorat za logistiko v okviru upravnega dela Ministrstva za obrambo, kjer v Sektorju za dezinvestiranje točno vedo, kje in kako ter pod katerimi pogoji se te uniforme še uporabljajo, posebej v prihodnosti za potrebe strateške rezerve. Jaz ocenjujem in tudi naša poslanska skupina, da je bil to temeljni namen postavljenega poslanskega vprašanja. Na ta del je minister ustrezno odgovoril. Je pa bilo v nadaljevanju, zlasti v tistem delu, ki zadeva
93
DZ/VI/19. seja
obrazložitev, zakaj proceduralni predlog, izrečenih cela vrsta besed in napadov, ki vsekakor ne spadajo v osnovno vsebino tega poslanskega vprašanja. Mislim, da bi bilo razpravljanje o zgodovini in o tem, katera teritorialna obramba je osamosvojila Slovenijo v povezavi s prvim delom tega vprašanja, neprimerno. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi kdo obrazložiti glas v lastnem imenu? Odpiram prijavo.
Vi imate, gospod Franc Breznik, postopkovno.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Poglejte, živimo v 21. stoletju. Obstajajo elektronska sredstva, obstajajo mediji in obstaja zgodovina. Želel bi, da opozorite dr. Ljubico Jelušič, da navede, katere zadeve, ki sem jih omenil, ne držijo, so zgodovinsko netočne, o katerih vi govorite. Katere zadeve? Ali vsi magnetogrami, o katerih sem govoril, o ministru Jakiču? Ali tisto, da je vodstvo teritorialne obrambe v letu 1990, točneje 16. aprila, kolaboriralo in predalo orožje takratni jugoslovanski armadi in s tem tudi kršilo, v bistvu kolaboriralo v smislu, ko smo potrebovali to orožje, v bistvu najpozneje. Ali to ne drži, ali je to resnica, ali to ni resnica? Na podlagi tega se je Teritorialna obramba kot taka reorganizirala, konsolidirala in nastopila pred vojno deloma v novi sestavi. Ali to ne drži, ali sem jaz širil tukaj zgodovinske neresnice? Če sem, se jaz opravičim; če pa ne drži, pa prosim, da se vi opravičite. Želel bi, da na to opozorite. In lahko to pregledamo in te zadeve razjasnimo. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
V skladu s Poslovnikom Državnega zbora predlagam, da zadeve gospod Breznik in dr. Jelušičeva skupaj razčistita izven redne seje Državnega zbora.
Prehajamo na obrazložitev glasu. Prvi ima besedo mag. Stanko Stepišnik. Se odpoveduje.
Gospod Borut Ambrožič, želite obrazložiti glas? Izvolite.
BORUT AMBROŽIČ (NeP): Hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav vsem prisotnim! Predloga kolega Breznika ne morem podpreti iz čisto preprostega razloga. Če prav razumem dikcijo vprašanja, je mogoče današnja trditev recimo nerazumevajoča in nepravilna, ko pravi, da minister ni odgovoril, vsaj v tistem delu vprašanja, zakaj uniform ni dal ali morebiti posodil. Predvidevam, če gremo gledati magnetogramski zapis včerajšnjih postavljanj vprašanj, je bilo zapisano, da je minister odgovoril, da je pri pridobivanju informacij s strani svojih podrejenih prišel do dejanskega stanja, da glede na vlogo omenjenega združenja, ki jo je poslalo na obrambno
ministrstvo, kjer so želeli 500 kosov kompletnih uniform in tudi čevljev oziroma obutve, le-tega v skladiščih ni. Torej, v kompletu ne bi mogli zagotoviti kompletnih zahtevanih uniform. Zato sem osebno s prezentiranim odgovorom ministra za obrambo zadovoljen in predloga ne morem podpreti. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa, gospod Ambrožič. Postopkovno, gospod Franc Breznik.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Poglejte, ponavljam, živimo v 21. stoletju, imamo celo vrsto elektronskih sredstev, prav tako lahko vklopite tudi kamere, ki so spremljale. Če kolega Ambrožiča ni bilo v dvorani ali pa slabo sliši, še enkrat ponavljam. Minister je včeraj razjasnil, rekel je, sodelavci so mi dali podatke, koliko uniform je, prosili so ga, naj on odloči. Res je, da je rekel, da toliko uniform, kot jih je združenje zahtevalo, ne more predati. On se je odločil, da ne da niti ene. Rekel je, da niti ene ne bo dal in da ne bo ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Breznik, to je že razprava izven ...
FRANC BREZNIK (PS SDS): Prosil bi, da ga spomnite, da je točno to bilo res in da to razjasnimo in da ga postopkovno tudi on ni poslušal. Pravkar je širil laž s tem, ko je rekel, da nima niti ene uniforme. Torej kontradiktorno s strani koalicije med dr. Jelušičevo in Ambrožičem. Ona govori, da je razjasnil; on pa govori, češ da nima niti ene uniforme. Torej ugotavljamo eklatantno laž, ki se širi v Državnem zboru. Pri tem moram reagirati, in to je tisto, na kar tudi postopkovni predlog dajem, da jih vi kot predsedujoča opozorite in na to spomnite, da pred javnostjo, pred kamerami v 21. stoletju pač ne moremo zavajati javnosti.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Glede na vaš ponovni postopkovni predlog predlagam, da se pogovorite še z gospodom Ambrožičem. Ne želim v smeh. V skladu s poslovnikom, gospod Franc Breznik, glede na vaš postopkovni predlog predlagam, da se pogovorite vi, dr. Ljubica Jelušič in gospod Borut Ambrožič - se opravičujem, ker sem se nasmejala, vendar ne namenoma do vas. Razumem pa vaše nezadovoljstvo, če odgovori, če neke zadeve niso bile tako, kot vi zadeve poznate. Prosim, če mi ne zamerite, da preidemo ponovno na obrazložitev glasu, če ima še kdo v lastnem imenu, da sejo nadaljujemo. Vljudno prosim za razumevanje. Kdo želi še obrazložiti v lastnem imenu? Odpiram prijavo. Prva ima besedo dr. Ljubica Jelušič.
DR. LJUBICA JELUŠIČ (PS SD): Najlepša hvala.
94
DZ/VI/19. seja
Jaz naj povem, da ne bom podprla sklepa o razpravi na to temo, in sicer zato, ker sem zelo jasno povedala, da je minister korektno odgovoril, v prvem in drugem delu zastavljenega vprašanja, na tisto, kar je predlagatelj želel vedeti. V tretjem delu, ko je bil čas za pojasnilo svojega proceduralnega predloga, ko je predlagatelj širil vsebino svojega vprašanja, minister na to ni mogel več odgovoriti. Tematika o tem, kdo je kje bil v letu 1990, po vsebini zastavljenega vprašanja, kar je spoštovani predlagatelj želel vedeti, ni sodilo. Zato mislim, če bi predlagatelj želel razpravo o tem širiti, je najbolje, da postavi novo poslansko vprašanje. Osebno se pa z njim ne mislim pogovarjati o tem, kaj je bilo kdaj v naši zgodovini, ker je za to treba poznati strokovne predloge. Tu zdaj razpravljamo o političnem problemu, kaj je minister Jakič odgovoril in koliko bi moral v svojem odgovoru še dodati. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Naslednji ima besedo za obrazložitev glasu v svojem imenu gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa.
Sam bom podprl to razpravo, kajti mislim, da se je izjemno pomembno vprašati pa tudi izvedeti, zakaj je resorni predstavnik sedanje oblasti pravzaprav nastopal proti temu, da se na primeren način obeleži simbolni dogodek in pomemben politični dogodek - 17. december, ko je v Kočevski Reki zadišalo po slovenski vojski. To je izvir naše državnosti. In mi ta izvir državnosti moramo častiti, ga obeleževati, kajti častna četa Slovenske vojske je prisotna ob številnih dogodkih, ki niso tako pomembni. Sam nimam nič proti, vendar da bi bilo neko društvo, neka organizacija, ki želi to ekstra poudariti, bila zavrnjena na tak način, si pa nisem mislil. Jaz ministra Jakiča v osebnem delu razumem, da on želi biti načelen do sebe, da danes nasprotuje tistemu, čemur je nasprotoval leta 1990, ko je bil proti slovenski vojski. V tem smislu ga razumem po človeški plati. Vendar je resorni predstavnik slovenske države in bi se moral ravnati v skladu s tradicijo in v skladu z obveznostmi tega resorja ter biti danes za to, da se tako pomemben dogodek na poti v slovensko državnost primerno obeleži. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo na odločanje. Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 27, proti 40.
(Za je glasovalo 27.) (Proti 40.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
Prehajamo še na zadnji predlog sklepa. V skladu s predlogom poslanke Sonje Ramšak bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil
razpravo o odgovoru ministra za pravosodje dr. Senka Pličaniča na poslansko vprašanje gospe Sonje Ramšak v zvezi z najemi poslovnih prostorov za delovanje državnih tožilstev. Želi kdo obrazložiti glas v imenu poslanskih skupin?
V imenu Poslanske skupine SDS gospa Sonja Ramšak, izvolite.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala lepa.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo podprli ta predlog. Država se v primeru najema prostorov za delovanje okrožnih državnih tožilstev obnaša kot nedober gospodar, se pravi neracionalno. Namreč za 2 okrožni državni tožilstvi, v Celju in Ljubljani, bo v 10 letih namenila 60 milijonov evrov, kar pomeni, da bi za ta denar lahko zgradili petindvajset 16-oddelčnih vrtcev ali 15 šol. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo obrazložiti glas v lastnem imenu? Ugotavljam, da ne. Zatorej prehajamo na odločanje. Glasujemo. Navzočih je 66 poslank in poslancev, za je glasovalo 27, proti 38.
(Za je glasovalo 27.) (Proti 38.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Prekinjam 20. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 10. uri. Lepo vas pozdravljam in hvala za sodelovanje!
(SEJA JE BILA PREKINJENA 17. DECEMBRA 2013 OB 14.46 IN SE JE NADALJEVALA 18. DECEMBRA 2013 OB 10. URI.) PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam nadaljevanje 20. seje Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Irena Tavčar, mag. Melita Župevc, mag. Katarina Hočevar, gospod Matevž Frangež, gospod Marijan Pojbič, gospod Jakob Presečnik, gospod Ivan Simčič od 17. ure dalje, gospod Zvonko Černač, gospod Branko Grims, mag. Matej Tonin do 12. ure, gospod Jožef Horvat od 13.30. ure dalje in gospod Matjaž Han od 15. ure dalje. Vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREKRŠKIH PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, gospe Tini
95
DZ/VI/19. seja
Brecelj, državni sekretarki Ministrstva za pravosodje. Izvolite.
TINA BRECELJ: Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, poslanci, vsem lep pozdrav!
Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o prekrških, ki se nahaja pred vami, smo na Ministrstvu za pravosodje v prvi vrsti pripravili upoštevaje predlog Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Namreč Vrhovno sodišče opozarja, da trenutna ureditev, ki s 1. 1. 2014 predvideva prenos pristojnosti za odločanje o prekrškovnih zadevah na Višje sodišče v Celju, ni več primerna. Na podlagi ugotovitev vseh štirih višjih sodišč in sodne statistike - rada bi vam povedala, da je število nerešenih prekrškovnih zadev na višjih sodiščih od konca leta 2009 do konca leta 2011 padlo za 43 odstotkov, torej beležimo pomembno zmanjšanje nerešenih zadev -, torej zaradi takšne situacije je bilo ugotovljeno, sodstvo ugotavlja, da je odpadel poglavitni razlog za določitev izključne pristojnosti Višjega sodišča v Celju za odločanje v postopkih o prekršku. Ker naj bi prenos izključne pristojnosti na Višje sodišče v Celju, ki ga, kot sem že omenila, predvideva veljavna ureditev Zakona o prekrških, začel veljati s 1. 1. 2014, je nujno, da se sprememba, ki je s to novelo, ki je danes pred vami, predlagana, sprejme še v letošnjem letu.
Hkrati se s predlogom novele Zakona o prekrških v skladu z odločitvijo Vlade Republike Slovenije, da je pregon sive ekonomije ena od naših prioritet, uvaja možnost, da se z zakonom za posameznika za prekrške s področja dela in zaposlovanja na črno določi dvakrat višjo globo od splošno predvidene. Torej, to je pomembna vsebinska novost, ki jo novela prinaša.
Prav tako bi rada povedala, da z novelo Zakon o prekrških usklajujemo s predlogoma novel Zakona o političnih strankah in Zakona o volilni in referendumski kampanji, pa tudi s predlogom novele Energetskega zakona, ki je v postopku obravnave v Državnem zboru.
S predlogom novele Zakona o prekrških se nadalje dodaja tudi pravno podlago za vpogled v lastne osebne podatke v skupni evidenci kazenskih točk preko elektronskega dostopa z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila. Torej, po novem bo za državljane predviden tudi tovrsten vpogled v stanje prometnih kazenskih točk.
Na koncu bi rada povedala še to, da smo, upoštevaje ugotovitve v praksi, v novelo vključili tudi nekatere manjše spremembe in prilagoditve, ki so bile s strani prekrškovnih in pravosodnih organov detektirane kot potrebne in koristne, s katerimi bo omogočen učinkovitejši postopek v prekrškovnih zadevah. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za pravosodje kot matično delovno telo.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici odbora gospe Jasmini Opec.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj!
Odbor za pravosodje je na 17. seji 28. novembra 2013 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je objavljen na spletni strani Državnega zbora v Poročevalcu z dne 14. oktobra 2013.
Kolegij predsednika Državnega zbora je na 68. seji 18. 10. 2013 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Odbor je bil predhodno seznanjen z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, Sodnega sveta, Komisije Državnega sveta za državno ureditev, Mestne občine Ljubljana in z dopisom Skupnosti občin Slovenije.
Predstavnica predlagatelja, državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj, je v dopolnilni obrazložitvi členov povedala, da se s predlogom zakona sledi predlogu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije glede predvidenega prenosa pristojnosti za odločanje v postopkih o prekršku na drugi stopnji ter za odločanje o sporih o pristojnosti med okrajnimi sodišči izključno na Višje sodišče v Celju, ki naj bi začel veljati s 1. 1. 2014. Navedenega prenosa se tako ne bo opravilo, saj za predvideno centralizacijo ni razlogov, hkrati pa ne bo dodatnih finančnih posledic za državni proračun.
S predlagano novelo se zakon usklajuje z že sprejetima novelama Zakona o političnih strankah in Zakona o volilni in referendumski kampanji ter s predlogom Energetskega zakona.
Z namenom pregona sive ekonomije se uvaja možnost, da se lahko z zakonom za posameznike za prekrške s področja dela in zaposlovanja na črno določi dvakrat višja globa od splošno predvidene. Na predlog prekrškovnih in pravosodnih organov pa se predlagajo manjše spremembe in dopolnitve, ki so potrebne zaradi težav, do katerih prihaja v praksi.
Predstavnica Državnega sveta državna svetnica Bojana Potočan je v predstavitvi pisnega mnenja Komisije Državnega sveta za državno ureditev poudarila, da komisija predlog zakona podpira in hkrati opozarja, da nenehne parcialne spremembe tega zakona niso v prid njegove jasnosti, preglednosti in določnosti, predvsem pa pravne varnosti. Predstavnik Vrhovnega državnega tožilstva vrhovni tožilec Hinko Jenull je povedal, da so predlagane rešitve potrebne, zato jih podpirajo. V razpravi so člani odbora predlog zakona podprli, strinjali pa so se tudi s predlaganim črtanjem 5. člena in ohranitvijo 30-dnevnega reda za začetek postopka o prekršku, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj s kršitvijo ni bil seznanjen. Menili so, da je ta rok primeren, saj mora biti kazen pravična in
96
DZ/VI/19. seja
vzgojna ter delovati preventivno. Predstavnik Vrhovnega državnega tožilstva pa je predlagal spremembo v smeri, da bi se v zakon jasno zapisalo, da gre v takem primeru za prekrške, ugotovljene v cestnem prometu. V nadaljevanju je odbor sprejel amandmaje Poslanske skupine NSi, Poslanske skupine SDS ter poslanskih skupin PS, SD in DeSUS. Odbor ni sprejel amandmajev Poslanske skupine NSi k 3. členu in Poslanske skupine SDS k 4. členu. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel.
Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so sprejeti amandmaji vključeni. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Sledi predstavitev stališča poslanskih skupin. Gospod Aljoša Jerič bo predstavil stališče Poslanske skupine Pozitivna Slovenija.
ALJOŠA JERIČ (PS PS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani!
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških, ki ga obravnavamo, je potreben iz več razlogov. Na predlog Vrhovnega sodišča Republike Slovenije se spreminja ureditev, ki predvideva prenos pristojnosti za odločanje o postopkih o prekrških na drugi stopnji ter za odločanje o sporih o pristojnosti med okrajnimi sodišči izključno na Višje sodišče v Celju, veljati pa naj bi začel s 1. 1. 2014. Kot je bilo povedano že na matičnem odboru, nobena od sedaj pristojnih sodišč nima ne prostorskih, ne kadrovskih in niti ne kakršnih drugih s tem povezanih težav. Posledično pa ni nobene potrebe po tem, da bi si takšen prenos uresničil.
Delo sodišč je namreč vedno boljše, kar je razvidno tudi iz poročil in statistik, tako se bistveno zmanjšuje število nerešenih prekrškovnih zadev od leta 2009 do 2011 kar za dobrih 43 odstotkov. Tudi na strani sodnih zaostankov torej ni razlogov, ki bi utemeljevali takšno centralizacijo odločanja. Dalje. Glede na to, da je bilo že večkrat poudarjeno, da je ena od prioritet vlade Alenka Bratušek boj proti sivi ekonomiji, jasno uvaja možnost, da se za posameznika v primeru prekrška s področja dela in zaposlovanja na črno določi dvakrat višja globa od splošno predvidene. Seveda samo ta določba ne bo zmanjšala obsega dela na črno ter sive ekonomije, je pa eden od kamenčkov v mozaiku vseh ukrepov, ki bo deloval preventivno. Novela je potrebna tudi zaradi uskladitve z novelama Zakona o političnih strankah ter Zakona o volilni in referendumski kampanji in Energetskega zakona, ki smo jih sprejeli v preteklih tednih. Zaradi uskladitve Energetskega zakona z dvema direktivama Evropske unije se
določa tudi možnost predpisovanja globe v višini 10 odstotkov letnega prometa storilca prekrška. Poleg navedenega pa se z novelo odpravlja tudi nekaj drugih določb, ki so se skozi izvajanje izkazale za pomanjkljive.
V Pozitivni Sloveniji bomo predlog zakon podprli. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Dr. Vinko Gorenak bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa. Zakon, ki ga obravnavamo, je bil za nas kočljiv izključno v eni točki, ki smo jo tudi amandmirali. Amandma, ki smo ga dali, je bil tudi sprejet. Zdaj pa vidim, da je koalicija ta amandma nekoliko podprla.
Za kaj gre? Gre preprosto za to, da se za prometne prekrške, ki so ugotovljeni s tehničnimi sredstvi in državljani za njih v bistvu sploh ne vedo, uporablja enomesečni rok za sprožitev celotnega postopka odnosno za plačilo kazni. To določilo je bilo vneseno v zakon pred leti, zlasti takrat, ko smo lahko ugotovili, da je tik pred ljubljanskimi lokalnimi volitvami prišlo do tega, da se leto dni niso izdajali plačilni nalogi, kar pomeni, da je lahko posameznik - in to se je tudi fizično dogajalo, konkretno nekje pri živalskem vrtu -, ki tam vozi leto dni, se mu ta kazen beleži, beleži in nalaga in je na koncu dobil račun po ljubljanskih volitvah za 30 tisoč evrov. Zato smo takrat zakon spremenili in smo rekli, da je potrebno dati v zakon - in smo dali v zakon - določilo, kjer smo določili, da je enomesečni rok za sprožitev tovrstnih postopkov. To je bil tudi naš edini pogoj za to, da ta zakon podpremo.
Ugotavljam, da koalicijski amandma, ki je bil vložen, temu sledi. Če bo koalicija ta amandma podprla, torej svoj lastni, pričakovati je, da ga bo, bomo podprli tako amandma kot zakon, v nasprotnem primeru seveda ne. Računam, da bo amandma podprt in da bomo s tem tudi zakon lahko podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Mirko Brulc bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani!
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bi najprej izpostavil, da se z obravnavanim Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških odpravljajo v praksi zaznane pomanjkljivosti in nejasnosti veljavnega besedila tega zakona. To se mi zdi pomembno poudariti zato, ker smo v preteklosti že opozarjali na pogoste in očitno tudi ne dovolj strokovno usklajene rešitve. Nazadnje smo na to opozorili letos spomladi in, kot ugotavljamo sedaj, smo imeli prav, kajti z novelo se je uvedel drugačen način določanja višine
97
DZ/VI/19. seja
sodne takse. V praksi se je izkazalo, da je ta novost v prehodnih določbah povzročila dvom o tem, kateri organ je pristojen za izdelavo poziva za plačilo. Z obravnavo novele se je ta dvom vsaj po zagotovilih predlagatelja odpravlja in bolje ureja v novem 200.a členu, medtem ko bo v novem 200.b členu pa določen način plačila. Predvidena je izdaja poziva ali univerzalnega plačilnega naloga tako za plačilo globe kot stroškov tudi tega postopka, kar lahko olajša poravnavanje dolgov, zneskov kršiteljem in evidentiranje prekrškovnim organom.
Socialni demokrati se strinjamo, da je treba zaznane napake čim prej odpraviti, treba pa je paziti, da se z novelami zakona, ki odpravljajo v praksi zaznane pomanjkljivosti ali nejasnosti, s tem posegom v druge člene ponovno ne vnašajo pomanjkljive in nejasne rešitve. Prav tako menimo, da je treba tudi v sodstvu oziroma v konkretnem primeru na področju prekrškov prekrškovnim organom omogočiti poenostavitev in ekonomičnost poslovanja, vendar v mejah, ki ne bodo šle v škodo države, lokalne skupnosti na eni strani in na drugi strani na škodo prekrškarjev, če se tako izrazim.
V	tej obravnavani noveli upoštevam tudi predlog Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 29. januarja 2013 glede prenosa pristojnosti za odločanje v postopkih o prekršku na drugi stopnji ter za odločanje o sporih o pristojnosti med okrajnimi sodišči na Višje sodišče v Celju, tako da je bil za te prenose določen že v noveli ZGD-1G leta 2011, uveljavil pa bi se s 1. 1. 2014. Vrhovno sodišče je v obrazložitvi navedlo razloge, zakaj naj za odločanje v že naštetih zadevah ostanejo vsa pristojna višja sodišča v državi. Glede na to, da je Vrhovno sodišče že konec januarja podalo te pripombe, bi po našem prepričanju to lahko uredili že prej.
V	zvezi z opozorili na rešitev v 5. členu obravnavane novele, pa naj povem, da bomo Socialni demokrati podprli amandma k omenjenemu členu. Glede na razpravo in na opozorila na matičnem delovnem telesu se strinjamo, da postopka o prekršku zoper varnost v cestnem prometu, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in storilec s kršitvijo ni bil pravočasno seznanjen, ni dopustno začeti, če od dneva storitve prekrška preteče več kot 30 dni.
Predlagano novelo Zakona o prekrških bomo podprli, seveda z upanjem, da ta novela ne bo povzročila novih pomanjkljivosti in nejasnosti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Rihard Braniselj bo predstavil stališče Poslanske skupine Državljanske liste.
RIHARD BRANISELJ (PS DL): Hvala lepa, gospod predsednik.
Zakon o prekrških, o katerem danes govorimo - jaz se ne bi ponavljal, mislim da je že državna sekretarka pojasnila vse tisto, kar ta
novela prinaša in v Državljanski listi bomo to novelo podprli, ker prinaša dobre rešitve, čeprav smo nenaklonjeni temu, da se takšna zakonodaja, sistemska zakonodaja, kar zakon o prekrških je, prevečkrat spreminja. Ampak, kot rečeno, današnje spremembe so nujne, so potrebne in so utemeljene, zato jih bomo tudi podprli.
Izkoristil bi čas še za nekaj drugega. Slovenija postaja inšpekcijska država. V Sloveniji velja 800 zakonov, sprejme in novelira se jih 100 na leto, od tega je 300 kaznivih dejanj in preko 10 tisoč prekrškov. 10 tisoč prekrškov, ki nalagajo državnim institucijam določene naloge, in 10 tisoč prekrškov, ki nalagajo državljanom in državljankam Republike Slovenije določeno ravnanje v skladu s tem. In to je velik napor. Mi imamo v tej državi 30 različnih inšpekcij, vsako s svojim delokrogom, ki skrbijo za teh 10 tisoč prekrškov. V letu 2012 je bilo opravljenih čez pol milijona inšpekcijskih pregledov, pa to delimo s številom prebivalcev, pa bomo videli, koliko smo teh inšpekcijskih pregledov deležni. 85 tisoč ukrepov, pri čemer v tej državi dela tisoč 400 in nekaj inšpektorjev, ki opravijo povprečno 355 inšpekcijskih pregledov in izrekajo 59 ukrepov na leto. Če to delimo, potem ugotovimo, da en inšpektor izreče en ukrep v tekočem tednu.
Inšpekcije službe imajo v Zakonu o prekrških in drugih zakonih tudi možnost izrekanja nekih stranskih sankcij po Zakonu o prekrških. Imajo možnost izrekanja odvzema predmetov, izločitev iz postopka javnega naročanja v določenih primerih in odvzem premoženjske koristi. Nisem zasledil primera, da bi se inšpekcijske službe poslužile teh ukrepov, ampak ostajamo očitno zgolj pri izrekanju nekih glob. Velike rezerve ostaja pri izrekanju teh ukrepov, ki jih zakon predvideva, pa se jih ne poslužujemo, za odvzem predmetov, s katerimi so bili prekrški narejeni, in odvzem premoženjske koristi, ki so s prekrškom narejeni.
Če pogledamo še naslednjo analizo, ki to tezo potrjuje. Poročilo o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2013, januar-junij in tako dalje, pridemo do tega, da so se prihodki iz naslova dohodnine v prvem polletju 2013, glede na prvo polletje 2012, zmanjšali za 6,73 %. To se pravi, odsev krize -poberemo za 7 % manj dohodnine. Davka od dohodkov pravnih oseb praktično ni več - odsev krize. V tem konkretnem obdobju se je zmanjšal za 77 %; za 77 % poberemo manj davka od dohodkov pravnih oseb kot leto prej, pri čemer vemo, da smo globoko v krizi že 3 do 4 leta. Iz naslova DDV 5,8 % manj, iz naslova trošarin 3,8 % manj. Na drugi strani pa se v istem obdobju prihodki iz naslova glob in drugih denarni kazni povečujejo za 10 %. Anomalija! Pravzaprav iz tega lahko rečem, da Slovenija postaja preveč inšpekcijska država. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
98
DZ/VI/19. seja
Gospa Jasmina Opec bo predstavila stališča Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala za besedo, še enkrat.
Predlog zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških bomo v Slovenski ljudski stranki podprli iz treh razlogov. Prvič. Novela Zakona o prekrških vsebuje spremembe in dopolnitve, ki so bile predlagane s strani prekrškovnih in pravosodnih organov v smislu poenostavitve poslovanja prekrškovnih organov, večje ekonomičnosti postopkov, hitrejšega zaključevanja postopkov in posledično zmanjševanje zaostankov, poenostavitve nekaterih postopkov, odprave določenih nejasnosti ali pomanjkljivosti veljavnega zakona. Tako se vsaj v minimalni obliki s to novelo na področju prekrškovnega prava tudi posega v enega izmed največjih vzrokov težav, s katerimi se sooča naša država v prenormiranost in zbirokratiziranost slehernega področja. Pogoste se namreč zdi, da je množica črk in besed v posameznih zakonih in ostalih aktih namenjena zgolj višjemu honorarju tistih, ki te predpise pišejo, oziroma tistih, ki kasneje razlagajo njihov pomen. Državljanom in tistim, ki te predpise izvajajo, pa povzročajo nemalo težav in nejasnosti in pogosto prihaja do prelaganja odgovornosti z enega organa na drugega in nazaj. Zmanjševanje birokracije bo pomenilo, da se bodo prekrškovni organi bolj kot z izpolnjevanjem obrazcev in ugotavljanjem, kateri organ je za kaj pristojen, ukvarjali z vsebino svojega dela, z dejansko skrbjo za vzdrževanje reda na pristojnih področjih. Drugič. Novela zakona vsebuje določbo, ki sledi predlogu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki določa, da se prenos pristojnosti za odločanje o postopkih o prekršku na drugi stopnji ter za odločanje o sporih med pristojnostjo med okrajnimi sodišči ne seli na Višje sodišče v Celju, ampak da ostane v veljavi trenutna ureditev, ko so za naštete zadeve pristojna vsa višja sodišča v državi.
V Slovenski ljudski stranki nas veseli ta poteza koalicije, saj je z njo pokazala, da zmore in zna na podlagi argumentov stroke, sprejeti ukrepe, ki pomeni decentralizacijo države. Upam, da bo ta koalicija ta posluh ohranila tudi na vseh drugih področjih, kjer stroka navaja negativne učinke centralizacijskih ukrepov. Tretjič. Ker je bil na odboru sprejet amandma, ki ohranja 30-dnevni rok za začetek postopka v prekršku, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj s kršitvijo ni bil seznanjen. V Slovenski ljudski stranki namreč nenehno poudarjamo, da kazen nikoli ne sme biti namenjena zgolj in samo polnjenju proračuna, ampak da morata v ospredje stopiti vzgojna in preventivna funkcija kazni, ti dve pa prideta najbolj do izraza, če se kazen izreče v najkrajšem možnem času po storitvi prekrška. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Marjana Kotnik Poropat bo predstavila stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Spoštovana sekretarka Ministrstva za pravosodje gospa Tina Brecelj in oba sodelavca! Tokratna novela Zakona o prekrških prinaša le nekaj manjših sprememb, kar pa ne pomeni, da niso vsebinsko pomembne. V prvi vrsti bomo prihranili državnemu proračunu nastanek dodatnih finančnih posledic, ki bi sicer nastale s 1. januarjem prihodnjega leta zaradi predvidenega prenosa pristojnosti za odločanje o postopkih o prekršku na drugi stopnji ter za odločanje o sporih o pristojnosti med okrajnimi sodišči izključno na Višje sodišče v Celju. Sprememba zakona je potrebna tudi zaradi uskladitve z novelama Zakona o političnih strankah in Zakona o volilni in referendumski kampanji ter tudi z novim Energetskim zakonom. Tako se v zvezi s tem zakonom in v skladu z evropskim pravnim redom v Zakon o prekrških kot sistemski zakon vnaša določilo o globi v višini 10-odstotnega letnega prometa za prekrške s področja pravil notranjega trga z električno energijo ali zemeljskim plinom.
V	Poslanski skupini DeSUS zelo pozdravljamo pobudo Ministrstva za delo, na podlagi katerih se v tej noveli Zakona o prekrških spreminja dvoje. In sicer se predlagajo spremembe pri višini globe, ki je pogoj za uvedbo uklonilnega zapora v primeru neplačila. Ker je tukaj predvidena tudi možnost nadomestitve plačila globe z opravljanjem nalog v splošno družbeno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti, se zaradi visokih stroškov, ki jih povzroči realizacija tega družbeno koristnega dela, zvišuje meja, kdaj je možna nadomestitev plačila globe z opravo tega dela.
Druga pobuda Ministrstva za delo je povezana z ukrepi na področju preprečevanja sive ekonomije in prinaša možnost, da se za posameznika za prekrške s področja dela in zaposlovanja na črno lahko določi tudi dvakrat višja globa od splošno predvidene.
V	Poslanski skupini DeSUS se strinjamo tudi z ohranitvijo 30-dnevnega roka za začetek postopka o prekršku zoper varnost cestnega prometa, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj s kršitvijo ni bil seznanjen, kot je to predlagano z vloženim amandmajem koalicije. Tudi nismo prepričani, da rok mora biti ohranjen in da je primeren. Podpiramo tudi vse ostale manjše spremembe in dopolnitve zakona, ki so predlagane zaradi težav v vsakdanji praksi pri izvajanju tega zakona in so nanje opozorili tako prekrškovni kot tudi pravosodni organi. Novela Zakona o prekrških ima torej podporo poslancev in poslank Poslanske skupine DeSUS. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
99
DZ/VI/19. seja
Gospod Jožef Horvat bo predstavila stališče Poslanske skupine Nove Slovenije.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, gospod predsednik. Lepo vas pozdravljam, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovana gospa državna sekretarka s sodelavcema!
Namen tokratne, že osme novele Zakona o prekrških je odpraviti nekatere pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri samem izvajanju zakona, in ga uskladiti z drugimi sprejetimi zakoni oziroma novelami zakonov. Čeprav razumemo namen in željo predlagatelja tega zakona, da bi prišlo do izboljšanja zakonodaje in učinkovitejšega dela prekrškovnih organov, poudarjamo, da prepogosto spreminjanje zakona bolj ovira kot pa olajšuje izvajanje tega zakona. Krščanski demokrati opozarjamo, da je Zakon o prekrških sistemski zakon in bi bil poseg vanj upravičen le, če za to obstajajo tehtni in vsebinski razlogi. To je naše ključno sporočilo. V zvezi z vsebino predlaganih sprememb Zakona o prekrških smo krščanski demokrati opozorili na neustreznost odprave 30-dnevnega zastaralnega roka za prekrške, kjer se dejansko stanje ugotavlja s tehničnimi sredstvi in kršitelj s kršitvijo ni bil seznanjen. V ta namen smo na matičnem delovnem telesu vložili amandma, ki je bil na Odboru za pravosodje sprejet. Ta 30-dnevni zastaralni rok za začetek postopka je primeren, saj se, vsaj v večini primerov, dejansko stanje prekrška ob izdaji plačilnega naloga ali odločbe o prekršku dodatno ne ugotavlja, kršitelju pa se omogoča uspešno obrambo. V enomesečnem roku namreč kršitelj še lahko pridobi in predloži prekrškovnemu organu ustrezne dokaze v svojo korist. Zagotavlja se ažurno delo prekrškovnih organov pri obravnavanju prekrškov v hitrem postopku. V interesu države mora namreč biti hitro odločanje v enostavnejših prekrškovnih postopkih zaradi doseganja namenov kaznovanja z vidika generalne in specialne prevencije.
V predlogu zakona je predlagano tudi zvišanje najnižjega zneska izrečene globe za možnost nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti z dosedanjih 120 na 300 evrov. Ta rešitev se nam ne zdi ustrezna glede na velik delež izrečenih glob prav v nižjih zneskih, torej do 300 evrov. Velik delež kršiteljev namreč nima ne dohodkov ne premoženja, na primer, dijaki, študentje, brezposelni, upokojenci, ali pa so njihovi prihodki tako nizki, da prisilna izterjava izrečene globe ne bo uspešna, četudi gre za relativno nizke zneske izrečene globe. Torej bo posledično prišlo do velikega deleža izrečenih, vendar neizterljivih glob, kar bo potencialnim kršiteljem brez dohodkov ali z nizkimi dohodki sporočilo, da se večine prekrškov sploh več ne sankcionira. Še zlasti ob upoštevanju dejstva, da za zneske, izrečene globe do 300 evrov, tudi ne bo mogoče izreči uklonilnega zapora. Prepričani smo, da mora biti možnost nadomestitve plačila
globe z delom v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti postavljeno tako, da se dosega generalno preventivni namen kaznovanja v vseh, poudarjam, v vseh prekrškovnih postopkih. Sedanja meja 120 evrov izrečene globe zagotavlja učinkovito sankcioniranje vseh storilcev prekrškov, kar se je potrdilo tudi pri dosedanjem izvajanju zakona in je zato ni smiselno spreminjati. V Novi Sloveniji menimo, da nova rešitev tega vprašanja ni dobra in je zato ne podpiramo.
Poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije torej menimo, da je noveliranje tega zakona nepotrebno. Tudi rešitve, ki jih prinaša, ne spodbujajo k večjemu spoštovanju predpisov. Iz teh razlogov Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških ne bomo podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin.
Prehajamo na razpravo o členu in vloženem amandmaju, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 17. decembra 2013.
V razpravo dajem 5. člen in amandma poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
O amandmaju bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 9. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VINU PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona bi lahko dal besedo predstavniku ali predstavnici Vlade, pa ta hip ne vidim, da bi kdo prihajal v dvorano, zato prehajamo na poročilo odbora.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje kot matično delovno telo.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku odbora gospodu Zvonku Lahu.
ZVONKO LAH (PS SDS): Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi!
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vinu kot matično delovno telo obravnaval na 33. nujni seji 28. 11. 2013.
Odbor se je seznanil z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, ki je k predlogu zakona podala konkretni pripombi k 3. in 16. členu in sta bili upoštevani v amandmajih koalicijskih poslanskih skupin k tema členoma.
100
DZ/VI/19. seja
Odbor je prejel tudi mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je predlog zakona podprla in nanj nima pripomb. Člani odbora so se seznanili tudi s pripombo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki predlaga, da bi gostinski obrati še naprej lahko dajali v promet vino, ki ni originalno polnjeno, saj bi omejitev dajanja v promet vina, ki ni originalno polnjeno, po njihovem mnenju povečalo nabavne cene gostinskim obratom in posledično podražilo vino za končne uporabnike. Odbor tega predloga ni povzel v svojem amandmaju. Svoje stališče v predlogu zakona so v razpravi predstavili predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice, Vinske družbe Slovenije in Združenje družinskih vinogradnikov - vinarjev Slovenije, ki so tudi sodelovali pri pripravi novele zakona. Izrazili so prepričanje, da predlagane rešitve predstavljajo edino pravilno pot in prvi korak k zajezitvi sive ekonomije, ki po nekaterih ocenah dosega že vsaj 50 odstotkov. Člani odbora so v razpravi sicer podprli namene in cilje predlagane novele, opozorili pa so tudi na nekatere ne povsem jasne rešitve. Tako so želeli pojasnilo predstavnikov Vlade, ali bo iz prepovedi točenja oziroma prodaje neustekleničenega vina v gostinskih obratih izvzet mošt oziroma na kakšen način ga bo v prihodnje mogoče tržiti. Predstavnica Vlade je zagotovila, da predlog zakona ne omejuje prodaje neustekleničenega vina na kmetijah. V zvezi s prepovedjo točenja neustekleničenega vina v gostinskih obratih pa je posebej poudarila, da se vino, ki se toči v ustrezno označenih inoks posodah preko naprav za točenje vina, to so šankomati, šteje za ustekleničeno vino in se bo lahko še naprej točilo na tak način v gostilnah. Torej obvezno stekleničenje velja le za vino, ne pa tudi za mošt.
Največ razprave pa so člani odbora namenili določbam 13. in 14. člena predloga zakona, ki urejata višino kazni za prekrške. Večina članov odbora je menila, da so predvidene kazni bistveno previsoke, zlasti še za manjše vinogradnike oziroma za tiste fizične osebe, ki obdeluje le nekaj sto trt in so nesorazmerne glede na vrsto prekrška. V zvezi s tem so opozorili, da mora biti interes države ureditev stanja, ne pa uničevanje malih vinogradnikov, ki so predvsem promotorji slovenske kulturne krajine, ne pa pomembna konkurenca velikim vinarjem.
Razprav je potekala tudi o amandmaju k 13. členu, ki ga je vložila Poslanska skupina SDS, s katerim se preprečuje kaznovanje tistih, ki še imajo posajeno samorodnico. V zvezi s tem je opozorjeno, da je v nekaterih državah EU dovoljenja ali celo iz nje prideluje ekološko pridelano vino, ki je vse bolj iskano. Člani odbora smo predstavnike Vlade tudi opozorili, da bo v praksi lahko prihajalo do situacije, ko bo inšpektor nekoga kaznoval v skladu z našo zakonodajo, ki bo v nasprotju z evropsko uredbo in s katero inšpektor mogoče sploh ne bo seznanjen. Zastavlja se tudi vprašanje, zakaj
predložena novela usklajuje le nekatere določbe z evropsko zakonodajo in ne vseh. Za razrešitev vprašanj glede višine kazni je odbor sprejel amandmaje k 13. in 14. členu, s katerima se ohranja besedilo veljavnega 56. člena, tako da se kazni glede na predlog Vlade zmanjšujejo za polovico, in sicer za fizične osebe od 325 evrov do 3 tisoč 250 evrov, za pravne osebe pa od 2 tisoč 800 do 28 tisoč evrov. V amandma odbora k 13. členu pa je vključena tudi vsebina prej navedenega amandmaja PS SDS k temu členu. Odbor se je opredelil do vseh vloženih amandmajev in pri tem sprejel amandmaje koalicijskih poslanskih skupin k 3., 12. in 16. členu, ni pa sprejel amandmajev Poslanske skupine SDS k 5., 13. in 14. členu. Odbor se ni opredelil do nekaterih amandmajev, bodisi ker so bili umaknjeni ali pa so postali brezpredmetni. Odbor je glasoval tudi o vseh členih predloga zakona in jih sprejel.
Glede na sprejete amandmaje je pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del poročila odbora.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Sledi predstavitev stališč poslanskih
skupin.
Gospod Zvonko Lah bo lahko dobil še enkrat besedo za predstavitev stališča Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Izvolite.
ZVONKO LAH (PS SDS): Spoštovani kolegice in kolegi!
Sprememba Zakona o vinu omogoča nekatere postopke, da se na področju trgovanja, prodaje vina naredi red. To je, da se v gostinskih lokalih prepoveduje točenje neustekleničenega vina in omogoča vinarskim inšpektorjem, da kontrolirajo tudi v gostinskih lokalih, kakšno vino se prodaja. To v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podpiramo, čeprav je prepoved točenja neustekleničenega vina v naših lokalih samo pri nas v Sloveniji, sosednje vinorodne dežele tega ne prepovedujejo. Po našem mnenju to pomeni slabo za manjše vinogradnike, ljubiteljske vinogradnike, ki imajo male tržne viške, ker jim to povzroča precejšnje stroške pri pripravi vina za trg za manjše količine. S tem ko bodo manjši vinogradniki prisiljeni tudi stekleničiti vina, da jih lahko prodajajo, bo cena vinu zrasla. In seveda cena bo zrasla tudi velikim vinogradnikom, ki bodo potem na tržišču dosegali višje cene, čeprav mali vinogradniki niso konkurenca večjim vinogradnikom. Poleg tega se sprašujemo, ali bo veliko malih vinogradnikov opuščalo vinogradništvo - poleg tega da se bodo stroški tukaj povečali, tudi ostala zakonodaja, kot je katastrski dohodek, ki se bo povečal, in tudi davek na nepremičnine, na objekte, ki jih imajo zgrajene, zato bo marsikateri vinogradnik opustil to dejavnost. Mali vinogradniki, kot vemo, ki jih je
101
DZ/VI/19. seja
pri nas za razliko od sosednjih držav veliko število, so vzdrževalci kulturne krajine, marsikje je to način življenja, da ima nekdo še mali vinograd in zidanico. Ti ljudje, ki so to gradili tam v 70., 80. letih, so v glavnem ostareli, mlajši pa nimajo interesa in če bodo imeli še večje stroške s tem, kot so prispevki, davščina, in ne bodo mogli svojega vina prodajati, se nam lahko zgodi to, kar se je zgodilo v Makedoniji, da se bo začelo ljubiteljsko vinogradništvo opuščati. Vinogradnikom že grozi zlata trstna rumenica, ki je že velik problem, in se bo razmnoževal ta ameriški škržatek, ki prenaša to bolezen, predvsem v zapuščenih vinogradih. Vemo, da se mora tudi samorodnice tretirati s pesticidom dvakrat letno zaradi uničevanja tega prenašalca zlate trstne rumenice. To bo velika nevarnost tudi za velike vinogradnike in mislim, da ta ukrep ni najboljši.
Mi smo imeli tudi dva amandmaja, ki sta sicer nekako povzeta v amandmajih koalicijskih poslanskih skupin, to je, da se ne kaznuje tistih, ki imajo še posajeno samorodnico, in ne kaznuje tistih, ki izven vinogradniškega območja sadijo vinsko trto. Sicer je ne smejo prodajati, za prodajo, lahko pa za svoje potrebe tudi obdelujejo in pridelujejo vino. Naš amandma, ki ga imamo tukaj ponovno, pa bistveno znižuje globe, ki so tudi že znižane po predlogu Vlade, vendar mi menimo, da so za male fizične osebe globe še vedno previsoke, da je treba narediti red, vendar ne s strašenjem z raznimi kaznovanji. Globe so bistveno višje, kot bi smele biti, ker kazni morajo biti sorazmerne in odvračilne. Mislim, da bi odvračilne bile že bistveno nižje kazni, kot so, so pa sigurno nesorazmerne s prekrški, ki so navedeni v 13. in 14. členu zakona.
Zato menimo v poslanski skupini, da bi bilo treba zakon korenito spremeniti in gledati vinogradništvo tako, kot ga v Sloveniji poznamo. Vina naj bi bilo premalo v Sloveniji, zato tako strašenje in omejevanje nima smisla, treba pa je narediti red.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Gospod Mirko Brulc bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov. Izvolite.
MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani vsi prisotni!
V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo novelo Zakona o vinu podprli. Zakon, ki ga imamo danes pred seboj, zajema tri težave, zaradi katerih lahko kvaliteta pri prodaji vina upada. Prvič, povečuje pristojnosti vinarske inšpekcije in ji daje pristojnost nadzora nad prometom z vinom v gostinskih obratih; omejuje točenje neustekleničenega vina v gostinskih obratih; in tretjič, določa način izračuna pridelka določenega letnika za celotno območje Slovenije z namenom, da se lažje spremlja stanje v dejavnosti in kreira ukrepe kmetijske politike. Predvsem nas veseli, da je zakon usklajen z
vsemi deležniki, s Kmetijsko-gozdarsko zbornico, z Vinsko družbo Slovenije, z Združenjem družinskih vinogradnikov - vinarjev Slovenije, Vinisa in drugimi. To je signal, da na trgu tako pri pridelavi in predvsem pri prodaji prihaja do določenih nepravilnosti, predvsem kar se tiče kvalitete vina. S sprejetjem zakona bodo pridobili vsi: vinarji, ker jih bo zakon zaščitil pred nelojalno konkurenco, potrošniki, ki bodo lahko pili kvalitetnejše vino, in končno tudi država, ki bo v duhu boja proti sivi ekonomiji pobrala svoj delež pogače.
V	Sloveniji imamo tri vinorodne dežele in devet okolišev. V register pridelovalcev grozdja in vina je vpisanih dobrih 16 tisoč hektarjev vinogradov, od tega se pridelek redno prijavlja samo s 13 tisoč štiristo hektarjev vinogradov. V register pridelovalcev grozdja je vpisano 28 tisoč pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina. Za stekleničenje je registriranih skoraj tisoč 800 pridelovalcev, od tega je 16 večjih, se pravi več kot 500 tisoč litrov letno. Ocena pridelave v Republiki Sloveniji je med 80 in 100 milijoni litrov vina, pri čemer ga je približno 40 % za samooskrbo in temu ustrezno ta pridelava ni registrirana. Pridelava glede na kakovostne razrede je: 9 % je vrhunskih vin, 45 % je kakovostnega vina in 37 % deželnega vina. Glede barve vina je približno razmerje: 27 % je na strani rdečih vin, 63 na strani belih vin in 10 % predstavljajo peneča in rose vina.
V	Poslanski skupini Socialnih demokratov pozdravljamo rešitev v zakonu in ga podpiramo, predvsem, ker s tem zakonom še povečujemo kvaliteto vina, ki je v Sloveniji že tako na visoki ravni. Mogoče bomo tudi z višjo kvaliteto vin prispevali k boljši vinski kulturi in tudi povečanju turistične dejavnosti na tem segmentu. Opozarjam pa, da v vsakem primeru mora Slovenija zavirati uvoz nekvalitetnih namiznih vin tudi z ukrepi fiskalne politike. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Mag. Katarina Hočevar bo predstavila stališče
Poslanske skupine Državljanske liste.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni! Novelo Zakona o vinu bomo v Državljanski listi podprli tudi zato, ker jo podpirajo številna združenja vinogradnikov. Tako kot smo se lahko prepričali že na odboru, so v delovni skupini pri pripravi rešitev sodelovali tako predstavniki Združenja družinskih vinogradnikov - vinarjev Slovenije, Združenja Vinis, Zveze društev vinogradnikov in vinske družbe, ki predstavljajo podjetja in velike kleti. Osnovni načeli zakona sta tako na eni strani zaščita potrošnika in na drugi strani zaščita pridelovalcev grozdja in vina. Glavne rešitve predloga lahko strnemo v naslednje točke: omejevanje nelojalne konkurence registrirani pridelavi vina, povečuje se nadzor in poenostavlja postopek kaznovanja, ščiti se potrošnika pred zavajanjem o poreklu in kakovosti vina. Z novelo zakona se omejuje
102
DZ/VI/19. seja
točenje neustekleničenega vina v gostinskih obratih. Ob tem je treba povedati, da se sicer večina vina, ki ga nudijo gostinski obrati kot odprto vino, toči iz inoks posod preko naprav za točenje oziroma tako imenovanih šankomatov. Tako vino, ki je označeno v ustreznih inoks posodah, se šteje za ustekleničeno vino in predlog zato takšnega načina točenja vina v gostinskih obratih ne omejuje. Z namenom povečanja deleža prijave pridelka vina in omejevanja nelojalne konkurence daje predlog zakona vinarski inšpekciji poleg obstoječih pristojnosti tudi pristojnost nadzora nad prometom z vinom v gostinskih obratih. Omejuje točenje neustekleničenega vina, poenostavlja postopek kaznovanja in določa tudi način izračuna pridelka določenega letnika za celotno območje Slovenije.
Predstavnik Združenja družinskih vinogradnikov - vinarjev Slovenije je svojo razpravo na odboru, ko smo obravnavali novelo Zakona o vinu, zaključil z besedami: "S potrditvijo novele nam pomagajte, da bomo v lastnih vrstah naredili red." V Državljanski listi bomo njihovi pobudi sledili. Napovedujemo tudi podporo koalicijskim amandmajem k 13. in 14. členu, s katerimi se bolj pregledno urejajo kazni za prekrškarje. Zavedamo pa se, da zakon ni čudežno zdravilo za vinogradnike in da ne bo odpravil vseh težav, s katerimi se ti srečujejo. Zato ob tem pozivamo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, da z vso skrbnostjo pretrese metodologijo izračuna katastrskega dohodka. 14-krat višjega katastrskega dohodka vinogradniki pač ne bodo zmogli plačevati, ker na trti ne rastejo evri, ampak samo grozdje. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Franc Bogovič bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Dober dan, spoštovani predsednik, kolegice in kolegi!
Pred nami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vinu; zakon, ki na nek način, kot je bilo že omenjeno v stališčih kolegov iz ostalih poslanskih skupin, poskuša reševati anomalije, ki se na področju trga z vinom dogajajo v Republiki Sloveniji. Zato smo tudi v Slovenski ljudski stranki veseli, da se je pri sprejemanju oziroma pri predlaganju tega zakona našlo dovolj modrosti in vzelo dovolj časa, da so se lahko srečala različna mnenja. Kot lahko ugotavljamo, kar se tiče regulative področja točenja vina, inšpekcije, je najdena neka skupna točka, na kateri se ocenjuje, da je mogoče narediti korak naprej. Kot je bilo že opozorjeno, se moramo pri sprejemanju te zakonodaje vsi zavedati, da je področje vinogradništva, vinarstva panoga, ki je tudi v Sloveniji na veliki preizkušnji. Podobno kot pri katerih drugih panogah so povsem presenetljivi novi podatki, da se pričakuje v
prihodnosti pomanjkanje vina, tako kot se pri katerem drugem proizvodu ali pridelku v kmetijstvu pričakuje, in da je trend, ki se dogaja na podeželju, opuščanje predvsem malih vinogradniških površin na strmih pobočjih velik problem, da je to problem tako na eni strani krajine, izgleda krajine, na drugi strani pa tudi problem, kot je bilo že rečeno, možnosti napada novih bolezni, širjenja bolezni v tiste vinograde, ki so obdelani. Na drugi strani nam pa grozi predvsem zaraščanje teh površin. Običajno za te površine pa res ni pričakovati nekih drugih najemnikov, razen je če mogoče v neposredni soseščini kakšen vinogradnik, ki mu je to pretežna dejavnost na kmetiji in pričakuje v naslednjih letih širjenje proizvodnje in to izkoristi. Vendar za razliko od kakšne poljedelske, govedorejske proizvodnje je odločitev za to, da se postavi nov nasad, nov vinograd bistveno težja in bistveno dražja. Zato so ta opozorila, ki so bila tudi s tega mesta izrečena v kontekstu drugih okoliščin za delovanje vinogradništva, od katastrskega dohodka, pa če hočete od nepremičninskega davka ali pa do enormnih odločitev tako imenovanih zidanic, tisti kamenčki, ki to panogo samo ogrožajo in na nek način jemljejo voljo mladim za delo naprej.
Če se vrnem k temu zakonu. V Slovenski ljudski stranki smo se pogovarjali s številnimi vinogradniki iz različnih okoliščin; ali so to velike kleti, ali so to tisti vinogradniki, ne vem, tam nekje od 5 do 15 hektarjev vinogradov, ki jim to predstavlja pretežna dejavnosti, kakor tudi tisti, ki so v kategoriji najmanjših vinogradnikov. Zagotovo so različna menja. Potrjujem pa to, da ko daš na skupni imenovalec vsa ta različna mnenja, je resnično skupno vsem to, kar je bilo že rečeno, da je treba na področju tega sivega trga na področju vina nekaj postoriti. Upajmo, da bo ta rešitev, ki predvsem poskuša ta problem reševati na eni strani z organiziranim nadzorom, po drugi strani pa sedaj z omejitvijo točenja neustekleničenega vina v gostinskih lokalih, primerna. Mislim, da bo treba zelo spremljati, ker lahko to postane velik problem predvsem v tistih manjših podeželjskih lokalih, kjer se večino tudi lokalno pridelanega vina največkrat proda. Tako mislim, da bo treba posledice spremljati in v kolikor se bo pokazalo kot negativno tudi na odzvati. Sicer imamo pa še to pripombo, ki je povzeta in ker smo že sodelovali na samem odboru pri amandmajih, ki so govorili o kaznih. Mislim, da resnično več v predlogih, ki prihajajo v zadnjih mesecih na mize in ko s tako lahkoto govorimo o tisočih, tudi o desettisočih evrih kazni, lahko to za neke posameznike predstavlja nesorazmerno veliko kazen glede na to, kaj se želi kaznovati. Na drugi strani pa resnično tudi ogroža obstoj posameznih kmetijskih gospodarstev ali pa, če hočete, tudi kakšnih manjših obrtnikov. Zato bomo v Slovenski ljudski stranki podprli amandma kolegov iz SDS, ki tudi te kazni znižujejo.
103
DZ/VI/19. seja
V	Slovenski ljudski stranki zagotovo temu zakonu ne nasprotujemo in bomo pri njem aktivno sodelovali tudi še naprej. Upamo, da bodo te rešitve iz tega zakona prinesle nek pozitiven premik, predvsem na tem urejenem vinskem trgu, ki je ureditve potreben.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Mag. Jana Jenko bo predstavila stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Vsem skupaj lep pozdrav!
V letu 2011 se je opravila ocena obdelanih površin vinogradov na podlagi obstoječega registra letalskih posnetkov ter obsežnejšega inšpekcijskega pregleda. Ugotovitve so pokazale le malo nepravilnosti ter potrdile dejstvo, da je v Sloveniji prisotnega precej ljubiteljskega vinogradništva, kar pomeni, da gre za manjše površine vinogradov, ki jih ni treba prijavljati v register oziroma poročati o pridelku. Tako je v Sloveniji po ocenah med 16 tisoč in 18 tisoč hektarjev obdelovalnih vinogradov. V register pridelovalcev grozdja in vina je vpisanih dobrih 16 tisoč hektarjev, pri čemer pa se pridelek prijavlja s 13 tisoč 500 hektarjev. Ocenjuje se, da se pridela med 79 in 90 milijoni litrov vina, poroča pa se le o 50 do 60 milijonih litrov. Zaradi navedenega se z novelo zakona upravnim enotam daje naloga, da vodijo register pridelovalcev, vinarskim inšpektorjem pa se podeljuje pristojnost nadzora nad točenjem vina v gostinskih obratih. S tem naj bi se odpravile pogoste težave pri kontroli kakovosti vina ter nadzoru nad spoštovanjem predpisov o točenju vina v gostinskih lokalih.
S predlogom se želi tudi povečati delež prijave pridelka vina in omejiti nelojalno konkurenco registrirani pridelavi vina. Predlagatelj zakona želi zaščititi potrošnika pred zavajanjem o poreklu in kakovosti vina, pridelovalce pa, kot že rečeno, pred nelojalno konkurenco. Zato se omejuje tudi točenje neustekleničenega vina, poenostavlja postopek kaznovanja, zvišuje kazni za prekrške in določa način izračuna pridelka določenega letnika za celotno območje Slovenije.
V	Poslanski skupini DeSUS bomo predlog zakona podprli, saj gre za usklajen zakon z interesnimi skupinami. Pobudniki priprave novele so namreč bili vinogradniki, katerih predstavniki so tudi aktivno sodelovali v delovni skupini za pripravo sprememb in dopolnitev zakona. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Gospa Iva Dimic bo predstavila stališče Poslanske skupine Nove Slovenije.
IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi poslanci!
Ministrstvo kot glavne razloge za sprejetje novele Zakona o vinu navaja
omejevanje nelojalne konkurence registrirani pridelavi vina in s tem povečanje deleža prijave pridelka vin. Kot glavni načeli izpostavlja zaščito potrošnika s povečanim nadzorom nad poreklom in kakovostjo vina ter zaščito pridelovalca grozdja in vina pred nelojalno konkurenco. Predlog zakona daje vinarski inšpekciji poleg obstoječih pristojnosti tudi pristojnost nadzora nad prometom z vinom v gostinskih obratih, omejuje točenje neustekleničenega vina, poenostavlja postopek kaznovanja, zvišuje kazni za prekrške in določa način izračuna pridelka določenega letnika za celotno območje Slovenije. Pristojnost nadzora nad sporočanjem podatkov v register pridelovalcev grozdja in vina bodo pridobile tudi upravne enote, s čimer naj bi se omogočil bolj obsežen in učinkovitejši nadzor. Krščanski demokrati pa smo presenečeni nad dejstvom, da se je v razpravi o zakonu javnost razdelila na dva pola: Kmetijsko-gozdarska zbornica, Vinska družba Slovenije in Združenje družinskih vinogradnikov - vinarjev Slovenije novelo podpirajo. Medtem ko ji Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije močno nasprotuje. Svoje stališče utemeljujejo z dejstvom, da bo prepoved točenja neustekleničenega ali odprtega vina osiromašila turistično ponudbo in s tem odvrnila goste predvsem iz vinorodnih Slovenije. Izpostavili so tudi dejstvo, da je področje v primerljivih državah Evropske unije urejeno dosti bolj fleksibilno, lokalnim pridelovalcem vina in gostincem prijazno, pa vseeno omogoča natančen nadzor. V Novi Sloveniji se strinjamo z njimi v bojazni, da bi že kot nekajkrat doslej Slovenija nekako področje pretirano zakonsko uredila in s tem otežila življenje in delo ljudem.
Zaradi vsega navedenega poslanci Nove Slovenije novele Zakona o vinu ne bomo podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Gospod Branko Ficko bo predstavil stališče Poslanske skupine Pozitivne Slovenije.
BRANKO FICKO (PS PS): Lep dober dan vsem skupaj!
Dovolite, da podam stališče Pozitivne Slovenije k spremembi Zakona o vinu; in to dobremu, kvalitetnemu slovenskemu vinu. Dejstvo je, da se slovensko vinogradništvo in vinarstvo utapljata v sivem trg. Samo cirka 55 % prodajanega vina je pregledanega oziroma samo 30 % je vrhunskih in kakovostnih, ostalo je namizno. Zato seveda panoga zaradi nelojalne konkurence izgublja karakter gospodarske dejavnosti, ki je v rdečih številkah, z izjemo svetlih točk, na primer Radgonskih goric na račun penine in dobrega traminca, malo EPP, in individualnih vinarjev, ki pa večji del proizvodov prodaja na tujih trgih po primerno višji ceni, torej trg kvaliteto priznava. Neevidentirani proizvajalcev oziroma prodajalcev ne bremenijo dajatve kot to vinske kleti, saj je vino, ki ga kleti kot davčne zavezanke pridelujejo iz lastnega
104
DZ/VI/19. seja
grozdja, obdavčeno. Dodatno imajo še ekološki davek in obremenitev za embalažnino. Domača vinska panoga si zasluži primerno ceno za primerno kvaliteto, kot to dosega na tujih trgih, seveda tudi doma. Sprememba Zakona o vinu nas pelje v to smer, da na podlagi neevidentiranega pridelka na cirka 5000 hektarjev vinogradov dosežemo cilj povečanje deleža prijave pridelkov vina ter da na osnovi pogojev točenja vina v gostinskih obratih z omejitvijo točenja neustekleničnega vina dosežemo drugi cilj - omejitev nelojalne konkurence oziroma sive ekonomije. Pomembno je, da spremembo podpirajo vinarji in vinske kleti, torej pravne osebe in espeji. Tako bomo v Poslanski skupini Pozitivne Slovenije spremembe zakona podprli. Naj bo slovensko vrhunsko in kakovostno vino hrana vsak dan, panogi omogočimo gospodarski karakter, ker si to zasluži. Istočasno pa zaščitimo potrošnika pred zavajanjem o poreklu in kakovosti vina. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 17. decembra 2013.
V razpravo dajem 13. člen ter amandma Poslanske skupine SDS pod točko 1 in amandma poslanskih skupin koalicije pod točko 2. Odpiram razpravo. Vabim vas k prijavi za razpravo. Glede na to, da se je tudi predstavnica Vlade priglasila k besedi, želite besedo takoj? (Da.)
Besedo dajem mag. Tanji Strniška, državni sekretarki Ministrstva za kmetijstvo in okolje.
MAG. TANJA STRNIŠA: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Dovolite mi, da podam mnenje Vlade o vloženih amandmajih. Povedal bi, da Vlada podpira amandmaje, ki jih je vložila koalicija, ker v bistvu omogočajo, da se v kazenskih določbah uskladijo določbe z veljavno evropsko uredbo Sveta, ki dovoljuje sajenje trte in pridelavo grozdja, mošta in vina tudi sort, ki niso dovoljene, če je taka pridelava namenjena izključno za porabo v gospodinjstvu pridelovalcu vina. Čeprav je evropska uredba nad zakonom, pa je prav, da je naš zakon v tem delu sčiščen. Podpiramo tudi predloge glede popravka glob za nekatere kršitve na način, da je potem dosledno uveljavljen princip, ker so kazni določene v razponu, da je najvišja možna kazen, ki jo je mogoče za določen prekršek izreči, desetkratnik najnižje kazni.
Še kratek komentar k amandmajem Poslanske skupine SDS. Ti se nanašajo na bistveno znižanje glob. Tu bi pa vendarle želela opozoriti, da je večina predlaganih glob po tem amandmaju bistveno nižjih, kot so globe predpisane z že veljavnim zakonom. Če
navedem samo en primer. Recimo, za hujše prekrške, kakršen je zavajanje glede porekla, dajanje v promet neprimerno vino in podobno, je za pravne osebe najvišja možna izrečena kazen s temi amandmaji znižana, predlagana celo samo na eno šestino sedaj veljavnih glob, kar menimo, da je absolutno v nasprotju s cilji zakona, ki pa je z učinkovitejšim nadzorom in tudi s sankcioniranjem v bistvu doseči, da je v prometu samo kakovostno vino z ustreznimi dokumenti in da se s tem ščiti tako pridelovalce vina pred nelojalno konkurenco in seveda potrošnike pred zlorabami in pred vinom, ki ne bi bilo v prometu ustrezne kvalitete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Besedo dajem gospodu Mirku Brulcu.
MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani! Glejte, vinogradništvo, pravzaprav kmetijstvo je res vedno izjemno občutljivo, ker vemo, da kakor koli posegamo v to dejavnost, posegamo v urejenost okolja in tako dalje, da ne bom dalje našteval, ker o tem smo se že neštetokrat pogovarjali.
Sam prihajam z vipavskega vinorodnega okoliša, poznam dobro briški in kraški vinorodni okoliš, zato z veliko občutljivostjo sprejemam spremembe tega zakona in govorim v korist vinarjem, seveda. Moram povedati, da amandmaja SDS pravzaprav ne morem podpreti, ker gre izključno samo za všečni amandma, se pravi, čim nižje kazni, ljudje bodo veseli in na naslednjih volitvah bomo zmagali. Ampak mi imamo vrsto dejavnosti, kjer imamo tako smešne kazni, da ko bereš v časopisu, da je nekdo za nek težek prekršek kaznovan s 100 evrov ali pa 50 evrov, potem pa rečemo, kako je to mogoče. Pa o kaznih malo kasneje. Glejte, konkurenčnost v Evropi in v svetu lahko dosežemo samo z dobrimi, kvalitetnimi vinarji in žal to ne morejo biti majhni vinarji. To je pač tako, ko smo vstopili v Evropsko unijo, smo točno vedeli, da se bodo majhni kmetje težko težko borili in že naši "veliki" kmetje so v primerjavi z evropskimi pravi palčki, se bodo težko borili s konkurenco, ki je enormna. Zato pa moram poudariti, da imamo - poznam naše vinorodne okoliše - izjemno dosti velikih, srednje velikih svetovno znanih pridelovalcev grozdja in vina. Iz Vipavske doline poznam kmete, ki izvažajo vino tudi na Japonsko, tudi v ZDA in tako dalje, pa tukaj odmislim velike kleti, kot so Dobrovo in Vipavska klet in podobno, ki so tudi odlični, ampak že ti majhni, srednji kmetje so uspešni - in danes vina ne moreš tržiti kar tako, bom natočil v steklenico in jo prodal; zraven mora biti zgodba in tako dalje in to so pravi mojstri. Jaz sem vedno ponosen na njih. Kaj pa mali vinogradniki? Moram povedati, da pri nas jih ni toliko, kot jih je v Prekmurju, poznam Lendavske gorice, poznam dolenjske griče in tako dalje; to je pa druga zgodba in tudi na te je treba misliti. Velika večina so hobi vinogradniki, ki to iz neke ljubezni do zemlje, do vinograda, do
105
DZ/VI/19. seja
dobrega vina imajo tam nekaj vina, imajo zidanico, imajo nekaj tržnih viškov, ki jih želijo prodati, zato da si povrnejo nekaj stroškov. Tudi ta prodaja bo mogoča. To je treba jasno povedati. Ne sicer verjetno v gostilno, ker ne bo v inoks posode polnil ali pa kakor koli že, ampak bo prodal; jaz bom prišel k majhnemu vinogradniku, to še vedno delam, s plastenko 20 litrov, bom natočil vino, kupil, plačal in šel. To je še vedno mogoče. Ne bo pa tega mogoče prodajati v gostilnah. Moram poudariti, da je mag. Katarina Hočevar natančno povedala v svojem uvodu, ko rečemo ustekleničene pijače, potem vsi mislimo takoj na steklenico. Ne, to je tudi inoks posoda, na kateri je listek, s katerega je evidentno, od kod prihaja, registracija in tako dalje, da vam ne naštevam. To, kar je tudi na buteljkah, saj imaš serijsko številko in ne vem kaj vse, prav na ustekleničenem vinu. Socialni demokrati smo bili previdni tudi pri prodaji mošta. Na odboru smo povedali, da mošta vendar ne moreš natočiti v inoks posodo in jo avgusta - pardon .... ja, na Primorskem že konec avgusta - prodajati na neki javni prireditvi, ker bo to zadevo razneslo. Tako je tudi tukaj sprememba v zakonu. Glejte, gostinski lokali bodo prodajali to vino, zdaj pa zopet, da bo jasno, tudi to vino iz inoks posode bodo lahko natočili v majolko in jo dali na mizo. To je še vedno ustekleničeno vino, da ne bo kdo mislil, da bomo samo iz steklenice ali pa ne vem kaj. Tako ohranimo to našo kulturno dediščino, ki je za mene pomembna, vedno rajši točim vino prijateljem iz lepe posode, lončene - kakor koli že - kot pa iz neke steklenice, take in drugačne. Moram povedati, da sem - mislim, da včeraj -bral eno izjavo direktorja Ptujske kleti, pa naj mi ne zameri, da ga omenim; Vinko Mandelj je to. Pravi, da bo končno začelo prevladovati zavedanje, da je vsak utajeni davek odvzeti davek na škodo nas vseh. To je to. Mi ne moremo več iti v tej naši organiziranosti kmetijske proizvodnje in tudi drugih zadev v nedogled s to blazno svobodo. Berem včeraj, da so v Mariboru cariniki in drugi odkrili na stojnicah 360 steklenic žganih pijač pa 414 steklenic vina iz tuje države. Je prodajal nek prodajalec na stojnici in mi to smo kar tolerirali vsa leta. Pojdite v Italijo prodajat vino na stojnico, tako na črno, brez davkov, brez vsega; pa v Avstrijo! Sprašujem, bo tudi te prodajalce ščitila obrtna zbornica? Razumem obrtno zbornico, da je proti blagajnam, zdaj tudi proti temu zakonu, ker ščiti neko tako zadevo, ki ne pride v poštev. Seveda moram poudariti, da sem vesel, da je Vlada, ministrstvo sprejelo tudi predlog Socialnih demokratov, da znižamo te velike, velike kazni. Počasi iz evropskega vzorca prenesemo kazni na naš prostor, pa to ne gre. Ker najprej je bila tista najvišja kazen medna 63 tisoč evrov, sem rekel Goriška brda, vinska klet, če dobi kazen za 60 tisoč evrov - veste, koliko litrov vina je to? Tako je to znižano na 50 % ali kakor koli že. Ta kazen je znižala! Tako kot pa predlaga SDS, jaz pač tega ne morem - in Socialni demokrati ne
bomo podprli. Potem se zopet smešimo, prodam tam teh 360 steklenic žgane pijače na stojnici, plačam 100 evrov kazni in grem domov - pa kaj! To ne more tako teči. Kazen mora biti, žal. Tudi vzgojna je. Sam vedno poudarjam, da skozi vas ne vozim počasi, zato ker ne bi mogel voziti 20 kilometrov hitreje, ampak vozim počasi, zato ker se tudi kazni bojim. In tisti, ki ima slabe namene, se mora bati kazni. In nihče nikogar ne sili, da leze v probleme, da je potem kaznovan. V nobenem primeru! Tudi, ko grem v trgovino, me nihče ne sili, da moram nekaj si prisvojiti, ampak pač tega ne delam. Pa ne zato, ker se bojim kazni, ampak ker je tudi taka vzgoja in taka pravila so v naši družbi.
Podpiram pa seveda koalicijski amandma. Glejte, gre za neke samorodnice, mi na Primorskem rečemo fregule, ali pa šmarnice nekje na Goričkem - pa ne bom sedaj dalje razglabljal - pa ima nekdo nek latnik pa še tisto da v tisto svoje vino, da je bolj dišeče, domače in avtohtono. In to je prav. Tudi to je treba gojiti, ne moreš pa imeti vinograda, 5 hektarjev, posajenega šmarnice, ker potem veste, kakšen alkohol je to in kaj povzroča družbi. Amandma koalicije bom seveda podprl, tega drugega pa ne in mislim, da vsaj nekaj reda s tem zakonom prinašamo tudi na to področje vinogradništva; in to je dobro. Veste, dajmo to, kar sem rekel pri predstavitvi, malo ugotoviti, kako je z uvozom teh slabih vin - k nam prihaja zdaj s celega sveta tako, da ni za piti, in to ni dobro - in kako bi se tega otepli in kako spodbudili naše kmete, da bodo tudi od pridelave vina dobro živeli. Celo vrsto jih poznam, ki živijo zelo dobro; garajo, ne pade nič z neba, so odvisni od vremena, od trga in tako dalje, ampak so pravi mojstri, in to ne stari vinogradniki, mlade imamo. Na Vipavskem, Goriškem, v Goriških brdih in na Krasu imamo mlade odlične vinogradnike. Klobuk dol! Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo ima mag. Katarina Hočevar.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo. Lep pozdrav državni sekretarki s sodelavkama in vsem prisotnim, poslankam in poslancem!
Naj najprej izrazim resnično podporo načinu sprejemanja oziroma priprave rešitev v tem zakonu. Moram reči, da ko smo prišli na odbor, sem bila presenečena nad tako veliko podporo združenj vinogradnikov, ki so se hkrati tudi zahvalili sodelavcem oziroma pristojnim na ministrstvu, da so prisluhnili in v novelo zakona dejansko vnesli rešitve, za katere tudi vinarji in vinogradniki verjamejo, da bodo pomenile korak k boljši ureditvi na tem področju - oziroma več reda na tem področju. Naj bo takšen pristop zgled tudi drugim ministrstvom pri pripravi različne zakonodaje.
Treba je priznati, ko smo poslanci na seji odbora dobili prvi predlog ministrstva na mizo, so bile te kazni res višje, kot jih
106
DZ/VI/19. seja
obravnavamo danes. Treba je priznati, da smo mogoče tudi koalicijski poslanci prisluhnili opozorilom opozicijskih poslancev, in to me na Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje veseli.
Treba je povedati, da smo že na odboru sprejeli amandmaje, s katerimi te kazni nižamo. Naj se dotaknem predloga amandmaja SDS k 13. členu. Predlagate nižanje glob, vendar se mi zdi vaš predlog rahlo zmeden. Zakaj? Zato ker ni sorazmeren, ne glede na obstoječe globe, niti ni enakomernega razmerja med predlaganimi globami za hujše oziroma druge prekrške. V določenih primerih za druge prekrške predlagate polovično globo, nekje je ta nižja za četrtino, spet drugje pa kar, recimo, petkrat nižja glede na hujše prekrške. Če dam samo en primer, predlog za najnižjo možno kazen za fizično osebo je 100 evrov, kar je ob plačilu v 8 dneh le 50 evrov, in sicer za hujši prekršek. In to je, recimo, kazen za to, če nekdo da v promet pokvarjeno vino oziroma če zavaja potrošnika z označevanjem. 50 evrov, to pa že spet ni ne vem kakšna ogromna količina litrov vina. Tako bom sama podprla koalicijske amandmaje k členom, ki določajo globe, zato ker sledijo načelu kazenskih določb v noveli, po katerem je zgornja meja vrednost 10-kratnika, recimo, spodnje vrednosti in je to enotno oziroma bolj transparentno, pa tudi logično urejeno.
Na tem mestu bi se zahvalila tudi vinogradnikom, ker vztrajajo na tem, bom rekla, krutem trgu konkurence s tujino, in upam, da bomo s to novelo vsaj v domačem okolju naredili večji red, da bo tudi to motivacija in cilj, da vztrajajo na tem področju. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo ima gospod Zvonko Lah.
ZVONKO LAH (PS SDS): Hvala lepa, gospod predsednik.
Najprej moram ugotoviti, da oba predhodnika precej malo vesta o tej problematiki glede na razpravo. Žal.
Gospod Brulc, razpravljali ste že na odboru in danes ste rekli, da je kazen 60 tisoč za veliko vinsko klet previsoka kazen. V našem predlogu je ta kazen najvišja 10 tisoč evrov. Če je to neprimerno, če je to premalo za eno vinsko klet, ki dve leti plačuje grozdje pridelovalcem in da dobi še 10 tisoč evrov kazni - veste, koliko grozdja bi lahko plačala ta klet vinogradniku, ki čaka leto ali več za plačilo svojega pridelka? In za malega vinogradnika, ki obdeluje nekaj sto trt, je od 100 do 500 ... Govorim za malega pridelovalca kot fizično osebo, imamo tudi večje pridelovalce, imajo pa od tisoč do 5 tisoč evrov kazni, a tudi za to mislim, da je dosti visoka kazen; ali za odgovorno osebo pri neki vinski kleti od 400 do 2 tisoč evrov kazni, mislim, da če dobi srednjo, tisoč evrov, da je tudi približno enomesečna plača. Tudi za to kazen mislim, da je nekje sorazmerna.
Glede na to, kaj so hujši prekrški. Če malega pridelovalca, ki prodaja vino, ki prodaja 500 litrov vina, zaloti inšpektor, pa da je vino malo že ušlo, dobi 500 evrov kazni. Mislim, da plača državi celoletni pridelek, 500 litrov ima mogoče ravno za prodajo. Govorim predvsem v imenu malih vinogradnikov, na Dolenjskem jih je najmanj 10 tisoč. Bil sem sam predsednik upravnega odbora Zveze društev vinogradnikov Dolenjska, kjer je 32 društev, 6 tisoč vinogradnikov včlanjenih in od tega mogoče kakšen procent večjih vinogradnikov, ki živijo od pridelave vina. Vsi ostali so ljubiteljski, ki obdelujejo na takšnih strminah, ki jim pravijo Evropejci herojsko vinogradništvo, ki vlagajo del svojih plač in pokojnin v to, da lahko z ljubeznih obdelajo to zemljo.
Moramo pa ta zakon gledati tudi v kontekstu vseh drugih davščin, ki jih na novo ali povečujemo ali uvajamo za te male vinogradnike. Namreč, na Dolenjskem je tudi po Zakonu o prostorskem načrtovanju zidanica - če je imel nekdo zidanico, če je zgradil zidanico, je bil pogoj, da ima 8 do 10 arov vinograda, zidanica naj bi bila tlorisa 5x7 metrov ali 6x8 metra. Ta zidanica bo zdaj obremenjena, kot je kolega Bogovič povedal zadnji, tam od 150, 160 evrov davka na nepremičnine. Kolegica Hočevar je povedala, da naj bi se 14-krat dvignil tudi katastrski dohodek. In gospod Brulc, ko ste rekli mali vinogradniki pridelajo na 10 arov vinograda - to je približno 300 do 400 trt in če prideluje cviček, je to dva litra na trto, to je maksimalno 800 litrov cvička, od tega porabi za lastno porabo mogoče 200 litrov, 500 do 600 litrov ima za prodajo. Kje ga bo prodal? Povejte mi, kje ga bo prodal. Če greste vi k njemu kupit, je siva ekonomija. Vse vino, ki se prodaja, mora imeti analizo, da je vino korektno in to je vse, kar po mojem ta vinogradnik potrebuje, da je dokazana kvaliteta tega vina.
Imamo pa kontrole že sedaj; vsak, ki ima več kot 5 arov vinograda, se mora registrirati, vpisati v register. Vsak, ki ima več kot 10 arov vinograda, mora prijaviti pridelek. In ko prijaviš vinograd, moraš prijaviti tudi, kakšen imaš trsni izbor, kaj je posejano, ne smeš imeti posajenega tistega, kar ni za tisto vinorodno območje dovoljeno. In če potem prijaviš tudi pridelek, moraš imeti analizo in prodajaš to vino nekje na stojnici; sami ste pa povedali, da so ugotovili inšpektorji, koliko uvoženega vina se prodaja na stojnicah. To je enako kot s tisto zelenjavo iz Trsta, ki je kot ekološko pridelana na tržnicah v Sloveniji. Inšpektor lahko kontrolira, vsak, ki prodaja, mora imeti zraven analizo. Iz analize je razvidno, od kod je ta pridelovalec, kakšna je kvaliteta vina in če inšpektor posumi, da ni kvalitetno, lahko vzame vzorec in da na analizo in potem tudi kaznuje.
Vendar, če želimo mi v današnjih časih, ko država gleda samo, kako bo državljane čim bolj ožela s svojimi davki, z novimi davki in s tem prehranila razbohoteno birokracijo državno, največ državno administracijo, se ne zavedamo
107
DZ/VI/19. seja
oziroma morali bi se mi poslanci zavedati, da s tem uničujemo malega človeka. Eni od teh so tudi ti mali vinogradniki. Če želimo in se hvalimo po svetu, kako imamo lepo deželo, kulturno krajino, lepo obdelano, potem nehajmo na tak način, kot to delamo, to počnemo. Od tega malega vinogradnika je treba sešteti katastrski dohodek, to je obdavčitev malega vinogradnika - pavšalna obdavčitev je katastrski dohodek. Potem z davkom na nepremičnino in sedaj še prepovedujemo temu malemu vinogradniku, da bi prodajal korektno vino z analizo - kje bo prodajal, če ne v gostinskih lokalih? V trgovinah tudi ne. Vsi, ki se pa malo spoznamo na kletarjenje, pa vemo, kaj pomeni vino pridelano, pripravljeno za prodajo v steklenici. To vino mora biti pripravljeno, da zdrži temperaturo 40, 50 stopinj nekje v neki izložbi v steklenici. To vino ima povečano, dosti višjo vsebnost prostega in vezanega žvepla, da zdrži. Ni pa to, če ima to, boljše vino, ampak bistveno slabše vino. Večina teh vin mora biti filtriranih, tisti degustatorji znajo na ocenjevanju povedati, če vino filtriraš in tretiraš z raznimi čistili; škoda dajati na ocenjevanje in pričakovati vrhunske ocene. Imeli smo primere, ko so turisti hodili iz Francije, kjer so dobri poznavalci vin, med najboljšimi na svetu, ko so želeli domače vino. Tudi poznam Dolenjce, če želimo na Krasu dobiti pravi teran, ga dobiš pri kmetu, ne v vinski kleti. Zakaj? Zato, ker je domače vino, ki ni slečeno vino z raznimi enološkimi postopki in pripravljeno za v steklenice.
Verjetno si vsi želimo, tudi v gostinskih lokalih, kar najboljše vino. Če je vino natočeno tudi v inoks posodo 25 ali 50 litrov in potem transportirano in takoj priključeno na šankomat, pride vino ubito. Tisti, ki poznate, kaj je domače vino - najboljše vino je iz soda direktno ali iz cisterne direktno s tako vsebnostjo prostega ali vezanega žvepla, ki je minimalno, da je vino še kvalitetno in obstojno. To je najboljše vino. Kaj bomo povzročili s tem zakonom? Mi podpiramo to, da v gostinske lokale stopijo tudi vinarski inšpektorji, da preverijo kvaliteto tega vina, ki se toči v tem lokalu, kar bo absolutno doprineslo k boljši kvaliteti prodajnega ali pa ponujenega vina. To je sigurno določena prednost. Mi smo veseli, da sta v tem zakonu tudi vključena dva amandmaja, ki smo jih mi predlagali na odboru. To je amandma oziroma del tega amandmaja, da se ne kaznuje tistih, ki imajo še posajeno samorodnico, in da se ne kaznuje tistih, ki imajo izven vinorodnega okoliša posajeno vinsko trto za lastno uporabo - nato smo kasneje izvedeli, da to tudi v evropski direktivi piše, ni pa v našem zakonu do sedaj. Imamo primere, ko imamo kar nekaj društev vinogradnikov izven vinorodnih območij. Pridelujejo, ampak za lastno uporabo - zakaj ne? Zakaj ne bi to vino dali tudi na ocenjevanje. Ne smejo ga pa prodajati javno, ker verjetno je to prav. Mogoče je pa treba te meje vinorodnih območij tudi prilagajati temu, kar vinogradniki ugotavljajo, da se z novimi podlagami, novimi
sortami in kloni da pridelati še kvalitetno vino tudi drugje, izven teh vinorodnih okolišev. Imamo v Avstriji primer Schilcher - verjetno ste slišali za Schilcher. Kakšno zgodbo so Avstrijci naredili s tem Schilcherjem! Vino Schilcher izhaja iz namiznega grozdja, ki ne doseže sladkorne stopnje ne vem kako visoke, tam 15 % mogoče 16 %, in vemo, da iz tega grozdja brez dosladkanja ne moreš pridelati vina, ki ima alkohola nad 10 %, ni primerno za stekleničenje, ni obstojno. Je slabše kot naš cviček. Vendar, ker so na določenem območju pridelovali namizno grozdje in ga prodajali do takrat, dokler niso prišla druge sorte, bolj sladke iz tujine, se je pa praktično prodaja tega domačega namiznega grozdja ustavila in tisto območje bi propadlo. Vinogradniki bi nehali, ker pač grozdja ne bi mogli prodati, in so naredili zgodbo, da so začeli iz tega grozdja pridelovati vino, ki ga dosladkajo, da je dobro, in naredili zgodbo, ga zaščitili in razvili turizem na tem območju. Sedaj ogromno tega vina prodajo, ki je po mojem in mnenju še marsikoga bistveno bistveno slabše od naših namiznih vin. Ampak zgodba naredi svoje! Pri nas namesto da bi ohranili to herojsko vinogradništvo na takih strminah, z malimi vinogradi, kjer imamo kulturno krajino, s tem lepo zemljo, obdelano - tukaj ne moremo pričakovati nobenega dobička. Če pa omogočimo tem malim vinogradnikom, da svoje male tržne viške primerno kletarijo, dobijo analizo kot dokument, da je vino dobro, primerno za prodajo in jim omogočimo, da v domačih gostilnah točijo domače vino - mislim, da smo naredili samo plus, ne pa minusa za promocijo tega! Ti mali tržni viški so praviloma kot domače vino boljše od tistega vina, ki je obdelano za prodajo v velikih količinah in za steklenice. Mislim, da mali vinogradniki lahko naredijo promocijo velikim vinogradnikom. Imamo primer, ko gostje prihajajo na Dolenjsko v zdravilišča in potem preko turističnih zidanic poskusijo domače vino, cviček in tudi druge sorte, in želijo to vino kupiti tudi doma, v Angliji, na Švedskem, Danskem. Sprašujejo, zakaj tega vina ne dobijo doma, ker se prileže določeni kulinariki. S tem mislim, da se odpirajo možnosti in reklama za te večje vinogradnike, da lahko ponudijo ta vina tudi v tujino, kjer je povpraševanje. In z razvojem turizma se bo teh možnosti odprlo še bistveno več. Če bomo pa na te male vinogradnike pritiskali z različnimi davki, s povečanim katastrskim dohodkom... Vemo, kaj pomeni povečan katastrski dohodek, ki vpliva na izračun dohodnine. Kaj pa to pomeni pri raznih socialnih prispevkih, kot so otroški dodatek, potem prispevek za oskrbnino v vrtcu, potem štipendije, se bodo vsi lastniki želeli znebiti tistega, ki jim zmanjšuje možnosti pridobitve nekih državnih sredstev. Imamo že primere, ko mladi na zapuščinski razpravi ne prevzemajo obveznosti in ne prevzemajo nepremičnin, če se s tem samo znižujejo standard, ne povečujejo. To prevzemajo enako, kot bi na zapuščinski razpravi oziroma od
108
DZ/VI/19. seja
nekoga prevzeli kredit - pa nič od njega nimaš! Enako je pri teh manjših vinogradnikih. Imamo pa težave, če nekateri opustijo, ker sigurno bo kar nekaj vinogradnikov starejših, ostarelih opustilo vinogradništvo. Če nekdo mlajši to prevzame, ima pa še to omejitev, da če prevzame še zraven sosednje vinograde v najem, da jih obdeluje, je omejen, da si ne more zgraditi večje stavbe, ker je to kmetijsko območje in je omejeno po Zakonu o prostorskem načrtovanju in z občinskimi prostorskimi akti. Potrebuje kar nekaj let, da pride do stavbnega zemljišča, na katerem si lahko zgradi gospodarsko poslopje, da bo lahko obdeloval večji vinograd, kot ga ima sam. In poleg tega ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Zvonko Lah, amandma govori o globah. Verjamem, da je velik del vaše razprave bil osredotočen na to, da imajo zaradi teh glob verjetno problem pri eksistenci tisti najmanjši. Ampak ostanimo blizu temu amandmaju, da ne bomo šli predaleč z vsebino.
ZVONKO LAH (PS SDS): Poglejte, časa imam še nekaj. Mislim, da se nanaša tudi na ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gre za
vsebino, ne za čas, gospod Zvonko. Saj sva se razumela ...
ZVONKO LAH (PS SDS): Mislim, da ne govorim o bananah, ampak govorim o vinogradništvu in o globah, ki se nanašajo na to. Hočem povedati, da bodo te globe še dodatno zastrašile te vinogradnike in če bo eden dobil visoko globo - ker sedaj je navada, da je pri teh zakonih, ki jih sprejemamo pod to vlado, na koncu še en člen, napotek inšpektorjem, da naj ne bodo globe najnižje, da so lahko tudi višje od najnižjih. S tem dajemo napotek, naj čim več zaračunajo, čim višje globe. Poudariti hočem to, zato govorim o ostalih davščinah, ki bodo že tako in tako zastrašile te male vinogradnike, da bodo še te globe, če se bo striktno začelo delati na tem, ker zdaj dajemo pravico še upravnim enotam, po novem, ker do sedaj ni bilo, če bi bilo dobronamerno, da se pozove vinogradnike, da registrirajo svoj vinograd itn., lahko pa tudi upravne enote potem pozovejo še gradbene inšpektorje, pa ne vem še koga in dobili bomo situacijo, ki je v Makedoniji. Kar pojdite si pogledat, tudi v Makedoniji so bili manjši vinogradniki in zidanice, a je vse propadlo, vse se podira. Velika nevarnost je. Tisti vinogradniki, predstavniki, ki so bili na seji odbora, so dali prav temu, da če bo nekaj vinogradov opuščenih, da je velika nevarnost zlate trsne rumenice, da se bo bistveno hitreje širila. Že zdaj po predpisih mora vsak dvakrat tretirati trto, tudi samorodnico, z insekticidom proti ameriškem škržatku, ki prenaša zlato trsno rumenico, in je na določenih območjih že alarm in zaradi tega morajo vinogradniki sekati trto.
Zato mislim, da nam bi moral biti cilj, da to vinogradništvo ohranimo, da te zidanice, ki imajo svoje bivalne prostore, ponudimo v namen turizma, ker imamo večje povpraševanje, kot pa je ponudba na Dolenjskem, in da projekt turizma v zidanicah zelo dobro napreduje. Največja ovira so uporabna dovoljenja. Če pa hočemo v tej smeri razvijati turizem, moramo ohraniti vse vinograde obdelane, pripeljati infrastrukturo v te dele, komunalno infrastrukturo, in od tega nekaj iztržiti. In koristi bodo imeli tudi veliki vinogradniki, ker bodo lahko več vina prodali tudi v tujino. Ni bilo pa na odboru nobenega predstavnika malih vinogradnikov. Bili so predstavniki družinskih vinogradnikov, družinskih kleti, velike kleti, kot je največja klet, ki prideluje cviček, malih pa ni bilo. Bil je predstavnik Gospodarske zbornice. Včeraj na Odmevih ste lahko videli tudi, da so proti temu. Red je treba napraviti, ne pa za vsako ceno, ker šparati na vsak način, pa naj stane, kolikor hoče, ni prava strategija. Tukaj gre za uničevanje malih vinogradnikov.
Mislim, da se lahko bistveno drugače uredi. S tem ko bomo prepovedali, s tem zakonom točenje v gostinskih lokalnih neustekleničenih vin, bo cena vina zrasla. Vina v Sloveniji nimamo več dovolj, videli smo, da je nekaj čez 80 %. In kaj bo to pomenilo? Večji interes, ko bo cena zrasla, uvažati iz evropskih vinorodnih delež ceneno vino, kar je, mislim, tudi gospod Brulc že poudaril, ker bodo trgovci več imeli špeha, ne moremo pa prepovedati tega, ker smo v Evropski uniji. Ne moremo pa mi z malimi vinogradniki, z razdrobljenim vinogradništvom na takih strmih legah konkurirati evropskim vinorodnim deželam, ko sadijo vinograde na ravnini in strojno vse obdelajo. In kaj bo nazadnje? Mi bomo imeli opuščene griče, zidanice. V trgovinah se bo prodajalo pa ceneno uvoženo vino, kot se je včasih, spomnite se nazaj, iz Makedonije uvažalo, pa mislim, da se to lahko kaj hitro povrne. Mi pa ne znamo ceniti tistega, kar imamo. Ta vlada gleda samo na to, kje bo čim več pobrala, pa ni važno, kaj bo čez nekaj let, kako bomo obremenili naše potomce. Ali bo bolje iti v tujino ali nič delati in čakati na socialno podporo države? Ne vidim vzvodov, s katerimi bi dali ljudem upanje, spodbudili, da bi, čeprav v pogojih, ki so težji za obdelavo kot v tujih državah, bili kolikor toliko konkurenčni, da bi si pridelali hrano - med tem je tudi dobro vino, čeprav je nekoliko dražje. Vendar s takimi potezami, ki jih sprejemamo, s takimi zakoni, gremo ravno v nasprotno smer. Gledati pa moramo mi poslanci, ne samo kimati posameznemu resorju, ker nekaj pač "kao" izboljšujejo. Mi moramo videti celoto, tudi druge zakone, ki obremenjujejo določen del gospodarstva, kot je kmetijstvo ali pa drugo. Gospodar mora gledati na vse, kar ga obremenjuje, in si izračuna, ali se splača ali ne. Če se ne splača, ga ne bo nihče prisilil, hiše, ki se podirajo, ki so stare, so zaščitene, ampak se naprej podirajo in to nam ni v čast. Ne dovolimo,
109
DZ/VI/19. seja
da nam bodo še ti lepi, obdelani grički, s posejanimi zidanicami začeli propadati. Poslanci, pojdite med ljudi, med tiste, med katere ste nekateri šli samo takrat pred volitvami, pa jih povprašajte, kaj mislijo o tem. Mislim, da bo slika bistveno drugačna. Jaz prihajam iz tega konca in se poskušam čim več pogovarjati z ljudmi, da jih lahko tudi zastopam tukaj. In verjemite mi, da za te male vinogradnike, ki jih je ogromno v Prekmurju, na Štajerskem, na Dolenjskem, v Beli krajini, ti zakoni, ki jih sprejemamo zdaj, ne samo ta zakon, niso v dobro. Že tako bodo težko preživeli in vztrajali na tej zemlji, brez tega, da jih bomo še dodatno obremenjevali in grozili s takimi globami, kot so v tem zakonu. Zato predlagam, kolegice in kolegi, da podprete naš amandma, ker je bistveno bolj življenjski glede na stanje, ki ga imamo v naši deželi, kot so pa predlagani, čeprav z zmanjšanimi globami, ki ste jih priznali tudi v poziciji.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo dajem zdaj najprej mag. Tanji Strniša, državni sekretarki.
MAG. TANJA STRNIŠA: Hvala za besedo, gospod predsednik.
Dovolite mi, da se odzovem na razpravo poslanca Laha in da dam določena pojasnila, ker je bila že veljavna zakonodaja interpretirana napačno, pa tudi določene replike bi imela na to, kar predlagamo s to novelo zakona.
Mogoče uvodoma povem, da je zakon dejansko bil usklajen tudi z zvezo združenj malih vinogradnikov, ti so bili na seji Odbora za kmetijstvo zastopani preko Kmetijsko-gozdarske zbornice, ves čas pa so sodelovali v delovni skupini in so v celoti podprli zakon. Drugo, kar bi želela povedati, je, da s tem zakonom ne postavljamo niti novih administrativnih ovir za male vinogradnike ali pa sploh za vinogradnike niti nikomur nič ne jemljemo. Tudi ne drži, da je siva ekonomija, če mali vinogradnik proda svoje vino na svoji kmetiji. Večina vinogradnikov in sploh vsi mali vinogradniki so obdavčeni po katastrskem dohodku, zato lahko vino kot svoj pridelek prodajajo brez računa in s tem niso niti slučajno povzročili sive ekonomije. Poleg tega velja, da lahko vsak mali vinogradnik goji doma tudi sorte, ki niso dovoljene v določenem vinorodnem okolišu ali pa na določenem območju, s tem da to vino, kot sem že prej povedala, to ponavljam, lahko uporabi le za lastno uporabo. Smo pa v kazenskih določbah posebej to črtali kot prekršek zaradi tega, da je jasno, da to ni prepovedano.
Poudarjam, da lahko vinogradniki prodajajo doma svoje vino, odprto vino, ne ustekleničenega vina. In kot je bilo povedano v drugi razpravi, če pride končni kupec tudi k dolenjskemu malemu vinogradniku kupit vino, ga lahko odpelje do 30 litrov neustekleničenega -se pravi, v posodi, ki ni označena - celo brez
spremnega dokumenta. Mali vinogradnik ali pa kateri koli lahko proda vino gostilničarju. Torej, če ima tržne viške, bo tako kot zdaj lahko prodal gostilničarju, vendar mora biti to v posodi, ki je primerna za živila. Glede na kakovost vina velja, da mora biti za vrhunsko vino v stekleni posodi, za kakovostno vino je lahko v stekleni ali nerjaveči posodi, za drugo vino je pa lahko tudi drugačna embalaža, ki pa mora biti originalno zaprta, se pravi, da se vidi, če je bila že enkrat odprta, in na embalaži mora biti deklaracija oziroma etiketa. Na tak način bo mogoče vino prodajati in iz takih posod bo lahko gostilničar kjerkoli točil vino v vrčih. Se pravi, v to, česar smo vajeni, da pijemo odprto vino iz vrča, zakon ne posega. Pomembno je, iz kakšne posode se toči v te vrče.
S tem ščitimo tudi kakovost vina, ker v takih posodah, ki so zaprte, tudi vino ohranja svoje kakovostne lastnosti, predvsem pa se preprečuje, da se vino meša, zameša, in se s tem ščiti kupca.
Želela bi povedati še to, da je že sedanja ureditev taka, da odprto vino oziroma neustekleničeno vino lahko gostinci točijo samo v vinorodnih območjih, še enkrat poudarjam, samo deželno vino, in takega vina je samo 5 %. Od vsega vina, ki se da v oceno - se pravi, tega vina, ki je namenjeno za trg -, se samo 5 % vina deklarira kot vino, ki se bo prodalo neustekleničeno. Torej je poseg v gostince ali njihovo dejavnost minimalen, je pa seveda pomemben zato, da se zagotavlja kakovost vina. Vsi vinarji se trudijo in so nas prosili za ta zakon zaradi tega, da bi ja zagotovili, da se streže visoko kakovostno vino oziroma da kulturo uživanja vina dvignemo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Brulc še želi razpravljati, potem pa gospod Lisec.
MIRKO BRULC (PS SD): Hvala lepa za besedo.
Škoda! Kolega Lah 26 minut govori, ko dobi odgovor, gre pa ven. In potem bo ponovil še 20 minut. In jaz si zdaj dovolim, ker on mene ocenjuje in me podučuje - midva se bova že zunaj dogovorila, kdo je več vina pridelal v svojem življenju, kolega Lah ali jaz. Ampak naj uporabim njegov besednjak, da nekdo tu "trosi banane". Mi, Primorci, rečemo, da trosi bale. To je bilo to. Glejte, včasih tudi kdo drug kaj ve. Kolega Laha, ki ga ni tu, prosim, da me pusti pri miru, jaz njega ne napadam. Ampak, glejte, omenil je društvo vinogradnikov izven vinorodnih okolišev - normalno, zakaj pa ne! Si lahko mislite, mesto Ljubljana je mesto vina in grozdja, okej. Prekmurci imajo planinsko društvo - ja, zakaj pa ne! Da ne naštevam še naprej. To je vse dobro. Vsa združenja, kar koli promovira vino, promovira domovino, se združujejo ljudje, je dobro. Saj je bilo povedano, pa da ne bom ponavljal: v domačih gostilnah bomo lahko pili domače vino. Zakaj ne?! Ni
110
DZ/VI/19. seja
treba, da ga pijemo iz Argentine. Ni govora! Domače vino. Tudi iz majolike sem rekel, da se da natočiti iz rostfraj posode in podobno. Mali vinogradnik, zdaj kdo je to, bi se morali zmeniti -ali je to upokojenec, ki ima 500 trt, pa ima nek tržni višek, tudi o tem sem že govoril, hoče to prodati, zato da si poplača nekatere stroške; tudi to je možno. Bo pač meni natočil v plastenko, posodo 30, 35 litrov in nesem to domov. Omenil je turiste, ki prihajajo iz term in potem bi radi kupili vino. Lahko kupijo! Tudi njegovo vino. Ker veste, vsaj pri nas, ima vsak majhen vinogradnik buteljko, svojo etiketo, na njej ima svojo sliko, kar koli že, saj to lahko kupi, zakaj ne. Ampak, razmišljati, da bo majhen vinogradnik prodajal vino na Švedskem, v Parizu, ne vem kje vse - to je iluzorno. To je naš problem, ker ne znamo združiti sil in tisti, ki dobi neko tržišče in ne more tja prodati, na pamet rečem, 500 tisoč steklenic - ga odpikajo. V ZDA ne boš peljal 300 steklenic, zato se združuje; tudi veliki kmetje se združujejo, tudi naše vinske kleti in podobno.
Glejte, omenil je, da majhen vinogradnik ne bo mogel zgraditi gospodarskega poslopja. Ma, dajte no! Govori, da bo prodal 500 litrov vina pa bo gradil gospodarsko poslopje. Se pravi, to ni vinogradnik; ali ima neko drugo dejavnost - jaz jih poznam celo vrsto takšnih, ki imajo službe, ali so upokojenci in imajo še vinograd. Malo preveč pridelajo, ne morejo vsega sami popiti, ampak to bodo lahko tudi prodali, kot je bilo rečeno. Ta zakon tega ne ovira.
Zdaj samo še o kaznih. Glejte, 50 ali 100 evrov kazni - jaz bom prodal na črno 500 litrov slabega vina, prežveplanega, malo ciknjenega, kot rečemo in tako dalje, in me bodo dobili in potem bom plačal 100 evrov kazni, če plačam prej, bo samo 50 evrov. To je naš problem, ker so v nekaterih primerih, o tem sem tudi govoril, kazni tako nizke, da se smejejo tisti, ki morajo kazen plačati. Nihče pa ne sili ne vinske kleti -in jaz imam informacije, sem se pozanimal -nobena prava vinska klet ali vinogradniki, ki s tem delajo profesionalno, si ne privoščijo blamaže in ne plačujejo kazni, ki jih ni treba plačati. Ni treba plačati. Tako ta zrelost med našimi vinogradniki obstaja in to je dobro in na to smo mi lahko ponosni, ker imamo boljša vina kot kakšna vina v Provansi in podobno. Pridejo tujci k nam in vse to povedo. To pa ni nastalo samo od sebe, tu je vloženega veliko truda in dela, ta zakon pa izključno prispeva k temu, da bo na tem področju nekaj reda, da bomo plačevali davke tisti, ki jih moramo plačati. Jaz celo življenje plačujem davek, ker drugače pač ne gre. In prav je tako!
Tega amandmaja SDS, kot sem že omenil, ne bom podprl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospa Tanja Strniša se je javila k
besedi.
MAG. TANJA STRNIŠA: Hvala lepa za besedo.
Želela bi samo potrditi to, o čemer je tudi gospod poslanec razpravljal. Res mi je žal, da ni poslanca Laha v razpravni dvorani, ker smo v bistvu tudi njegovi razpravi na odboru okrog tega zakona res prisluhnili in smo to v veliki meri upoštevali tudi pri oblikovanju amandmajev. Tudi Vlada je zaradi tega podprla takšne amandmaje, tako kar se tiče večje jasnosti, kar se tiče gojenja sort, ki niso dovoljene, ampak so možne za lastno uporabo, prav tako kar se tiče tudi sankcij, višine sankcij. Tudi glede te razprave, ki jo je danes odprl glede tega, kaj zakon omogoča in česa ne omogoča, res smo v veliki meri šli skozi to razpravo na Odboru za kmetijstvo in bi res želela, da smo pri tem zakonu racionalni in da v bistvu gledamo te spremembe kot pozitivne. V resnici vinogradniki neučakano čakajo te spremembe zaradi tega, da bi omogočili bolj učinkovite ... Pri tej zadevi gre samo za to, da se na ta način omogoča večja sledljivost vina in bolj učinkovit nadzor. Naši zakoni niso bili fokusirani na nadzor majhnih pridelovalcev, ki tudi ne motijo, ti ne delajo nelojalne konkurence, ti ne delajo na trgu problemov. Ampak, če ni te sledljivosti, če ni omogočen dober nadzor, je tukaj manevrski prostor za razne špekulante in te želimo omejiti. In prosim, da imamo pri razmisleku in pri glasovanju v tem zakonu to pred očmi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Lisec je zdaj na vrsti, za njim pa gospod Žnidar.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Predsedujoča, hvala za besedo. Državna sekretarka z ekipo, kolegi in kolegice, lep pozdrav tudi v mojem imenu! Zdaj smo pa pri enem verjetno dokaj dobrem zakonu kjer pa se očitno koalicija in opozicija strižemo glede glob oziroma kazni. Dejstvo je, da večina zakonodaje, ki prihaja v Državni zbor pod taktirko te vlade, ima očitno nek fetiš, da se kazni oziroma globe zvišujejo, kakor je bilo rečeno, tudi do desetkrat. Ko v SDS večinsko vlagamo v amandmaje, kjer te kazni oziroma globe znižujemo, ne gre za neko všečno retoriko, ampak le za ocenjene realnega stanja, torej stanja na terenu. Na to pa nas napotuje tudi primerjalni pogledi na tisto zakonodajo, ki jo ta vlada še ni prenovila, oziroma tudi v tiste zakone, ki se pišejo na ministrstvih in kjer očitno Vlada želi kazni oziroma globe nenormalno zvišati. Skratka, naš predlog amandmaja je posledica nekega realnega dejstva na terenu. Mi ne želimo sodelovati pri cilju, ki ga zasleduje tudi koalicija, to pa je, da je treba ljudi kaznovati, kajti le visoke kazni in hudo kaznovanje jih bo spravilo v nek red, poleg tega pa seveda koalicija nikakor ne pozabi podariti, da si želi polniti proračun na podlagi teh višjih kazni in globe.
111
DZ/VI/19. seja
Občutek imam, da ko sem prebral osnutek zakona oziroma zakon, ki je prišel v Državni zbor, in potem tudi po tistem, kar smo sprejeli z amandmajem, da je v bistvu ta minister - ne vem na podlagi kakšnega dejstva - nekako nenaklonjen manjšim kmetom oziroma manjšim vinogradnikom. Očitno se zasleduje neka politika večjih subjektov na različnih področjih, v tem primeru na področju vinogradništva, ki pa bo imel verjetno dokaj slabe vplive na slovensko podeželje in tudi na obstoj slovenskega vinogradništva;	predvsem	tistega
vinogradništva, ki smo mu priča na podeželju, to pa so tiste manjše kmetije z manjšimi vinogradi, ki so bolj ljubiteljske narave oziroma ko imajo ljudje sploh še možnost oziroma željo, da ne dopuščajo naravi - oziroma čedalje bolj politiki, ki z neljubimi ukrepi izvaja neko dejstvo -, da se slovensko podeželje zarašča. Skratka, naš amandma je dokaj realen. Je pa dejstvo, da niti ta zakon niti amandma, kateri koli bo sprejet, ali koalicijski ali pa naš, opozicijski, ne bo rešil problema vinogradništva. Kot sem pa že rekel, bo pa verjetno marsikateremu predvsem manjšemu vinogradniku naredil sive lase in mu že tako obubožano denarnico še stanjšal. Kajti kot je bilo že rečeno, ni samo ta zakon tisti, ki bo manjšega vinogradnika nekako skušal disciplinirati, ta vlada ga skuša disciplinirati tudi s pomočjo katastrskega dohodka, ki se mu obeta še ogromno povečanje, o davku na nepremičnine smo govorili, očitno še premalo, in tudi na področju kaznovanja oziroma novih glob sledi Vlada tej politiki, da se manjšim kmetom oziroma manjšim vinogradnikom želi pristriči peruti oziroma jih nekako odvrniti od tega, da bi se s tem lepim poklicem in dejavnostjo še naprej ukvarjali. Skratka, kljub temu zakonu bodo problemi v praksi še obstajali, pa najsi gre za problem točenja vina, najsibo vprašanje mošta, najsi bo vprašanje samorodnic.
Kar se pa tiče zakona, še enkrat, mene argument državne sekretarke o tem, kako so naše kazni celo nižje, kot so v veljavnem zakonu, ne prepriča. Ravno zato smo v Državnem zboru poslanci oziroma zakonodajalci, da mi odločamo, kakšne bodo kazni. In če opozicija predlaga manjše kazni, kot so aktualne kazni, ni s tem nič narobe. Mislim, da je bolj narobe s tem, da Vlada želi tudi do desetkrat povečati kazni. In še več, v zakonodajo piše člene, kot je v tem primeru 15. člen: "Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globo tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom." O podobnem nesmislu sem govoril že pri Zakonu o gozdovih glede prevoznic, kjer ima nek inšpektor srečo, da na terenu naleti na svojega prijatelja Janeza, mu da najnižjo globo, na drugi strani ima pa nekega soseda Francija, ki sta zaradi ne vem kakšnih zadev skregana, pa zakon napotuje, da mu lahko da tudi najvišjo predpisano kazen. Skratka, neka politika kaznovanja na lepe oči
oziroma v skladu z nekimi odnosi med ljudmi, take zakonodaje se nikakor ne sme sprejemati, vendar Vlada to dopušča.
Ko so prej predstavniki ministrstva, pa tudi predstavniki koalicije govorili, da so kazni realne oziroma da so naše kazni premajhne, bi samo pozval vse tiste, ki o tem tako govorite -no, na srečo pa govorimo o tej problematiki tisti, ki prihajamo iz vinorodnih okolišev, pa naj mi kakšen ljubljanski ali pa gorenjski poslanec ne zameri -, tisti, ki poznamo, kakšna je cena grozdja na trgu oziroma kakšna je cena litra vina, pa najsi gre za naš dolenjski cviček ali pa za kakšno drugo žlahtno kapljico, mislim, da je to problem, ki ga pa ta zakon ne rešuje. To pa je, da so cene litra vina pri posameznem proizvajalcu oziroma pri vinogradniku nizke oziroma smešno nizke. Tudi s takimi zakoni in takimi kaznimi bomo ta trg še dodatno osiromašili. Skratka, naš amandma je realen.
Naj zaključim. Ko govorimo o višini zneskov kazni, osebno mislim, da je za vsakega vinogradnika, pa najsi gre za največje vinske hiše oziroma kleti ali pa za ljubiteljske vinogradnike, ki imajo, na primer, 400 trsov in želijo nekaj s tem vinom narediti oziroma s tem ostankom, mislim, da je najvišja kazen za takega predelovalca grozdja oziroma proizvajalca vina sramota, ko bodo njegovi sosedje oziroma njegova okolica izvedela, da je nekako kršil zakon in dodelil področju vinogradništva neko črno packo. Skratka, sramota je najvišja kazen, ki tega vinogradnika doleti, ne pa to, ali je kazen, kot je v predlogu zakona, ki je bil nenormalen, tudi do 60 tisoč evrov. Mislim, da če nekega manjšega vinogradnika, kot je v našem amandmaju, doleti kazen z globo od 100, pa verjetno bo največkrat 500 evrov, če vemo, da se da dobiti liter zelo kakovostnega cvička že za en evro, je to za marsikaterega vinogradnika celoletni pridelek. Verjamem, da se bo vsak vinogradnik skušal izogniti tej kazni. Kot sem pa že rekel, največja kazen pa bo sramota, če bo do te kazni sploh prišlo.
Naš amandma gre v tej smeri, da če se komu dokaže nek prekršek, ga naj plača, ampak naj ga plača realno. Moram reči, da sem zaradi določenih razprav malo zaskrbljen, kajti v občini, iz katere prihajam, imamo kar nekaj društev vinogradnikov. Celo sam sem bil dvakrat, pa nisem član, na dveh predavanjih in pravim, da ta izobraževanja in vse te določbe oziroma vso zakonodajo pa tudi vse ostale zakonitosti tega vinogradniškega trga vinogradniki zelo dobro poznajo in z nikakršnim zakonom ne bomo rešili tistega, kar pa je njihovo vsakodnevno delo. Skratka, bodimo realni, imejmo kazni in globe življenju oziroma našemu času primerne, ne pa tukaj reševati problem praznega državnega proračuna. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Ker je bilo več želja za razpravo, odpiram možnost za prijavo. Štiri prijavljeni razpravljavci.
112
DZ/VI/19. seja
Prvi je na vrsti gospod Branko Ficko.
BRANKO FICKO (PS PS): Hvala lepa. Lep pozdrav vsem skupaj!
Zanimivo je, da pri tem zakonu še ni bilo toliko enotnosti, kar se tiče z vidika stroke tako vinarskih hiš, vinarjev. Res je, da je pripombo dala obrtna zbornica zaradi gostincev, glede točenja rinfuznih vin, ampak je seveda bilo lepo razloženo, da v inoks posodah je ta zadeva dovoljena. V bistvu naš problem, problem Vlade in problem tudi nas, poslancev, bi sicer moral biti že v preteklosti, gledano z vidika trga. Kar 55 odstotkov vina v tej Sloveniji ni bilo in še vedno ni evidentiranega, da ni registriranega in to gre v desetine milijone litrov. To je osnovni problem s fiskalnega vidika, z vidika kontrole, kot z vidika zaščite potrošnika itn. Končno bo s tem zakonom ta zadeva urejena z evidentiranjem glede površin vinogradov, glede volumna tega vina, kot tudi z omejitvami točenja vina v gostinskih lokalih. In kdo so sedaj ti naši proizvajalci vinarji, o katerih se pogovarjamo? Pogovarjamo se o vinskih kleteh, se pravi v tej prvi skupini so vinarji in espeji. Gre za gospodarsko panogo, ki ima zaposlene ljudi, ki plačujejo tej državi davke in seveda vse ostale obremenitve, iz svojega poslovanja. S tega vidika je treba to panogo zaščititi kot gospodarsko panogo, ker do sedaj ni bila zaščitena zaradi vpliva nelojalne konkurence in sive ekonomije.
Na drugi strani imamo majhne proizvajalce, govorimo o hobi proizvajalcih, ter jih je ogromno. So na Dolenjskem, v Prekmurju, na Štajerski in Primorskem itn. Nihče ne govori, da zdaj nekdo dela proti tem majhnim proizvajalcem. Oni imajo normalne zakonske pogoje, da pridelujejo vino za svoje lastne potrebe, res pa je, da imajo tudi viške. In samo je vprašanje, kaj s tem viškom narediti. Ta višek je do sedaj šel po poteh, kakršnih je šel, tudi po področju sive ekonomije. Ne govorim, da je bil samo ta del, ampak izkušnje, če hočete, v Pomurju ali na tem teritoriju, ki ga poznam; že pri pridelavi grozdja prodaš en višek grozdje zadrugi, zaradi tega imamo tudi organizirane zadruge. Druga oblika je, da se manjši, hobi vinarji združijo v svoje zadruge - imamo osnovo socialno podjetništvo. Na terenu že obstajajo mobilne ekipe glede polnjenja, analiz itd. Potem je samo še formiranje blagovne znamke in ta grupa članov, zadrug lahko normalno to blago, ta produkt z registriranim poreklom seveda na trgu trži, kot vsi ostali.
Govora je bilo o zidanicah, o krajini in tako dalje, o turizmu. Zidanica je lahko kmečki turizem, na kmečkem turizmu je rinfuzna vina dovoljeno točiti. To je dejstvo. Se pravi, samo stvar organizacije bodočnosti in temu se moramo podrediti. Tako seveda podpiram to ureditev, se pravi, da zaščitimo gospodarsko panogo, ki ni bila zaščitena, vinske kleti, espeje. Že sem povedal, da so vse te pravne osebe imele več obremenitev kot tako imenovani hobi
pridelovalci, ki se pa naj združujejo, saj oblik pravnih imamo zadosti. Tako seveda to podpiram.
Glede kazni. Kazen mora biti seveda vzgojna. Pišemo zadeve verjetno zaradi tega, da ne bomo kršili. Res pa je, da to ni naperjeno proti majhnemu proizvajalcu. Vi poznate zadeve, da na trgu Slovenije delujejo prekupčevalci; ne govorim o teh malih, ampak to so zgodbe. Pred kratkim je v smeri preko Prekmurja vino sicer šlo v cisterne za mleko in proti vzhodu in tako naprej. Se pravi, vino se prevaža, vino se prodaja in to je tisti tako imenovani črni trg, ki bi naj ga s tem omejili.
Tako bom ta zakon podprl, amandmaja SDS ne morem podpreti. Bom pa podprl, kar se tiče samorodnice. Tudi pri nas je izabela, jurka, avtohtona sorta, ki seveda naj ostaja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala
lepa, gospod Ficko.
Gospa Renata Brunskole, izvolite.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa. Lepo pozdravljeni!
Amandma koalicije bom podprla, saj se strinjam, da se zaščiti pridelovalca vin pred nelojalno konkurenco, na kar so nas še posebej večkrat opozarjali tisti, ki so to najbolj občutili. Večji pridelovalci, kmetijske zadruge, večji vinogradniki in vinarji. In naj tudi povem, da sem imela večkrat na lokalnem območju priložnost slišati besede direktorja Kmetijske zadruge Metlika, ki je poudarjal, da so veliki vinarji več kot desetletje diskriminirani in da meni, da je prav in da moramo vsi pod enakimi pogoji participirati družbi. Torej, tako veliki kot tudi manjši. Danes je bilo v razpravi večkrat poudarjeno, katera so tista razmišljanja, ki peljejo v pot, da bi bilo treba še kaj dopolniti, še kaj spremeniti. Predvsem pa me veseli dejstvo, da smo tukaj, tudi na seji odbora, bili koalicija kot tudi opozicija enotni, da je sprememba in dopolnitev tega zakona, torej Zakona o vinu, potrebna. Želimo ščititi potrošnika pred zavajanjem o poreklu in kakovosti vina, torej želimo si, da vsak, ki naroči vino, ki kupi vino, ve, kaj je kupil, katero vino je to, ali je slovensko vino, katerega porekla in tako dalje.
Tudi vinorodne dežele, ki jih imamo v Sloveniji, tri vinorodne dežele, devet vinorodnih okolišev - smo tisti, ki imamo radi domača, odprta vina in si želimo to našo tradicijo, to našo kulinarično in enološko posebnost v Sloveniji obdržati. Tako smo na odboru podprli vprašanja v povezavi in tudi razrešili vprašanje v povezavi s točenjem mošta. Tudi sama sem izrekla, da sta mošt in pečen kostanj kulinarično-enološka značilnost Slovenije in bi bilo nekako čudno, če bi izrekli, da mošta več ni mogoče točiti v takšni obliki, kot smo navajeni prodajati. Torej, to vprašanje je bilo razrešeno, tudi v povezavi s samorodnico. Kolega Ficko je omeni nekatere in tudi sama si ne predstavljam, da bi danes rekli,
113
DZ/VI/19. seja
da po domače stare trte, šmarnice ali izabele več ne bi smeli imeti na območju Slovenije in da bi to prepovedali. Menim, da ne bi bila to prava pot.
V Sloveniji smo znani tudi po mladih vinih, kot je na eni strani mošt, potem je mlado vino portugalka, ki ga pridelajo v Beli krajini in mu pravimo slovenski beaujolais, presenečeni bi bili, če bi tukaj šli v drugo pot, kot je naša značilnost in po kateri nas celo Francozi pohvalijo. In res so v naši vinski deželi posebne značilnosti tudi točenje domačih odprtih vin. Sama si kot ljubiteljica vin - tudi kot sommelierka prve stopnje, na nek način tudi s tem poznavalka vin in kombiniranja vina s hrano - ne predstavljam in se zato strinjam s kolegi, ki so poudarili pomen domačih slovenskih tudi točenje odprtih vin. Zatorej tudi mene še nekako bega dikcija v zakonu, da je treba to vino imeti ali ustekleničeno - to mi absolutno ni sporno, še posebej ne za vrhunska vina -, vendar na drugi strani značilnosti zaprtih inoks posod, v takšni obliki, kot sem videla tudi jaz včeraj v medijih, v Odmevih, kot so sodčki za pivo, v takšni obliki pravijo vinarji, da vino ne diha, vino pa je živo. Zato bi bilo smiselno razmisliti tudi o obliki te dikcije, če gre tukaj za nespornost teh inoks posod; ali je to samo to, kar je bilo mogoče videti v medijih, namreč verjetno bo to še eno od vprašanj in zato so nas tudi nekateri opozarjali. Posebej mi to ni jasno, ko gre za vinogradnike, ki so istočasno gostinci. Ali bodo svoje vino morali zapečatiti v takšne sodčke, torej zapečatiti v kleti, ki jo imajo nekaj 100 metrov od gostinskega lokala in potem ta zapečaten sodček pripeljati v gostinski lokal, dati na šankomat in točiti? To je dvom, to je vprašanje. Vsak vinar zna reči: "Ko vino pretočim, vino je takrat vznemirjeno, vino je takrat šokirano in je potrebno vsaj teden dni, da se vino umiri, potem se po navadi to vino toči." To je ena od takšnih vinarskih značilnosti in mislim, da so to vprašanja, ki nas zanimajo, so vprašanja, ki so povezana z Zakonom o vinu, vendar pa to ne pomeni, da si ne želimo narediti reda na področju vinogradništva in vinarstva. Absolutno. Podprla bom ta zakon.
Strinjam se tudi z amandmajem, amandma koalicije bom podprla. Naj tudi poudarim, da smo tako koalicija kot opozicija šli skupaj v podporo amandmaju, kjer smo tudi višino kazni prepolovili od tiste, ki je bila prvotno predlagana. Res pa je, da bi bilo vsakemu bolj prijazno, da so kazni nižje; samo s tem bi - kaj naredili? Če bi kazni še znižali, bi ponovno nekatere spodbudili, da bi še vedno rekli: "Saj kazen je toliko nizka, boljše, da plačam kazen," in verjetno potem na področju vinarstva ne bi vzpostavili reda, ki si ga želimo vzpostaviti, in tudi na nek način zatreti sivo ekonomijo na tem področju. Želimo pa podpirati še naprej, kot so kolegi danes izrekli, malega vinogradnika in vinarja. S strani ministrstva je bilo poudarjeno, na kakšen način je to mogoče, da do količine 30-litrske posode ne bodo rabili niti mali
vinogradniki izstaviti računa in tako naprej. Torej bodo svoje manjše viške lahko tudi prodali. Razumem pa, da bo ta mali vinogradnik s tem, ko bo to prodal, si na nek način zagotovil sredstva, da bo v naslednjem letu lahko opravljal tisto najnujnejše, pa tudi če se osredotoča na ekološko pridelavo vin, najnujnejše škropljenje, da zaščiti vinsko trto in da pridela zdravo grozdje.
Torej, spremembo Zakona o vinu bom podprla. Želim, da se vzpostaviti red tudi na področju registrov, kar se tiče števila vinskih trt pri posameznih pridelovalcih. Tudi včeraj sem videla v tem eno zanimivo primerjavo, kaj kaže zračni posnetek, kaj kažejo dejanske evidence in tako dalje. Vendar pa moramo tudi poslanke in poslanci Državnega zbora imeti v mislih, da je Slovenija vinska dežela. Slovenija je svetovno priznana in prepoznana kot dežela, ki je v samem svetovnem vrhu po vrhunskih pridelanih vinih na prebivalca. Sama sem v preteklosti kot županja Metlike velikokrat izrekla: "Ponosna sem, da sem županja občina, kjer smo v samem slovenskem vrhu po litrih pridelanega vrhunskega vina na prebivalca." In Republika Slovenija ima tudi takšen svetovni primat. Prepričana sem, da bomo z Zakonom o vinu vzpostavili red in predvsem tudi, čeprav smo v veliki družini EU, še vedno ščitili slovenskega pridelovalca vin in tudi v tej smeri ne delovali v nasprotju s tem, kar je naša zgodovinska značilnost. Ohranili bomo vino. Vino je v Sloveniji tudi hrana.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospa Brunskole. Gospod Ljubo Žnidar, izvolite.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovana predsedujoča, predstavniki ministrstva, kolegice in kolegi!
Seveda tudi sam se zavzemam, da se z ustrezno zakonodajo, v tem primeru z Zakonom o vinu, uredi tako pridelava kot tudi prodaja samega vina. Zakon prinaša nekaj izboljšav na tem področju. Skratka, nekatere segmente ureja. Po mojem mnenju pa v nekaterih segmentih gre iz ene skrajnosti, se pravi iz sedaj pomanjkljive ureditve, v drugo skrajnost, kjer povzroča preveliko omejevanje, preveliko strogost tako v pridelavi, v območjih in tudi pri sami distribuciji vina. Omejuje se poslovna dejavnost ali otežuje pri gojenju in sajenju samorodnih vrst. Tu, bi rekel, dikcije kar strogo omejujejo to gojenje in sajenje in pridelavo, posledično tudi sama vina. Poglejmo si primere pri sosedih. Pa vem odgovor državnega sekretarke na odboru, da je to v skladu z evropsko direktivo na tem področju. Rekel bi, da zelo veliko direktiv poznam, samo eno bom izpostavil, HACCP sistem, ki ga ima cela Evropa, ampak tako strogega HACCP sistema, kot ga imamo v Sloveniji, ga nimajo nikjer v Evropi. In tako strog pomeni drag. V današnjih časih vemo, kaj pomeni, če smo najdražji v
114
DZ/VI/19. seja
Evropi. Se pravi, da vemo, kje je naša konkurenčnost na tem področju. Ravno tako si tudi pri točenju odprtega vina kompliciramo in dražimo poslovno dejavnost. Zakon prav evidentno ščiti velike vinogradnike. Po mojem mora biti zakon pravičen za vse, ne glede na to, ali vinogradnik pridela sto tisoč litrov vina ali pridela pet tisoč litrov vina. Pogoji morajo biti enaki. S tem bomo krepko omejili ali pa občutno zmanjšali razpršenost vinogradništva v Sloveniji. Obstali bodo tisti največji. Potem bo tudi tuji konkurenci lažje, da ne rečem, uničiti slovensko vinarsko konkurenco, ker slovenski vinarski trg v evropskem in v svetovnem merilu je majhen in z nekaj vagoni vina se lahko slovenski trg, da ne rečem dokaj z lahkoto uniči. Produciram prihodnost, videnje naprej, v primeru, kjer bomo z lastno zakonodajo sebe ovirali, dražili in zmanjševali konkurenčnost slovenskega vina tako doma in tako v tujini. Že danes lahko v večjih trgovskih centrih kupite steklenico vina po ceni dober evro, pa se že tu postavlja vprašanje, ali smo že danes doma sposobni ustekleničiti vino in ga kupiti za evro. To se pravi, gre za občutljiv trg in dejansko bi ta zakonodaja tudi na področju vina morala slediti načelu, da si ne zmanjšujemo konkurenčnost pri pridelavi vina. To bi moralo biti osnovno vodilo, ki bi na nek način tudi krepilo, da ne rečem ali malo ali srednje ali veliko poslovno priložnost tudi pri pridelavi vina.
Mogoče za konec še samo o kaznih, o katerih govori ta amandma. Tudi po mojem mnenju so te kazni previsoke. Danes sem slišal kar nekaj razprav, da tudi glede na obstoječi zakon so te kazni zdaj nekoliko nižje. Rekel bi, da poglejmo, kako pa je ta stvar funkcionirala v praksi. Zelo resno dvomim, če je bila izrečena kakšna kazen po tistem največjem obsegu. To se pravi, vedno je treba pogledati - jaz bi temu rekel akademski predlog same zakonodaje, ki se potem v praksi absolutno ne izvaja. Tak zakon, ki se v praksi ne izvaja, je za mene slab zakon. In tudi pri kaznih je treba gledati, da zakon vsebuje takšne sankcije, takšne kazni, ki seveda morajo biti, da se potem v praksi tudi uporabljajo oziroma sankcionirajo tiste, ki zakona pravilno ne upoštevajo.
S samim zakonom menim, da bo ukinjena razpršenost pridelave slovenskega vina in s tem povečana zaraščenost danes obdelanega slovenskega podeželja. Seveda bom zato tudi amandma Slovenske demokratske stranke, ki strmi k zmanjšanju stroškov, podprl.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Zvonko Lah, izvolite.
ZVONKO LAH (PS SDS): Hvala lepa, predsedujoča.
Najprej statistika. Gospod Ficko je povedal, najprej je pri pripravi zakonodaje treba najti razlog. Sivo ekonomijo je treba zajeziti pri prodaji vina in zato tudi taki podatki. Poglejte,
lahko bi poslikali polje, posajeno s krompirjem, in ugotovili, koliko krompirja se pridela v Sloveniji in potem primerjali, koliko krompirja se proda. Razlika med tem, bi rekli, da je to pa siva ekonomija. Ne gre tako, ker krompirja se ogromno poje doma. Tako se tudi vina spije in pravico ima vsak vinogradnik, da ima za sebe toliko in toliko vina, od tega ne proda oziroma ne plača trošarin. In uradnik plača davek državi s tem, ko plača, ko ima katastrski dohodek in ko plača trošarino na prijavljeni pridelek. Država svoje dobi. In kje je potem siva ekonomija? Siva ekonomija je tam, če se preprodaja na črno pa davka ne plača. To je isti primer, kot je Virant rekel, da bomo ukinili toliko občin in prihranili bomo 100 milijonov evrov. To je pa ta statistika, ki ste jo povedali. Toliko se proda vina, pridela se pa toliko, razlika je pa siva ekonomija. Ni res, zgrešeno! Ko s tem zakonom onemogočamo prodajo odprtega vina v gostinskih objektih, poslabšujemo kvaliteto vina, ki bo prišla na mizo. Tu se popolnoma strinjam s kolegico Brunskole, ki je razpravljala v tej smeri. Kaj v primeru, ko je gostilničar vinogradnik? On bo zapakiral, flaširal, zato da bo mogoče 20 metrov prepeljal - sicer ga bo težko na njegovem dvorišču dobil inšpektor, ampak zakon je zakon. Ampak on mora vino pripraviti za stekleničenje, potrošiti toliko denarja za to, da bo zadostil potrebam tega zakona. Zgrešeno!
Drugič. Trženje. Gospa sekretarka je rekla, 30 litrov se lahko prepelje. Ja, brez spremnega dokumenta. In vinogradniki lahko vino prodajajo doma. Ni res! Prodajajo ga lahko v lastni kleti, ki je vpisana v register. To ni enako kot doma. Nekdo je doma na Gorenjskem, ima na Dolenjskem registrirano zidanico, z naslovom v registru. Ali res lahko on prodaja doma v bloku na Jesenicah to vino? Ne! V svoji registrirani kleti lahko prodaja, ne pa doma. Da bi tja lahko pripeljal to vino in prodajal v bloku po mili volji -ni res, samo v lastni kleti, ki je vpisana v register, lahko prodaja. Zdaj pa mora človeka prepeljati z Gorenjske tja nekam v dolenjske griče, da mu lahko proda vino, odprto. Samo v lastni kleti. In če ga pripelje več kot 30 litrov, mu mora dati spremni dokument. Ne more ga odpeljati kar tako, edino kar ga tam spije. In po možnosti da se ga napije, ga še, ko gre od njega, ustavi policija. Drugače tega ne razumem. In s tem pospešujemo mi te male vinogradnike. Ni res, kompliciramo! Zakaj v Avstriji, Italiji, Franciji ni prepovedano točenje odprtega vina v gostinskih objektih? Zakaj je to v Sloveniji? Zato, ker je lobi velikih vinogradnikov hotel omejiti male vinogradnike in s tem poslabšati kvaliteto vina, prodanega na mizo v gostinskih objektih. To lahko vsak strokovnjak dokaže. Vendar ne! Mi moramo biti bolj papeški od papeža! Če ne bi bilo tistih dveh naših amandmajev, v tem zakonu ne bi popravili niti tistega, kar je v evropski direktivi napisano, da se lahko sadi vinska trta izven vinorodnega okoliša za lastne potrebe. Če ne bi opozicija na to opozorila, pa moram reči, da jaz nisem bral evropske direktive. V Avstriji
115
DZ/VI/19. seja
lahko prodajajo vino iz samorodnice, pa so v isti Evropi, kot smo mi. Pri nas pa ne. Če so oni našli neko možnost, da se to da in da gre dobro v promet, da s tem ohranjajo poseljenost nekega podeželja, zakaj pri nas tega ne zmoremo, ne vidimo? Zato, ker so veliki vinogradniki ustvarili nek lobi in se mora njih ščititi. S tem se pa tudi pospešuje uvoz ... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, čas je potekel, gospod Lah.
Želela pa se je oglasiti še državna sekretarka gospa Tanja Strniša.
MAG. TANJA STRNIŠA: Hvala lepa.
Odgovor na vprašanje gospe poslanke Brunskole in tudi poslanca Laha.
Če ima gostilničar svoj vinograd, sta to dve različni osebi - eno je gostilničar, espe, drugo je kmet. Kot kmet lahko v svojem proizvodnem obratu prodaja vino, v gostilni pa mora biti to vino stekleničeno. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala za pojasnilo gospe državni sekretarki.
O 13. členu želi razpravljati še gospa Brunskole.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa. V povezavi z odgovorom gospe državne sekretarke, jaz jo razumem, seveda je odgovor lahko zanimiv in kratek, vendar jaz si res ne predstavljam, ta primer, ki ste ga konkretno navedli, kako v bistvu tako na nek čisto enostaven način se ta zadeva razmišlja tako. Če je kmet in ima v svojih sodih odprto vino, vemo pa, kaj pomeni, kadar je vino odprto, in vemo, kaj pomeni, ko je treba vino flaširati. Vinogradniki in vinarji nas znajo opozoriti, da je treba pri kontroli in pri ohranjanju kakovosti vina biti tukaj tudi skrben v tej smeri, da ko se vino flašira, ga je temu primerno treba tudi donegovati v tej smeri, da se morebiti doda nekoliko več žvepla, kot je to pri odprtem vinu. Vinogradniki in vinarji to dobro vedo. In samo na ta moment sem hotela opozoriti, da bi bilo dobro razmisliti, na kakšen način tistim, ki so vinogradniki in vinarji in za lastne potrebe uporabljajo to, na kakšen način to zadevo urediti, da bo zadoščeno zakonu in istočasno, da ne bo vinogradniku, vinarju, ki je tudi gostinec, še zakompliciralo zadevo. Predvsem pa zato, ker vsak gostinec, ki prodaja lastno vino v lokalu, je dolžan vino kontrolirati, imeti vse kontrole, dokazovati to ob vsakokratni kontroli inšpektorju za vino. Tukaj ne gre za neke zadeve, ki bi bile v tej smeri sporne. Res pa je, da se da tudi količino prodanega vina kontrolirati, vemo, na katere vse kazalce, kot so bile tudi na seji odbora že določene zadeve poudarjene in opozorjene.
Nisem hotela tukaj zaostrovati v tej svoji razpravi, temveč predvsem poudariti tisto, na kar tudi mene opozarjajo gostinci. Pa ne gostinci od doma, ti me celo najmanj, me samo
vprašajo, ampak drugi pa dostikrat. Imajo razmišljanje, da smo morebiti pri pripravi tega zakona tukaj mogoče to dikcijo, ta del nekoliko manj premislili. Samo na to želim opozoriti. Želim pa, da se vzpostavi red na področju te pomembne panoge v Republiki Sloveniji, zato bom podprla spremembo Zakona o vinu.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospa Strniša, izvolite.
MAG. TANJA STRNIŠA: Vsi gostilničarji morajo biti v enakem položaju. Če imajo svoje vino, ga bodo pač dali v primerno označeno posodo, ki bo originalno zaprta. S tem se bo vino tudi bolj ohranilo in ni nobene škode za to. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Nekaterim je čas sicer že potekel, drugim še ne, še vedno smo pri 13. členu. Želi še kdo razpravljati o tem členu? Če ne, prehajamo na 14. člen.
V razpravo dajem 14. člen ter amandma poslanske skupine SDS in amandma poslanskih skupin koalicije. Želi kdo o tem razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo. O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbore odločali danes v okviru glasovanj, in sicer pol ure po prekinjeni deveti točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada.
K besedi za dopolnilno obrazložitev vabim državnega sekretarja mag. Mitja Mavka.
MAG. MITJA MAVKO: Lepa hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim! Na kratko, če dovolite. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku, ki je pred vami, ima za temeljni cilj zagotoviti večjo učinkovitost davčnega organa. Za dosego tega cilja v predlogu zakona predlagamo dopolnitev ureditve, ki ureja odmero davka, v posebnih primerih, zavarovanje, davčni nadzor, davčno izvršbo ter kazenske sankcije. Predlog zakona dopolnjuje in pa v določenem delu spreminja veljavno ureditev odmere davka od nenapovednih dohodkov. Davčni organ lahko tako ugotovi predmet obdavčitve s cenitvijo, če davčni zavezanec, torej fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, ki precej presegajo dohodke, ki jih je sicer davčni zavezanec napovedal. Pri tako ugotovljeni davčni osnovi, ki je enaka razliki med vrednostjo premoženja, zmanjšani za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja, se izračuna in plača davek po odmerni stopnji 70 %. Postopek
116
DZ/VI/19. seja
odmere se lahko uvede za eno ali pa več koledarskih let v obdobju zadnjih deset let. Specifičnost ureditve odmere davka od nenapovedanih dohodkov se kaže tudi z vidika nastanka davčne obveznosti. Vir in vrsta nenapovedanih dohodkov nista znana, zato pri odmeri davka davčni organ ne ugotavlja, katere vrste davka davčni zavezanec ni napovedal in plačal, niti ne ugotavlja, kdaj bi jih moral napovedati. Davčnemu zavezancu pravni red omogoča različne možnosti za odpravo nepravilnosti in če teh možnosti ne izkoristi in se izpolnjevanju obveznosti še naprej izogiba, pa je po našem mnenju primerno, da se neskladje obdavči po višji stopnji. S to spremembo višine obdavčitve se vzpostavlja tudi ustavno načelo enakosti med zavezanci, ki spoštujejo pravni red, in pa tistimi, ki ga kršijo. Po predlagani ureditvi davčnemu organu v davčnem inšpekcijskem nadzoru ne bo treba več opraviti sklepnega pogovora z zavezancem za davek, še vedno pa mora zavezancu za davek zagotoviti informacije o vseh pomembnih dejstvih in dokazih, ki so bili izvedeni v inšpekcijskem nadzoru. Predlog zakona tudi razširja krog oseb, ki so poroki za plačilo davčnega dolga, predvsem če je bilo premoženje od davčnega dolžnika pridobljeno neodplačno ali pa po ceni, ki je nižja od tržne cene, in sicer v letu oziroma po letu, v katerem je davčna obveznost nastala. Mi kot predlagatelji predlogi zakona ugotavljamo, da davčni dolžniki na različne načine prenašajo premoženje na druge osebe in s tem onemogočijo izterjavo obveznosti, kar želimo z omenjeno spremembo sankcionirati. Z namenom učinkovitosti izvršbe se spreminjajo določbe, ki urejajo javno dražbo in prodajo zarubljenih premičnin z zbiranjem ponudb. Predlaga se tudi nov institut, in sicer zadržanje zastaranja, kar pomeni, da zaradi ovir, ki so pravne ali pa dejanske narave, rok za davčno izvršbo ne teče. Z namenom odvračanja kršitev davčnih obveznosti se spreminjajo tudi določbe, ki urejajo davčne in hujše davčne prekrške posameznikov.
Vlada predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona podpre. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Mavko.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo.
Za predstavitev poročila dajem besedo predsedniku gospodu Starmanu.
BOJAN STARMAN (PS DL): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Lep pozdrav vsem skupaj!
Odbor za finance in monetarno politiko je na svoji 23. seji dne 4. 12. 2013 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Odboru je bilo
posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki ob tem v okviru konkretnih pripomb glede rešitve 2. člena opozarja, da gre ob premestitvi uveljavljanja rešitve v samostojno določbo za hkratno spremembo veljavne ureditve na način, da se spreminja tako dolžina obdobja, za katero se lahko uvede postopek odmere davka, in hkrati zvišuje tudi davčna stopnja, kar posledično odpre vprašanje skladnosti tovrstne rešitve z ustavo. Poleg tega Zakonodajno-pravna služba postavlja konkretne pripombe k 5., 8., 10., 12. in 19. členu zakona. Odboru je bilo posredovano mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki predlog zakona podpira. Izmed kvalificiranih predlagateljev so v poslovniškem roku, to je 28. 11. 2013, na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe vložile amandmaje koalicijske poslanske skupine, in sicer k 2., 5., 6., 9., 10., 13., 19. členu, k naslovu končna določba ter amandma za nov 25.a člen zakona. Na seji so prisostvovali predstavniki Ministrstva za finance, predstavnica Zakonodajno-pravne službe ter predstavnik Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije. Mnenje za spremembo zakona s strani Vlade Republike Slovenije oziroma predstavnika, ministra za finance ste že slišali. Precej smo na odboru razpravljali glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe k 2. členu zakona predloga, ki dodaja nov 68. člen. V razpravi je bilo opozorjeno in so bili izraženi pomisleki glede osnovne pravne varnosti zavezancev, retroaktivnosti in na novo uvedeni 70-odstotni obdavčitvi v funkciji kazni. Po daljši razpravi je odbor sprejel vse amandmaje koalicijskih poslanskih skupin, to je k 2., 5., 6., 9., 10., 13. in 19. členu, k naslovu končna določba in amandma za nov 25.a člen zakonskega predloga. Po izvedenem glasovanju o amandmajih je odbor v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih zakonskega predloga skupaj in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, ki vse sprejete amandmaje vključuje.
Predlagamo, da tudi Državni zbor tak zakon sprejme. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, predsedniku odbora gospodu Starmanu. Ker je zbor na 18. seji že opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni možna. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu niso bili vloženi, zaključujemo z drugo obravnavo in vam sporočam, da bo glasovanje o predlogu zakona v skladu s časovnim potekom seje potekalo danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 9. točki dnevnega reda. S tem prekinjamo to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO
117
DZ/VI/19. seja
PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OPRAVLJANJU PLAČILNIH STORITEV ZA PRORAČUNSKE UPORABNIKE.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada in ponovno vabim državnega sekretarja mag. Mavka k uvodni obrazložitvi.
MAG. MITJA MAVKO: Lepa hvala, gospa podpredsednica.
Če dovolite, še predstavitev Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike. Predlog zakona, ki je danes pred vami, dodatno sistemsko ureja nove storitve, ki jih za proračunske uporabnike opravlja Uprava Republike Slovenije za javna plačila. S tem predlogom zakona želimo predvsem slediti modernizaciji tovrstnih storitev v Republiki Sloveniji, in sicer nadaljnjemu razvoju elektronskega poslovanja v skladu z usmeritvami in priporočili tudi drugje v Evropski uniji. S tem zasledujemo cilj zmanjševanja stroškov, racionalizacije poslovanja, odpravljanja administrativnih in drugih ovir ter spodbujanje gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti delovanja javnega in zasebnega sektorja v okviru elektronskega poslovanja. Predlagana sprememba zakona predvideva uvedbo obveznega predlaganja elektronskih računov, namenjenih proračunskim uporabnikom, in hkrati uvedbo sistema za spletno plačevanje storitev proračunskih uporabnikov. Tako e-računi kot spletna plačila so bili v preteklosti deležni največ razprav v okviru obravnave tega zakona, mogoče zato nekoliko več besed o teh dveh elementih predloga zakona. Proračunski uporabniki bodo po novem morali prejemati račune in spremljajoče dokumente izključno v elektronski obliki. Tej zahtevi se bodo morali prilagoditi vsi izvajalci storitev in dobavitelji blaga, ki poslujejo s proračunskimi uporabniki. Pri tem je pomembno, da se zavedamo, da je omogočen vsem izvajalcem razmeroma dolg prehodni rok enega leta, v katerem bo tovrstna obveznost izdajanja e-računov stopila v veljavo.
V zvezi z e-računi ocenjujemo, da sprememba zakona proračunskim uporabnikom in gospodarskim subjektom ne bo povzročila bistvenih dodatnih stroškov, kar je treba utemeljiti z več dejavniki. Prvič, proračunskim uporabnikom je pri Upravi za javna plačila že zagotovljena možnost brezplačne uporabe posebne	informacijsko-komunikacijske
infrastrukture in programske opreme. Sistem izmenjave e-računov deluje na načelu transparentnosti in odprtosti, kar pomeni, da se vanj lahko vključujejo vsi zainteresirani ponudniki plačilnih storitev, ponudniki storitev procesne obdelave podatkov in izdajatelji ter prejemniki e-računov. Hkrati smo omenjene rešitve v več krogih usklajevali tudi s predstavniki gospodarstva in z bančnim sektorjem, zato da bi čim manj negativnih vplivov tega zakona lahko vnaprej absorbirali.
Naj na tem mestu povem, da želimo s tem predlogom slediti tistim najbolj razvitim državam članicam EU, predvsem bi izpostavil dve, Dansko in Avstrijo, ki obveznost poslovanja izključno z e-računi že imata v svoji zakonodaji. Na ta način, menimo, bo zagotovljena enaka obravnava vseh gospodarskih subjektov, ki sodelujejo s proračunskimi uporabniki, in enakopravna obravnava ponudnikov, v skladu s temeljnimi načeli, ki urejajo javno naročanje in preprečevanje omejevanja konkurence.
Enako načelo transparentnosti, odprtosti in dostopnosti storitev smo upoštevali pri določbah, ki urejajo sistem spletnih plačil. Ta sistem omogoča, da se s plačilnimi in kreditnimi karticami ali preko sistema spletnega bančništva ali sistema mobilne telefonije zagotavljajo proračunski uporabniki svojim strankam preko svojih spletnih portalov. Ti spletni portali pa se nato navezujejo nadalje na komunikacijsko infrastrukturo, ki jo zagotavlja Uprava za javna plačila. To v praksi pomeni, da bo namesto več tisoč posameznih javnih naročil in pogodb med proračunskimi uporabniki za te storitve sklenjena le ena pogodba med Upravo za javna plačila ... / znak za konec./... in bankami. Z vidika zakona naj omenim samo še omembo kritične infrastrukture, ki mora biti zagotovljena tudi v času stavke, zato predlagamo, da se predlog zakona podpre. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Mavko.
Odbor za finance in monetarno politiko je predlog obravnaval kot matično delovno telo. Besedo ima predsednik odbora gospod Starman.
BOJAN STARMAN (PS DL): Hvala lepa za besedo še enkrat, gospa podpredsednica.
Odbor za finance in monetarno politiko je na svoji 23. seji 4. 12. 2013 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike, ki ga je v proceduro oziroma v obravnavo in sprejetje predložila Vlada.
Prejeli smo mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je podala konkretne pripombe k posameznim členom predloga zakona, in sicer k 1., 4., 5., 8., 10., 15., 19., 22. in 25. členu. Dobili smo tudi mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 2. 12., ki je predlog zakona podprla. V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so amandmaje vložile poslanske skupine koalicije, in sicer k 2., 4., 5., 8., 10., 15., 19., 22. in 25. členu predloga zakona.
Seji so prisostvovali predstavniki Ministrstva za finance ter Zakonodajno-pravne službe. Predstavnik Ministrstva za finance je obrazložil razloge za spremembo in dopolnitve zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike, ki smo ga ravnokar tudi slišali. Predstavnica Zakonodajno-pravne
118
DZ/VI/19. seja
službe je pojasnila, da so pripombe njihove službe ustrezno upoštevane v vloženih amandmajih. Člani odbora predvsem iz opozicijskih poslanskih skupin pa so izpostavili predvsem vprašanje glede uvajanja obveznih elektronskih računov in kratkega enoletnega prehodnega obdobja ter s tem povezanimi stroški, še posebej zaustavitev informacijske tehnologije. Zanimala jih je tudi ureditev registra proračunskih uporabnikov in s tem povezana uporaba zelo natančnih osebnih podatkov. Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval in amandmaje poslanskih skupin koalicije in vse sprejel. Naknadno je odbor v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni tudi sprejeti amandmaji.
Predlagamo da dopolnjeni predlog zakona potrdi tudi Državni zbor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Starman.
Sledi predstavitev stališč poslanskih
skupin.
V imenu Poslanske skupine Državljanske liste ima besedo gospa Kristina Valenčič.
KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Državni sekretar s sodelavko, kolegice in kolegi!
Novela zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike med drugim uvaja rešitev, ki bo gospodarskim subjektom, ki so udeleženi v upravnih in sodnih postopkih ali ki uporabljajo druge storitve javnega sektorja, omogočala preproste in sodobne načine brezgotovinskega plačevanja storitev. Elektronsko poslovanje bo tudi administrativno in finančno razbremenilo dobavitelje blaga in izvajalce storitev, ki poslujejo z javnim sektorjem. Slednji bodo namreč na podlagi rešitev, ki jih prinaša ta novela, ustvarili občutne prihranke, ki bi sicer nastopili iz naslova izdajanja, pošiljanja in hrambe računov.
V	Poslanski skupini Državljanske liste bomo zato predlagane spremembe podprli.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospa Valenčič.
V	imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke ne bo predstavitve stališča.
Naslednja je na vrsti Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev in ni nobenega stališča.
V	tem trenutku je na vrsti gospa Mirjam Bon Klanjšček za predstavitev stališča Poslanske skupine Pozitivna Slovenija.
MAG. MIRJAM BON KLANJŠČEK (PS PS):
Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani prisotni!
Z novelo zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike se določajo nove naloge in storitve Uprave Republike Slovenije za javna plačila. Spreminjajo oziroma dopolnjujejo se posamezne določbe, za katere se je pri izvajanju zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike v praksi izkazalo, da jih je treba podrobneje urediti. Glavni cilj novega zakona je zagotoviti nadaljnji razvoj varnega elektronskega poslovanja v skladu z usmeritvami in priporočili Evropske komisije ter racionalizirati poslovanje in zniževati stroške javnega in zasebnega sektorja. Uskladiti je treba nabor podatkov, ki se vodijo v registru proračunskih uporabnikov. Uveden je obvezen elektronski račun v javni upravi in spodbujanje zasebnega sektorja k izdajanju elektronskih računov.
Bistvene novosti predloga zakona so naslednje: Uprava Republike Slovenije za javna plačila, v nadaljevanju UJP, poleg plačilnih storitev opravlja tudi veliko drugih storitev in posebnih strokovnih nalog za neposredne in posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter za proračune in upravljavce sredstev sistema enotnega zakladniškega računa in nadzornike javno finančnih prihodkov, zato se besedilo zakona ustrezno dopolni. Določene so nujne naloge UJP, ki se morajo opravljati tudi v času stavke. Zaradi posebnega pomena neprekinjenega in varnega opravljanja plačilnih storitev, izvrševanje državnega in občinskih proračunov, delovanje sistema enotnega zakladniškega računa in stabilnosti finančnega poslovanja Republike Slovenije predlog zakona določa tudi pristojnost UJP, da zagotavlja in skrbi za upravljanje, vzdrževanje in razvoj samostojne informacijsko- komunikacijske infrastrukture in posebnih informacijskih sistemov za opravljanje nalog in storitev. Dopolnjuje se nabor podatkov, ki jih UJP izbira in vodi v registru proračunskih uporabnikov, ter podrobneje se urejajo obveznosti upravljavcev sredstev sistema enotnega zakladniškega računa v zvezi s sporočanjem podatkov, ki so potrebni za vpis v register oziroma izbris iz registra proračunskih uporabnikov. Nadalje, podrobneje se ureja odpiranje posameznih namenskih transakcijskih računov pri Banki Slovenije, ki so namenjeni ločenemu vodenju sredstev in posebnih računov z ničelnim stanjem, ki jih proračunski uporabniki lahko odpirajo pri poslovnih bankah za namen dviga ali pologa domače in tuje gotovine ter odpiranje računov v tujini za diplomatsko-konzularna predstavništva Republike Slovenije. Poleg tega je predvidena uvedba obveznega izdajanja elektronskih računov, namenjenih proračunskim uporabnikom, ter določanje sistema za spletno plačevanje storitev
119
DZ/VI/19. seja
proračunskih uporabnikov. S predlogom zakona so tudi ustrezno dopolnjene kazenske določbe in opredeljeno pooblastilo prekrškovnega organa, da v hitrem postopku o prekršku lahko izreče globo v katerikoli višini v okviru razpona, ki je predpisan v 31. členu zakona.
V	Poslanski skupini Pozitivne Slovenije navedene rešitve podpiramo, zato bomo predlog zakona podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
V	imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke ima besedo gospa Romana Tomc.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Vsem prisotnim lep pozdrav!
Pred nami je še eden izmed zakonov, ki ne vzbuja prav posebne pozornosti. To očitno kažejo tudi stališča poslanskih skupin, pa vendar po našem mnenju temu ni povsem tako. Zakon namreč prinaša bistvene vsebinske spremembe in posege v naš sistem plačilnega prometa in ne pomeni zgolj uskladitve z evropsko zakonodajo, kot je to nekako na začetku dejal predlagatelj zakona. To pa je Vlada.
Naj na začetku spomnim vse, da je takšen način urejanja plačilnih storitev, kot ga imamo v Sloveniji, unikum v Evropi, zato naša ureditev bistveno odstopa od vseh ostalih. Zakon naj bi bil, kot rečeno, nek povsem tehnični zakon, ki bi urejal plačilne storitve za proračunske uporabnike, vendar je mnogo več od tega.
Številne spremembe so danes pred nami. Jaz pa bi se pravzaprav osredotočila predvsem na tri, ki nas najbolj motijo. S predlaganimi spremembami se namreč uvajajo nekatere nove storitve, ki naj bi jih opravljala poleg teh, ki jih že sedaj opravlja ogromno, Uprava za javna plačila. Tako bo možno brezgotovinsko plačevanje, na primer sodnih in upravnih taks, glob za prekrške. To je sicer vse povsem v redu, vendar tudi recimo nakup vstopnic za gledališče, ribolov, muzeje nakup literature in tako naprej. Menimo, da bo UJP s tem nekako presegel tisti namen, zaradi katerega je bil pravzaprav ustanovljen in bistveno posegel tudi v poslovanje drugih gospodarskih subjektov.
Druga stvari, ki nas zelo moti, je, da s predlaganimi spremembami dopolnjujemo nabor podatkov, ki jih Uprava za javna plačila obdeluje pri vodenju registra proračunskih uporabnikov. Bistvena novost namreč je, da se zbirajo dodatni osebni podatki o zastopnikih proračunskega uporabnika, pri čemer UJP-u ni omogočeno samo zbiranje, ampak seveda tudi obdelava teh podatkov. Ker pa se taki podatki že zbirajo v okviru Ajpesa, se nam seveda upravičeno zastavlja vprašanje, zakaj vendar, za kakšne namene bo UJP te dodatne podatke potreboval in na kakšen način jih bo obdeloval, če poudarjajo, da naj bi šlo pri spremembah tega
zakona predvsem zato, da se plačilni promet opravlja bolj učinkovito in hitreje.
Tretja stva,r proti kateri pa imamo največ pomislekov, pa je ta novost, ki je sicer bila s strani nekaterih opredeljena kot izrazito pozitivna, ki bo prinesla bistvene prihranke tako javnemu sektorju kot gospodarstvu. To je prehod na obvezno uporabo elektronskih računov in spremljajočih dokumentov v javnem sektorju. Tej zahtevi se morajo v enem letu prilagoditi vse pravne in fizične osebe, ki opravljajo storitve ali dobavljajo blago za proračunske uporabnike. To v praksi pomeni, naj ponazorim, da nihče, ki ne bo izdal računa in spremljajočih dokumentov v elektronski obliki, ne bo mogel poslovati z javnim sektorjem. Nihče se ne bo mogel prijaviti na razpis za javna naročila, če ne bo izpolnjeval teh pogojev. Jaz ocenjujem oziroma v naši poslanski skupini ocenjujemo, da bo to gospodarstvu povzročilo številne preglavice. Zato smo tudi predlagali v okviru razprave na odboru, da se določi neko prehodno obdobje, v katerem bi bilo mogoče račune izdajati na oba načina. To se pravi v papirni ali v elektronski obliki. Ta naš predlog žal ni bil sprejet in ocenjujem, da bo to v prihodnosti prineslo mnogo problemov in da se bomo lahko srečali tudi s situacijo, ko bo Vlada prinesla v Državni zbor predlog, da se to prehodno obdobje podaljša.
Še na nekaj bi opozorila. Predlagatelji poudarjajo, naj bi vse dodatne storitve UJP ne imele nobenih finančnih posledic. Mi seveda menimo, da temu ni tako. Če UJP že danes razpolaga z dovolj kadri, z dovolj prostori in ima ustrezno informacijsko podporo, se seveda upravičeno sprašujemo, ali je poslovanje UJP v tem trenutku racionalno.
Zaradi vseh teh pomislekov v Poslanski skupini SDS tega predloga sprememb ne moremo podpreti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Tako smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Glasovanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 9. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O MEDNARODNI ZAŠČITI V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Predlog zakona je obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predstavniku Jerku Čehovinu.
120
DZ/VI/19. seja
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Hvala obema podpredsednicama. Lep pozdrav vsem ostalim prisotnim!
Matični odbor je na 17. seji 4. 12. obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je objavljen na spletni strani Državnega zbora v Poročevalcu z dne 7.10.2013. Odbor je bil predhodno seznanjen z mnenjem Zakonodajno-pravno službe, z mnenjem Državnega sveta, z mnenjem Varuha človekovih pravic in pa z dopisom Amnesty Internacional Slovenije, Slovenske filantropije, Mirovnega inštituta, Jezuitskega združenja za begunce Slovenije in Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij PIC. Predstavnik predlagatelja državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je v dopolnilni obrazložitvi povedal, da je predlagani zakon rezultat obširne razprave in posvetovanj, upoštevana je bila tudi večina vsebinskih pripomb nevladnih organizacij. Predlog zakona v nacionalni pravni red prinaša določbe Direktive 2011 95EU, ki določa vsebinske pogoje za priznanje mednarodne zaščite ter raven pravic, ki jih mora država zagotavljati osebam s priznano mednarodno zaščito. Predlog zakona pomeni tudi uskladitev s predvideno novelo Zakona o tujcih, v kateri bo na novo določeno združevanje oseb s priznano mednarodno zaščito, posega pa tudi na področje izvajanja postopkov po Uredbi 2003 343ES, to je tako imenovana dublinska uredba, ter zavrženja prošnje zaradi ugotovitve pristojnosti druge države umika.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe Katarina Kralj je povedala, da vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin pretežno sledijo pripombam iz njihovega pisnega pravnega mnenja. Ponovila je pravnosistemska opozorila, da predlog zakona iz Zakona o mednarodni zaščiti črta ureditev pogojev in postopka združevanja družine oseb s priznano mednarodno zaščito, opredelitev družinskih članov, upravičencev in večino njihovih pravic z obrazložitvijo, da bo to de lege ferenda urejal Zakon o tujcih, ki se načeloma ne porablja za osebe s priznano mednarodno zaščito. Predstavnik Državnega sveta državni svetnik Rajko Fajt je povedal, da Državni svet predlog zakona podpira. Predstavnica Varuha človekovih pravic, namestnica varuhinje Kornelija Marzel je v predstavitvi pisnega mnenja poudarila, da bi bilo v Zakonu o mednarodni zaščiti nujno ponovno uvesti brezplačno pravno pomoč na prvi stopnji in možnost vložitve prošnje za mednarodno zaščito na diplomatskih in konzularnih predstavništvih Republike Slovenije. V nadaljevanju je podala pomisleke glede postopka za podaljšanje subsidiarne zaščite, ker je predlagano, da se v tem postopku lahko presoja le obstoj tistih razlogov, zaradi katerih je bila subsidiarna zaščita podana. Po njihovem mnenju bi bilo z
vidika ekonomičnosti že pridobljenih pravic ter pravice do učinkovitega pravnega varstva smiselno, da se presojajo vsi razlogi, ki jih je prosilec navedel v prošnji, pa tudi tisti, ki so nastali kasneje. Predstavnik pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij PIC Miha Nabergoj je v imenu petih nevladnih organizacij, ki so se z dopisom obrnile na odbor, predstavil pobudo, in sicer za spremembo instituta podaljšane subsidiarne zaščite skladno z načelom ekonomičnosti postopka in s pravico do učinkovitega pravnega sredstva, tako da bi se v tem postopku preverjal obstoj vseh razlogov za podaljšanje subsidiarne zaščite, poleg tistih, na podlagi katerih je bila osebi mednarodna zaščita priznana, tudi drugih, na podlagi katerih bi lahko bila upravičena do subsidiarne zaščite. Nevladne organizacije nasprotujejo tudi prenosu instituta združevanje z družino iz Zakona o mednarodni zaščiti v Zakon o tujcih. Predstavnik predlagatelja je potem dodatno pojasnil, da je novela Zakona o tujcih pripravljena v zelo kratkem času in vložena v zakonodajni postopek in z njo se širi tudi obseg upravičenih družinskih članov, s katerimi se bo oseba s priznano mednarodno zaščito lahko združevala, saj se v tem delu osebe s priznano mednarodno zaščito izenačujejo z drugimi državljani tretjih držav.
Glede ponovne uvedbe možnosti vložitve prošnje za mednarodno zaščito na diplomatsko-konzularnih predstavništvih pa je povedal, da naša diplomatsko-konzularna mreža trenutno tega ne omogoča. Glede javnih razpisov za tolmače pa je pojasnil, da ta možnost obstaja, ni pa obvezna, s čimer si olajšuje pridobitev tolmačev za vse jezike, ki so zelo specifični in se tolmači zanje zelo težko dobijo. Zagotovil je, da tolmače preverjajo v skladu s svojimi možnosti, s čimer je zagotovljena ustrezna varnost in tolmačenje. V nadaljevanju je odbor brez razprave sprejel amandmaje poslanskih skupin Pozitivna Slovenija, Socialni demokrati, Državljanska lista in DeSUS k 2., 14, 23., 29., 30., 33., 34., 38. in 39. členu. Odbor je v skladu s ... /znak za konec razprave/ ... Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel.
Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so sprejeti amandmaji vključeni. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del tega poročila.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Čehovin. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo dajem gospe Kristini Valenčič, Poslanska skupina Državljanske liste.
KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Hvala lepa. Lep pozdrav še enkrat!
Vsako minuto mora 8 ljudi po svetu pustiti vse za seboj, da bi ubežali vojni, preganjanju ali
121
DZ/VI/19. seja
ustrahovanju. Mnogo beguncev se mora odločati med slabo in slabšo možnostjo. Slovenija je kot podpisnica Ženevske konvencije in članica Evropske unije dolžna nuditi mednarodno zaščito takim posameznikom. Po raziskavi Visokega komisariata Združenih narodov za begunce za Srednjo Evropo ima Slovenija bistveno manj prosilcev za azil kot katerakoli druga srednjeevropska država pa tudi najnižji odstotek priznanih statusov begunca. Večina prosilcev za azil, ki iščejo varno zatočišče, prihaja iz Afganistana, Gruzije, Iraka, Pakistana, Srbije in Turčije. Slovenija takim osebam že zagotavlja učinkovit azilni sistem. Azilni sistem, ki deluje hitro in učinkovito, ki je pošten, in ki omogoča, da je vsakemu prosilcu za azil, ki resnično potrebuje mednarodno zaščito, dodeljen status begunca. Tak sistem tudi preprečuje tistim, ki ne potrebujejo takšne zaščite, da bi od sistema imeli korist. S predlaganimi spremembami novele Zakona o mednarodni zaščiti v slovenski pravni red prenašamo evropsko direktivo, ki določa vsebinske pogoje za priznanje mednarodne zaščite ter raven pravic, ki jih mora država zagotavljati osebam s priznano mednarodno zaščito. Spremembe se tako nanašajo na opredelitev ranljivih kategorij oseb s posebnimi potrebami, družinskih članov, subjektov zaščite ter posebne družbene skupine, same definicije notranje zaščite, minimalno časovno opredelitev trajanja subsidiarne zaščite. Novela se tudi usklajuje s predvidenimi spremembami novele Zakona o tujcih. V Državljanski listi se zavedamo, da ni nihče begunec po svoji volji, zato mora vsaka država tej najbolj ranljivi skupini oseb nuditi vso potrebno zaščito. Slovenija ima to področje že ustrezno zakonsko urejeno in preko svojih institucij zagotavlja iskalce mednarodne zaščite, visoko stopnjo pravne in socialne pomoči. Prepričani smo, da bodo predlagane spremembe pozitivno vplivale na učinkovitost postopka priznavanja mednarodne zaščite, zato bomo predlog novele zakona podprli.
Danes obeležujemo mednarodni dan migrantov. V Sloveniji je vsak peti prebivalec priseljenec. Žal je Slovenija še vedno precej homogena skupnost, ki še vedno deli ljudi na naše in nenaše. Še vedno prevladuje strah, da bi s priseljenci naša družba postala manj varna, da se bosta izgubili istovetnost in naša kultura. Slovenija si mora prizadevati, da ustvari boljše gospodarske in družbene pogoje, da izselitev, ki postaja zadnje čase vse večji trend, ne ostane edina možnost za tiste, ki iščejo ekonomsko in socialno varnost, pravico in spoštovanje človeškega dostojanstva. Zato pričakujem, da bo v naslednjem letu Vlada vložila dodaten napor za ustvarjanje možnosti in priložnosti za nove zaposlitve in nova delovna mesta.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospe Kristini Valenčič.
Gospa Jasmina Opec pa bo predstavila stališče v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala za besedo. Spoštovani!
Kot številni drugi zakoni tudi predlagana novela Zakona o mednarodni zaščiti v slovenski pravni red prenaša določbe evropskih direktiv, v tem primeru Direktive 2011/95, ki določa vsebinske pogoje za priznanja mednarodne zaščite ter raven pravic, ki jih mora država zagotavljati osebam s priznano mednarodno zaščito. Novela tako ureja razloge in postopek v zvezi s prenehanjem in odvzemov statusa mednarodne zaščite, na novo pa opredeljuje tudi nekatere pogoje za delovanje tolmačev v postopkih priznavanja mednarodne zaščite. V zvezi s postopki združevanja družine, kar sicer ureja Zakon o tujcih, ki je trenutno še v postopku priprave, se spreminjajo tudi določbe, ki urejajo nastanitev v integracijski hiši. Nastanitev v integracijski hiši se tako omogoča tudi družinskim članom osebe s priznano mednarodno zaščito, ki so pridobili dovoljenje za prebivanje na podlagi pravice do združitve družine, skladno z Zakonom o tujcih, če ima oseba s priznano mednarodno zaščito še pravico do bivanja v integracijski hiši. Predlog tudi omogoča, da bo oseba s priznano mednarodno zaščito prejemala denarno nadomestilo za zasebno nastanitev tudi za družinske člane, s katerimi bo združevala družino po Zakonu o tujcih. Tako se iz Zakona o mednarodni zaščiti v celoti črtajo navedene vsebine in se prenašajo v Zakon o tujcih, ki se načeloma naj ne bi uporabljal za osebe s priznano mednarodno zaščito. V zvezi s slednjim v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke opozarjamo na pomisleke, na katere je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba, in sicer da se s takšnim pristopom ruši preglednost in konsistentnost pravnega reda, zato bi se oba zakonska predloga, tako novela Zakona o mednarodni zaščiti kot novela Zakona o tujcih morala uveljaviti sočasno. Prav tako bi veljalo še enkrat pretehtati pripombe nevladnih organizacij in varuhinje človekovih pravic v zvezi s postopkom instituta subsidiarne zaščite. Kljub temu v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ocenjujemo, da so predlagane spremembe, predvidene v noveli Zakona o mednarodni zaščiti, ustrezne, saj usklajujejo naš pravni red za zakonodajo Evropske unije, zato jim ne nameravamo nasprotovati. Upamo pa, da bomo kmalu dobili na mizo tudi novelo Zakona o tujcih, s katerim se bo prenos navedene zakonodaje zaključil. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospe Jasmini Opec.
V imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev ne bo stališča.
122
DZ/VI/19. seja
Gospod Jerko Čehovin, ste na vrsti za predstavitev stališča Poslanske skupine Pozitivne Slovenije.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Še enkrat hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, gospod državni sekretar!
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti v nacionalni pravni red prinaša določbe direktive EU, ki določa vsebinske pogoje za priznanje mednarodne zaščite ter raven pravic, ki jih mora država zagotavljati osebam s priznano mednarodno zaščito. Predlog zakona tako posega v opredelitev ranljivih kategorij oseb s posebnimi potrebami, opredelitev družinskih članov, subjektov zaščite ter posebne družbene skupine, opredelitev definicije notranje zaščite, minimalno časovno opredelitev trajanja subsidiarne zaščite in opredelitev informiranja oseb s priznano mednarodno zaščito. Ker gre za zelo pomembno in predvsem zelo občutljivo področje, nas veseli, da je bil predlog zakona predmet široke razprave ter da je ostala neupoštevana le ena sama pripomba nevladnih organizacij, ki se nanaša na podaljšanje subsidiarne zaščite. V Pozitivni Sloveniji smo se sicer zavzemali za to, da bi se upoštevala tudi ta zadnja pripomba, ki je ostala odprta, vendar pa se je na koncu po obširni obrazložitvi predlagateljev izkazalo, da obstoječi zakon v takšnih primerih že dopušča možnost ponovitve vloge za dodelitev subsidiarne zaščite ter da zato ni potrebe po tem, da se obstoječo ureditev v tem delu vsebinsko spreminja.
Predlog zakona med drugim tudi bolj enotno in celovito ureja razloge ter postopek za prenehanje in odvzem statusa mednarodne zaščite, ki so bili sedaj uvrščeni razdrobljeno v različna poglavja zakona.
V okviru obravnave novele zakona so bili izpostavljeni tudi nekateri pomisleki, ki se nanašajo predvsem na združevanje družine za osebe s priznano mednarodno zaščito, ki se bo na novo določila v zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, ki pa še ni bil vložen v zakonodajni postopek. V tem delu v Pozitivni Sloveniji pričakujemo, da bo predlagatelj ob pripravi tega zakona upošteval pripombe strokovne javnosti ter da bo predlog zakona v primerjavi z Zakonom o tujcih osebam, na katere se nanaša, nudil pravico in zaščito v enakem obsegu oziroma da se bo z njim obseg upravičenih družinskih članov, s katerimi se bo oseba s priznano mednarodno zaščito lahko združevala, razširil. Pripravo novele Zakona o tujcih bomo torej pozorno spremljali. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti, ki ga obravnavamo danes, pa bomo v Pozitivni Sloveniji podprli. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Čehovin.
Gospod Jožef Jerovšek ima besedo v imenu Polanske skupine Slovenske demokratske stranke.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Gospa predsedujoča, spoštovane, spoštovani! Pred nami je novela Zakona o mednarodni zaščiti, s katero se v slovenski pravni red prenašajo direktive Evropske unije, ki določajo vsebinske pogoje za priznanje mednarodne zaščite ter raven pravic, ki jih mora država zagotavljati osebam s priznano mednarodno zaščito. Prav tako se celovito urejajo razlogi ter postopek za prenehanje in odvzem statusa mednarodne zaščite, ki so sedaj uvrščeni v različna poglavja zakona. Z novelo se jasneje opredeljujejo pogoji za tolmača, s katerimi se sklene ustrezna pogodba. Izvedba javnega razpisa pa glede na specifičnost potreb po postopkih mednarodne zaščite ni več obvezna. Z noveliranjem zakona o mednarodni zaščiti se v aktualnem mandatu Državnega zbora srečujemo drugič v dveh letih. Vsekakor gre razumeti razloge za noveliranje določil, ki gredo v smer uskladitve določil zakona o mednarodni zaščiti s predpisi Evropske unije, ki urejajo področje migracij. Ne gre pa razumeti dela, v katerem se odpira vprašanje konsistentnosti pristopa aktualne vlade, ki usklajuje Zakon o mednarodni zaščiti s predvideno novelo Zakona o tujcih, ki ni niti vložena. V tem delu se posega v področje združevanja oseb s priznano mednarodno zaščito, pri čemer se zaradi takšnega pristopa aktualne vlade zastavlja vprašanje pravne varnosti. Da takšno normiranje ruši preglednost in konsistentnost pravnega reda, kar je sporno z vidika pravne varnosti in varstva človekovih pravic, je v svojem mnenju opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Primerneje bi bilo zagotoviti sočasno uveljavitev novele Zakona o mednarodni zaščiti in novele Zakona o tujcih.
Na matičnem delovnem telesu je bil izpostavljen predlog, da se ponovno nujno uvede brezplačna pravna pomoč na prvi stopnji. V zvezi s tem vprašanjem v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke poudarjamo, da rešitev, ki je bila uvedena v zadnji noveli Zakona o mednarodni zaščiti, položaja prosilcev za mednarodno zaščito ne poslabšuje, saj imajo zagotovljeno pravno pomoč nevladnih organizacij postopkov na prvi stopnji, ki so v azilnem domu vsakodnevno prisotni. Takšna oblika pravnega svetovanja je za prosilce lažja in hitreje dostopna, kar je v postopkih mednarodne zaščite nujno.
V	Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke glede na vse navedeno Predlogu zakona o mednarodni zaščiti ne bomo nasprotovali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Jerovšek.
V	imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov mag. Majda Potrata.
123
DZ/VI/19. seja
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani gospod državni sekretar, poslanke in poslanci! Migracije so del sodobnega sveta. K sreči se nekateri za migracije odločajo tako, da imajo vse pravne dokumente urejene in jih ne silijo v to razmere. Nekateri pa se za migracije odločajo zaradi najrazličnejših nesprejemljivih življenjskih okoliščin in ozaveščeni državljani in državljanke zagovarjamo tezo, da je tistim ljudem, ki so se ne po lastni krivdi znašli v nemogočih življenjskih razmerah, treba omogočiti čim lažjo pot do ureditve statusa. Slovenija je doživela migracije bodisi ekonomske ali politične na prehodu iz 19. v 20. stoletje, sredi 20. stoletja. Soočamo pa se z migracijami tudi v tem času. Ne nazadnje je ideja o pretoku ljudi, blaga in storitev vkomponirana v idejo o Evropski uniji. Je pa zanimivo, da Slovenija s stališča migracij ni pogosto ciljna država, ampak je pogosteje tranzitna država. Naj recimo povem nekaj primerov, kako se gibljejo podatki o tem, koliko ljudi je za status zaprosilo in koliko ljudi je status uveljavilo. Daleč največ zahtev je bilo v letu 2000, in to 9244. In če pogledate, kolikim je bil azil priznan, samo 11. Največ priznanih statusov je iz leta 2004. Takrat je bilo 1208 vlog, dobilo pa je ta status 39. Če pogledamo najnovejši podatek, do konca oktobra je bilo vloženih 257 zahtevkov, ugodeno pa je bilo 33 ljudem.
Zdaj poglejmo, kako zakon o mednarodni zaščiti določa oblike mednarodne zaščite. To sta dve, in sicer status begunca in subsidiarna zaščita. Status begunca se prizna osebi, ki utemeljeno in verodostojno izkaže, da je v matični državi ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti posebni družbeni skupini. Odločba o priznanju statusa begunca z dnem vročitve velja tudi kot dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Subsidiarna zaščita pa se prizna osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca, vendar izkaže utemeljene in verodostojne razloge, da bi ji bila ob vrnitvi v matično državo povzročena resna škoda, denimo grožnja s smrtno kaznijo ali celo usmrtitev, mučenje ali nehumano ali poniževalno ravnanje. Prav tako priznamo subsidiarno zaščito zaradi resne in individualne grožnje zoper življenje ali svobodo prosilca, zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada v izvorni državi. Odločba o priznanju subsidiarne zaščite z dnem vročitve velja tudi kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, dokler traja ta zaščita. Podatke o tem, iz katerih držav prihajajo prosilci, je povedala kolegica iz Državljanske liste. Naj pa opozorim še na eno stvar, da mora tujec v najkrajšem možnem času od vstopa v Republiko Slovenijo pri kateremkoli državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti izraziti namen za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. Sledi postopek, v katerem policija ugotovi njegovo istovetnost, pot, po kateri je prišel v Republiko Slovenijo, ter
ga preda azilnemu domu, kjer tujec vloži prošnjo za mednarodno zaščito. Tujec je pred sprejemom prošnje za mednarodno zaščito ustrezno informiran o postopku in pravicah v jeziku, ki ga razume. Tudi sprejem prošnje za mednarodno zaščito poteka ob prisotnosti prevajalca oziroma tolmača. Vse to sem povedala zaradi tega, da bi opozorila na dve ključni stvari, ki sta pri vlaganju zahteve za mednarodno zaščito bistveni. To pa je pravica do brezplačne pravne pomoči in pravica do tolmača. Zato je oboje treba obravnavati z dolžno skrbnostjo. In tu v Poslanski skupini Socialnih demokratov radi prisluhnemo pripombam zlasti civilne družbe.
Predlog sprememb bomo podprli.
Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujemo z drugo obravnavo predloga zakona. Glasovanje bomo v skladu s časovnim potekom seje opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 9. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU KULTURNE DEDIŠČINE.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.
Ne vidim predstavnika Vlade, da bi dopolnilno obrazložil predlog, zato dajem besedo mag. Majdi Potrata, predsednici Odbora za kulturo kot matičnega delovnega telesa.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Odbor za kulturo je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu kulturne dediščine obravnaval na šesti redni seji 4. decembra. Predlog zakona je preučila Zakonodajno-pravna	služba	z
zakonodajnotehničnega vidika in dala pripombe k 28 členom. Predlog zakona je obravnavala tudi komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Mnenje tega telesa je predstavil doktor Zoran Božič. Ob podpori temu predlogu zakonu je kot pomembno možnost poudaril predlagano možnost nagrajevanja poštenih najditeljev arheoloških ostalin, komisija pa je tudi menila, da mora država zagotavljati varovanje in ohranjanje kulturne dediščine, hkrati pa mora zagotoviti učinkovitost in smotrnost vseh postopkov, od določitve najdbe za kulturno dediščino in njenega evidentiranja do nadzora nad vsemi pravnimi in strokovnimi dejanji v zvezi z določeno najdbo, ki je kulturna dediščina. Predlog zakona je kot zainteresirano delovno
124
DZ/VI/19. seja
telo obravnavala tudi Komisija za narodni skupnosti in ugotovili so, da v 2. členu predloga zakona ni dovolj poudarjen in upoštevan ustavnopravni položaj avtohtonih narodnih skupnosti, kar se velikokrat v praksi odraža v nezadostnem upoštevanju položaja obeh avtohtonih narodnih skupnosti v narodnostno mešanem okolju. Poudarjeno je bilo tudi, da bi na narodnostno mešanem območju kot temeljni problem morali videti tudi to, da sodi med temeljne elemente nujne identitete in hkrati tudi kulturne raznolikosti Republike Slovenije, zato bi morala biti v predlogu zakona dediščina teh dveh narodnih skupnosti ustrezno uporabljena. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji koalicije k 22 členom in Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k 4 členom, posredovani sta bili tudi dve mnenji lokalnih skupnosti, Mestne občine Ljubljana in Skupnosti občin Slovenije. Minister doktor Uroš Grilc je povedal, da je bil Zakon o varstvu kulturne dediščine, ki je začel veljati marca 2008, že večkrat deležen nujnejših sprememb in dopolnitev in tudi tokrat dopolnitve oziroma spremembe odpravljajo nejasnosti posameznih definicij, vpeljujejo nove definicije in popravke notranje skladnosti zakona, uvajajo dopolnitev določb o razglašanju spomenikov, dopolnitev določb o uvrščanju v nacionalno bogastvo, vpeljujejo nagrade naključnim najditeljem arheoloških ostalin posebnega pomena, zagotavljajo preglednejšo razmejitev pristojnosti pri izdaji različnih vrst soglasij, dopolnjujejo določila v zvezi z izvajanjem raziskav, prenos težišča financiranja predhodnih arheoloških raziskav iz državnega proračuna, posegajo na področje reguliranja poklicev, dopolnjeni so postopki in ukrepi inšpekcijskega nadzora in urejajo se prehodne določbe v zvezi z varstvenimi usmeritvami za registrirano nepremično dediščino.
Zakonodajna-pravna služba je pojasnila, da je večina pripomb upoštevana v amandmajih koalicijskih poslanskih skupin. Sledila je daljša razprava članic in članov odbora. V nadaljevanju je bila s strani ministra pojasnjena tudi sprejemljivost ali nesprejemljivost pripomb. Odbor je sprejel amandmaje koalicijskih poslanskih skupin, ni sprejel dveh amandmajev SDS, dva amandmaja sta postala brezpredmetna, oblikoval je tudi svoj amandma k 21. členu. Vsi sprejeti amandmaji so uvrščeni v dopolnjeni predlog zakona. Predlagam dopolnjeni predlog zakona za sprejem na plenarnem zasedanju. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke in gospod Janez Ribič.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Državnega zbora. Spoštovane poslanke in poslanci!
S sprejetjem teh sprememb zakona naj bi odpravili pomanjkljivosti ugotovljene ob izvajanju zakona. Bojimo se, da temu ni tako, saj tako strokovna kot zainteresirana javnost ocenjujeta, da obstajajo različne interpretacije obsega in načina uveljavljanja lastninske pravice do najdb. Ustavno sodišče se je že ukvarjalo z načini poseganja v lastninsko pravico. V Slovenski ljudski stranki menimo, da razmerja med državo kot lastnico vseh najdb, za katere se ugotovi, da so kulturna dediščina na njenem ozemlju, in lastniki zasebnih zbirk niso dovolj jasno opredeljena. Menimo, da enako kot pri številnih drugih zakonih bo tudi tukaj prihajalo do konflikta interesov med nacionalnim in zasebnim. In to ni dobro, kljub temu da spremembe in dopolnitve zakona odpravljajo nekatere nejasnosti določenih definicij in uvajajo nove, Med drugim je tudi dopolnjena opredelitev nacionalnega bogastva. S spremembami naj bi bila zapolnjena tudi vrzel v zvezi z državnim lastništvom iz arheoloških izkopavanj na ozemlju Republike Slovenije. Dopolnjeno opredeljuje nacionalna bogastva in vnaša spremembe pri razglašanju spomenikov. Prav tako vpeljuje možnost nagrajevanja poštenih najditeljev arheoloških ostalin in določa postopek za ugotovitev upravičenosti najditelja do nagrade in njene višine. To se nam zdi pomembna predlagana možnost nagrajevanja poštenih najditeljev arheoloških ostalin. Glede na mednarodne izkušnje naj bi tak način stimuliranja najditeljev pozitivno prispeval k naklonjenosti in zaupanju sodržavljanov ter povečanju zavesti o nujnosti ohranjanja kulturne dediščine. Zaupanje je še toliko bolj pomembno, saj živimo v času krize vrednot. Zakon naj bi podrobneje razmejil pristojnosti pri izdaji različnih vrst soglasij in odpravi administrativnih ovir. S spremembami zakona ljubiteljski iskalci arheoloških ostalin ne bodo več potrebovali univerzitetne izobrazbe za pridobitev dovoljenja. Sprememba zakona prinaša tudi spremembe v financiranju in odpravo razvida trgovcev s kulturno dediščino pri ministrstvu. Spremembe zakona tudi predvidevajo, da je treba lastnike nepremičninske kulturne dediščine o vpisu v register obveščati z javno objavo registra na svetovnem spletu.
V Slovenski ljudski stranki predlog zakona podpiramo tudi zato, ker se zavedamo, da mora država zagotavljati varovanje in ohranjanje kulturne dediščine, obenem pa mora zagotoviti učinkovitost in smotrnost vseh postopkov od določitve najdbe za kulturno dediščino in njenega evidentiranja do nadzora nad vsemi pravnimi in strokovnimi dejanji v zvezi z določeno najdbo, ki je kulturna dediščina. To je nujno, saj vemo, da včasih ni bilo tako. Ob sprejetju sprememb pa bi bilo pametno sprejeti še zavezo, da tudi na osnovi členov tega zakona ne bomo odpirali ideoloških tem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Ribič.
125
DZ/VI/19. seja
Besedo ima Marjana Kotnik Poropat v imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Hvala, spoštovana podpredsednica. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!
V tem letu praznujemo 100-letnico organiziranega varstva kulturne dediščine v Sloveniji. Pred 100 leti je namreč svojo službo deželnega konservatorja za Kranjsko nastopil dr. France Stele, seveda takrat v okviru decentralizacije dunajske centralne komisije za varstvo spomenikov. Novela Zakona o varstvu kulturne dediščine tako prihaja ob pravem času, pa čeprav gre le za najnujnejše spremembe, s katerimi se odpravljajo najbolj pereče težave v zvezi z izvajanjem zakona in zagotavljanjem javnega interesa. Z novelo bo pripravljena potrebna podlaga za konkretnejše spremembe, ki bodo po besedah ministra za kulturo vključevale nove rešitve na področju varstva dediščine v prostoru, postopka izdajanja dovoljenj za odstranitev dediščine in organiziranosti delovanja muzejev.
Med obravnavo omenjenega predloga na seji matičnega delovnega telesa je bilo v razpravi izpostavljeno, da je bilo področje varovanja kulturne dediščine v proračunih za leti 2014 in 2015 podvrženo velikim finančnim rezom in je bil zato z namenom izboljšanja stanja v parlamentarno proceduro vložen zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi. Ob tem bi želela posebej poudariti, da se v Poslanski skupini DeSUS zavedamo pomena varstva kulturne dediščine. Kulturna dediščina namreč spodbuja družbeno povezovanje, zagotavlja občutek lastne identitete, ob raznovrstnosti pa spodbuja tudi strpnost in spoštovanje drugega. Dediščina je pomemben spodbujevalec trajnostnega razvoja in kulturnega turizma, od varstva okolja, prenove in razvoja podeželja do kulturnih vidikov prostora in njegovega razvoja. Kljub temu pa v Poslanski skupini DeSUS menimo, da v danem trenutku ni primeren čas za sprejetje takega zakona. Trenutna finančna situacija nam namreč narekuje premišljeno porabo proračunskih sredstev in realizacijo programov ter projektov glede na prioritete.
Poslanke in poslanca Poslanske skupine DeSUS bomo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu kulturne dediščine podprli. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti, dr. Laszlo Goncz.
DR. LASZLO GONCZ (PS NS): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani gospod državni sekretar, kolegice in kolegi!
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu kulturne dediščine je bil po navedbah predlagatelja vložen v postopek zaradi doseganja večje operativnosti določb zakona. S predlogom se odpravljajo določene nejasnosti posameznih definicij in se vnašajo tudi nekatere nove razlage. Med drugim se uvajajo dopolnitve določb o razglašanju spomenikov ter uvrščanju spomenikov v nacionalno bogastvo. Predlagajo se tudi nagrade naključnim najditeljem arheoloških ostalin posebnega pomena kot tudi določene korekcije glede transparentnosti in učinkovitosti financiranja arheoloških raziskav ter nekatere druge spremembe. Predlog zakona smo obravnavali tudi na seji Komisije za narodni skupnosti, ker nas pristojne organizaciji avtohtonih narodnih skupnosti nenehno opozarjajo na pomanjkljivosti in nedoslednosti na tem področju z zornega kota omenjenih skupnosti. Predvsem je treba izpostaviti težavo, da specifičnost premične in nepremične dediščine na narodnostno mešanih območjih, ki je posledica kontinuiranega bivanja oziroma sobivanja avtohtonih narodnih skupnosti na omenjenem teritoriju, je pri ugotavljanju kulturnih spomenikov velikokrat spregledana ali nedosledno definirana. Marsikdaj prihaja tudi do neustreznega posploševanja, zaradi česar ni korektno definirana in razvidna specifičnost kulturne dediščine z vidika posebnih elementov narodnih skupnosti. Omenjeno žal neugodno in tudi negativno vpliva na po naši presoji sporno spreminjanje kulturne krajine, arhitekture in drugih elementov premične in nepremične dediščine, zato predstavlja tudi neposredno težavo z vidika ohranjanja narodne identitete avtohtonih narodnih skupnosti. Ob zavedanju, da predlog zakona, ki je po navedbi predlagatelja zgolj prvi krog predvidenih sprememb na tem področju, daje zgolj omenjene možnosti za reševanje spornih vsebinskih vprašanj, z vidika narodnih skupnosti namreč vsi členi zakona niso odprti, smo se v naši poslanski skupini ter na Komisiji za narodni skupnosti odločili za opozorilo omenjene težave, in to smo želeli doseči s spremembo 9. točke prvotno predlaganega prvega odstavka 3. člena zakona, da bi tako zagotovili osnovo za morebitne poznejše bolj tehtne zakonske spremembe. V zvezi s tem smo opravili več pogovorov in usklajevanj tudi s pristojnim ministrstvom za kulturo in moram poudariti, da smo v vsebinskem smislu v veliki meri soglašali. Žal pa je kljub temu prevladalo mnenje, da naš amandma ne sodi v kontekst sedaj predlagane spremembe zakona. Res je, da je s strani koalicije v fazi sprejemanja zakona pred odločanjem na seji matičnega delovnega telesa bil vložen amandma, ki je spremenil koncept besedila in oblike predlaganega 2. člena, ki se nanaša na spremembo 3. člena veljavnega zakona. Ker je bil amandma sprejet, je naš predlog amandmaja postal brezpredmeten.
126
DZ/VI/19. seja
Naj zaključim s tem, da kljub temu da se z vsebino spremembe zakona soglašava v večini predlaganih vsebin, vendar zaradi opozarjanja na omenjene težave z vidika narodnih skupnosti, ki sem jih omenjal, in predvsem z željo, da se vsebina zakona v bližnji prihodnosti v tej smeri nadgradi, pri glasovanju ne bova prispevala glasova za sprejetje predlaganih sprememb zakona. Hvala lepa.
V	tem smislu, če sem naštel samo nekaj na splošno teh elementov predloga zakona, nas v Poslanski skupini Pozitivne Slovenije prepričuje to, da predlog zakona podpremo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Meršol.
V	imenu Poslanske skupine SDS ima besedo gospa Janja Napast.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, dr. Laszlo Goncz.
V imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija ima besedo gospod Mitja Meršol.
MITJA MERŠOL (PS PS): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Pozdrav državnemu sekretarju oziroma trojki iz kulture, kolegice, kolegi!
Varstvo kulturne dediščine so trije pomembni pojmi, da ne rečem celo himnični pojmi vrednot, katerim je zdaj dodana tudi etnična pripadnost in s tem povečanje kulturne raznolikosti v Sloveniji, in to ureja zakon oziroma predlog zakona dopolnjuje s svojim operativnim delom, tako da iz tistega vrednostnega pojma varstvo izvajamo glagol varovanje, ki naj bi bil bolj operativen, kar se tiče kulturne dediščine. Mislim, da je treba tukaj zlasti poudariti to, da je pri tem res dodana kulturni dediščini tudi ta kulturna dediščina manjšinskih etničnih skupnosti in staroselcev, ki dodajajo še to vrednoto in s tem povečujejo našo kulturno raznolikost, kar je pa tudi pravzaprav v skladu z deklaracijami, ki so bile sprejete že na začetku tega tisočletja v Združenih narodih, Svetu Evrope, in drugimi mednarodnimi deklaracijami. Pomembno v tej noveli zakona je tudi dotikanje tistega, kar je bilo danes že večkrat omenjeno, nagrad za naključno odkrivanje arheoloških najdb. Gre pa resnično za naključno, ne za načrtovano odkrivanje, in pri tem je novela zakona dokaj jasna in opredeljena. Tudi kar se tiče samih definicij, ki so tudi ena izmed osrednjih dejavnosti te novele, definicije iznosa, vnosa, izvoza, uvoza kulturnih vrednot in dediščine, se predlog zakona loteva teh definicij tako, da jih tudi sorazmerno primerja in postavlja tudi v carinsko zakonodajo in zakonodajo o našem notranjem trgu, tako da je tudi tukaj marsikaj storjenega naprej. Kar se tiče samega financiranja predarheoloških raziskav, se težišče sedaj v noveli zakona prenaša po nekakšen načelu: najprej razmisli, potem pa koplji. Se pravi, da je treba najprej resnično financirati in povečati težišče financiranja za presojo in analizo tistega, kaj je treba izkopavati in šele nato začeti kopati. Tudi glede samega reguliranja poklicev in vseh mogočih nazivov in strokovnih nosilcev na tem področju je predlog zakona dokaj usklajen tudi z direktivo EU iz leta 2005, tako da je tudi v tem smislu storjen korak naprej. Prav tako pa tudi samo urejanje inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem oziroma delovanjem pri varovanju kulturne dediščine.
JANJA NAPAST (PS SDS): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Lepo pozdravljeni z Ministrstva za kulturo, kolegi in kolegice!
Tako kot prejšnji zakon tudi ta odpravlja nekatera neskladja s posameznimi definicijami in vnaša potrebne nove. Dopolnjuje se del v zvezi z državnim lastništvom najdb iz arheoloških izkopavanj na ozemlju Republike Slovenije. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu kulturne dediščine izostruje odgovornost, dobrovernih posestnikov, saj se mora najditelj oziroma lastnik zavedati svojih dolžnosti. Treba je izpostaviti, da zakon predlaga možnost nagrajevanja poštenih najditeljev arheoloških ostalin in določa postopek za ugotovitev upravičenosti najditelja do nagrade in njene višine, ki pa ne bi pomenila znatnejše obremenitve državnega proračuna. Vendar imamo v Slovenski demokratski stranki pomisleke o le-tem predvsem zaradi nejasnega razmerja med državo kot lastnico vseh najdb, za katere se ugotovi, da so kulturna dediščina. Menimo, da razmerja kljub spremembam pri razglašanju spomenikov niso jasno opredeljena, zato prihaja do konflikta interesov med nacionalnim in zasebnim. Predlog samo predvideva uskladitev opredelitve nacionalnega bogastva z zvrstmi dediščine iz nacionalnega predpisa. Slovenska demokratska stranka posebej pozdravlja povečano odgovornost dobrovernih posestnikov, ki je bila doslej zelo ohlapno določena, zaradi česar je bilo vračilo predmetov oškodovancem povezano s finančnimi stroški, ki so realno neupravičeni. Če so objekti samo vpisani v register, še ne pomeni, da so pravilno varovani in kdo je bolj odgovoren za varovanje dediščine. Zato se poraja tudi negotovost in skrb glede financiranja izvajanja javne službe. Pri nas nikoli ni veljalo, da država v celoti poskrbi za vzdrževanje in obnovo kulturnih spomenikov. To se veže na prenehanje financiranja, izvajanja javne službe, v katerem bodo začele z delom pokrajine, ki pa do danes še niso bile ustanovljene. Zavod pa ne razpolaga s sredstvi za obnove, torej lahko strožji varstveni režimi lastnikom in s tem občinam nalagajo večje stroške. Zakon pregledneje razmeji pristojnosti pri izdaji različnih vrsti soglasij, zato se s tem odpravlja administracija in zmanjšuje birokracija, na primer določbe, ki govorijo o posegih v dediščino, za katero ni potrebno kulturno varstveno soglasje zavoda.
127
DZ/VI/19. seja
Predlog uvaja nujno nedvoumnost pri določitvi inšpekcijskih zavezancev in celovito prenavlja določila inšpekcijskih ukrepov in postopka glede dolžnega ravnanja zavezanca v primeru odrejene ustavitve izvajanja del, sanacije stanja in nadomestnega ukrepa. Za nadaljnje delo pa bi rada opozorila na znak Evropske dediščine, ki ga lahko prejmejo nacionalni spomeniki, ki povečujejo ozaveščenost o spomenikih in imajo pomembno vlogo v zgodovini, kulturi ter razvoju Evropske unije in poudarjajo njihovo evropsko razsežnost. Z dejavnostmi obveščanja ter izobraževanja bo namreč lahko prihodnje leto med 23 državami sodelovala tudi Slovenija. Slovenska demokratska stranka bo predlog zakona podprla. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospa Napast.
V imenu poslanske skupine Socialnih demokratov ima besedo gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor! Tako kot večina predlogov zakonov, ki jih pripravlja Ministrstvo za kulturo, je tudi predlog novele Zakona o varstvu kulturne dediščine predviden za dvofazno prenovo. Predloženi predlog je zbir manjših popravkov, medtem ko naj bi bili večji posegi pripravljeni z drugo novelo.
Glavna področja sprememb, ki jih prinaša novela zakona, so po navedbi ministrstva naslednja: ureditev nejasnosti in neskladij posameznih definicij in vnos novih, nujno potrebnih, ureditev vrzeli v zvezi z državnim lastništvom najdb arheoloških izkopanin in dopolnitev določbe v zvezi s prenehanjem statusa spomenika ter obvezno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ob tem velja že v začetku dodati tisto, ki je praktično ena redkih, ki je deležna zanimanja javnosti, to je nagrada naključnemu najditelju arheološke najdbe. Zakon bolj jasno določa postopek prenehanja statusa spomenika na osnovi predloga pristojnega zavoda. V praksi se namreč dogaja, da občine prekličejo odloke za območje celotne občine, čeprav izda Zavod za kulturno dediščino negativen odgovor. S predlagano spremembo se občine zaveže k pridobitvi soglasja zavoda, s čimer se zaščiti zakonito varovana kulturna dediščina. Tako je sedaj to določilo bolj zavezujoče. Če pa bi občina ravnala v nasprotju s soglasjem ali brez njega, bi bilo mogoče sprožiti upravni spor oziroma presojo zakonitosti akta pred Ustavnim sodišče. Nagrado naključnemu najditelju arheološke najdbe pozna večina držav. Tako rešitev smo imeli tudi v preteklosti v zakonu iz leta 1961. Dejstvo je, da je dosedanja praksa pokazala, da je bilo število tistih, ki so na temelju zakona prijavili arheološke predmete, minimalno. Muzeji pa so posledično tudi izgubili stik z zbiralci in s tem pregled nad zasebno premično dediščino. Upamo, da bo tako ta nagrada
popravila odnos med zbiralci in muzejskimi ustanovami. Iz uvodne obrazložitve je mogoče razbrati predlagateljevo oceno, da je veljavni zakon v evropskem okolju spoznan za sodoben in napreden zakon, ki celovito ureja področje varovanja materialne in nesnovne kulturne dediščine na ozemlju Republike Slovenije, uveljavlja načelo sorazmernosti med javnim interesom in pravicami lastnikov ter prenaša določila relevantnih mednarodnih konvencij in Evropskih direktiv v slovenski pravni red. Tokratne spremembe se nanašajo predvsem na nepremično kulturno dediščino, pomemben del osnovnega zakona pa vsebuje tudi področje premične kulturne dediščine, za katero skrbijo slovenski muzeji. Muzeološka stroka si prizadeva, da bi po zgledu arhivskega zakona področje delovanja muzejev in skrbi za premično kulturno dediščino urejal specialni zakon o muzejih. Skrbi pa me mačehovski odnos države do kulturne dediščine, saj so bila sredstva za obnovo kulturne dediščine z rebalansom proračuna za leto 2014 in proračunom za leto 2015 zmanjšana na minimum in se komaj približujejo 30 % sredstev, ki jih je državni proračun za to področje namenjal leta 1996. Prav zaradi tega smo Socialni demokrati v parlamentarno proceduro vložili zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi. Zakonu o kulturnem tolarju oziroma evru, kot mu popularno rečemo, se bo veljavnost iztekla konec letošnjega leta. Z novim zakonom pa podaljšujemo veljavnost tega zakona še za obdobje od leta 2015 do leta 2019, s katerim bi dokončali nerealizirane projekte s področja kulturne dediščine, knjižničarstva, ljubiteljske dejavnosti, investicij v javne zavode in kulturniške mreže ter tako zagotovili dodatnih 56 milijonov evrov oziroma toliko sredstev, kot jih bodo za ta leta predvideli državni proračuni.
Ministrstvo pripravlja tudi obsežnejšo spremembo zakona v drugi fazi. V Poslanski skupini Socialnih demokratov predlagamo, da se takrat spremeni tudi sintagma živa kulturna dediščina v nesnovno kulturno dediščino, predlagali pa bomo še nekatere druge spremembe.
Socialni demokrati bomo novelo Zakona o varstvu kulturne dediščine podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Bevk.
V imenu Poslanske skupine Državljanske liste ima besedo gospa Polonca Komar.
POLONCA KOMAR (PS DL): Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Spoštovani predstavniki Vlade, kolegice, kolegi!
Z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu kulturne dediščine se med drugim dopolnjujejo določbe o razglašanju spomenikov in določbe o uvrščanju
128
DZ/VI/19. seja
v nacionalno bogastvo, vpeljujejo nagrade naključnim najditeljem arheoloških ostalin posebnega pomena, pregledneje razmejijo pristojnosti pri izdaji različnih vrst soglasij, dopolnjujejo določila v zvezi z izvajanjem raziskav, prenaša se težišče financiranja predhodnih arheoloških raziskav iz državnega proračuna in dopolnjujejo določila glede postopkov in ukrepov inšpekcijskega nadzora. Predvsem pa je zelo pomembno, da predlagane spremembe nadgrajujejo obstoječe ukrepe varstva kulturne dediščine in spodbujajo poštene naključne najditelje, da o najdbi obvestijo pristojno institucijo. Denarno nagrado za naključne najditelje pozna večina evropskih držav, in na podlagi izkušenj iz drugih držav lahko pričakujemo, da se bo bistveno povečalo število prijavljenih najdb. Prav tako pa se s predlaganimi spremembami v postopku izdaje kulturnovarstvenega soglasja odpravljajo administrativne ovire, za kar se v Državljanski listi zavzemamo na vseh področjih.
V Poslanski skupini Državljanske liste bomo zato predlog zakona podprli. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospa Komar.
S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členu in vloženem amandmaju, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 17. 12. Vložen je amandma k 2. členu, in sicer amandma Slovenske demokratske stranke. Sprašujem, ali želi kdo o tem razpravljati?
Gospod Jerovšek, imate besedo. Predstavnik Vlade, državni sekretar, se je tudi javil,.
Dajem besedo državnemu sekretarju. Razpravljate o 2. členu oziroma amandmaju.
DR. ALEŠ ČRNIČ: Hvala lepa, gospa predsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Glede amandmaja. Definicije v zvezi s premičnimi spomeniki bodo obravnavane v okviru spreminjanja členov v zvezi z dejavnostjo muzejev in organizacijo javne službe varstva premične dediščine, se pravi v tej drugi fazi spremembe zakona. Sicer pa je po našem mnenju ta predlagana definicija inventarne knjige preobsežna, saj se inventarne knjige pripravljajo za muzejske zbirke, ki so obenem nacionalno bogastvo, in druge inventarizirane zbirke skladno z 10. členom veljavnega zakona. Za posamezne predmete se v primeru uvrstitve v nacionalno bogastvo izdajo odločbe, enako se sprejmejo odloki v primeru razglasitve za spomenik premične dediščine, kot je to urejeno v veljavnem zakonu.
Dodatno še pojasnjujemo, da je vodenje inventarne knjige premične dediščine urejeno s posebnim podzakonskim predpisom, to je s pravilnikom o vodenju inventarne knjige premične kulturne dediščine. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Jerovšek, izvolite.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Spoštovani!
Državnega sekretarja sicer nisem čisto popolnoma razumel, ali podpirajo ta amandma ali ga ne podpirajo, jaz ga seveda podpiram. Bom pa, ker je to amandma, tokrat edini z začetka zakona, v skladu z usklajeno prakso nekaj besed tudi o zakonu spregovoril. Upam, da predsedujoča temu ne bo nasprotovala, ker bom izkoristil ustaljeno prakso. Jaz sem se pri razpravi o tem zakonu na odboru kar intenzivno vključil v razpravo, kajti opazil sem nekatere nedoslednosti in pomanjkljivosti, zato sem trdno upal, da bo ministrstvo samo v drugi obravnavi to predlagalo kot spremembe, kajti v tem primeru bi bile zagotovljene tovrstne spremembe. Če mi, opozicija, kaj bolj vsebinskega predlagamo, je itak zavrnjeno. To se ni zgodilo. Hočem pa reči, da tukaj v uvodu piše, da so pristopili le k najnujnejšim spremembam, s katerimi se odpravljajo najbolj pereče težave v zvezi z izvajanjem zakona in zagotavljanja javnega interesa. To je malo milejša formulacija, kot je bila včeraj pri Zakonu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture, kjer je kar pisalo, da je to nek prehodni zakon, najnujnejše stvari, k mu itak mora slediti krovni zakon, sistemski zakon. Zdaj vidim, da je tu podobna dikcija. Sprašujem se, ali je celotno ministrstvo zgolj na začasnem delu, da se nobenega zakona ne lotijo sistemsko, celovito. Jaz mislim, da imamo ministrstva zato, da probleme rešujejo, da če že nekaj delajo, počnejo to celovito. Popolnoma jasno je, da se na takšen način večajo stroški države, kajti tudi ta papir je treba plačati, dvomim, da so ga samo znotraj napisali in sedaj spet neke stvari, ki so potrebne, pa se v tem trenutku ne zdijo najnujnejše, niso odpravili. Jaz sem skozi ta zakon naletel na nejasnosti oziroma nedoslednosti na področju, ki jih zakon obravnava, da jih celo spreminja, spremembe pri razglašanju spomenikov. Za kaj gre? Tu piše v tretji alineji, da določba ni bila jasna v delu, ki določa vlogo zavoda, postopku, ki ga vodijo občine. In ravno pri takšni zadevi sem se na občinskem svetu srečal s tem zakonom in nejasnostmi in nedoločnostmi. Ko smo imeli odlok o razglasitvi spomenikov lokalnega pomena, sem na licu mesta predlagal, da se domačija in grob dr. Jožeta Pučnika razglasi za spomenik, kar bi država morala sama narediti. Kajti če to ni dediščina in pomemben objekt in izvir državnosti, je žalostno, da mora nekdo opažati. Ampak jaz sem to spremembo predlagal, ampak potem je minister v končni fazi zavrnil to spremembo, čeprav me je predstavnik področnega zavoda na seji občinskega sveta prepričeval, da mora od smrti takšne osebe miniti 50 let, in to v slučaju Jožeta Pučnika. To bi pomenilo, da bodo naslednje generacije lahko o
129
DZ/VI/19. seja
tem začele razmišljati. Na odboru se je izkazalo, da takšne dikcije v zakonu sploh ni. Jaz sem potem v naslednji fazi tam tudi ugotovil, da domačija Antona Ingoliča, od katerega smrti je minilo 20 let, pa je uvrščena. In prav je, da je uvrščena, da je to pisatelj iz naše občine. Mislil sem, da boste v tej obravnavi spremenili zakon tako, da takšne nelogičnosti ne bodo možne. Ampak k temu niste pristopili, vse ostaja tako, enkrat v daljni prihodnosti bo kakšna bolj stalna vlada verjetno spremenila tudi te zadeve. Seveda pa moram opozoriti, da področni zavodi in drugi zavodi se za našo simbolno dediščino morajo tudi zanimati in sami opozarjati na to. Minilo je 10 let od smrti dr. Jožeta Pučnika in verjetno je čas, to ni kult osebnosti ali karkoli, da se utemeljitelju slovenske državnosti tudi skozi takšne stvari in na takšen način posveti neka pozornost. Če imamo zavode, resorno ministrstvo, ki mora o tem razmišljati, naj razmišljajo, ne pa, da se dejansko obnašajo kot delavci na začasnem delu, in to vse skupaj, čeprav so opozorjeni, prepuščajo neki daljni prihodnosti.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Gospod Jerovšek, ali lahko preidemo, prosim, na razpravo o 2. členu, lepo prosim.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): O 2. členu sem že rekel, da ga podpiram. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Proceduralni predlog ima najprej gospod Bevk.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
Saj ste me pravzaprav prehiteli, hotel sem proceduralno predlagati, da bi res govorili o 2. členu. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke predlaga, da se v 2. členu doda nova točka, to je inventarna knjiga. V obrazložitvi pravijo: "Inventarna knjiga je pojem, ki se večkrat pojavlja, zato je smiselno, da se vključi med posamezne izraze, ki se jih obrazloži." Ne vem, kaj ima inventarna knjiga skupnega s spomenikom in obeležjem znamenitemu Jožetu Pučniku. Predlagam, da se v nadaljevanju govori izključno o tem amandmaju, bomo pa imeli priložnost za širšo razpravo o problematiki kulturne dediščine ob noveli, ki jo bo v Državni zbor posredovala Vlada, kakor napovedujejo na Ministrstvu za kulturo. Sva pa s kolegom Jožefom Jerovškom o tej problematiki in o spomenikih tako Jožetu Pučniku, razglasitvi Osankarice za spomenik državnega pomena, o partizanski bolnišnici Franja, Bazi 20 in tako dalje govorila na matičnem Odboru za kulturo, pa mislim, da ni treba, da bi s tem utrujali še na državnozborskem plenarnem zasedanju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam. Mislim, da je tudi gospod Jerovšek že prej ugotovil, da smo zgrešili bistvo 2. člena.
Gospa Majda Potrata, imate proceduralno ali razpravo? Razpravo. Če želi še kdo drug razpravljati, bom odprla možnost za prijave. Zaenkrat samo mag. Majda Potrata.
Izvolite, gospa Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala, gospa podpredsednica.
Iz odgovora gospoda državnega sekretarja ugotavljam, da je vprašanje inventarne knjige, ki je, mimogrede, zelo slabo obrazloženo in gre samo za prepis na odboru vloženega amandmaja z dobesedno enako obrazložitvijo, da mora biti med termini zaradi tega, ker se večkrat pojavlja. Jaz bi razpravo pripela na neko drugo vprašanje, ki je povezano z odgovorom. Namreč državni sekretar je povedal, da bo vprašanje inventarne knjige razrešeno ob obsežnejši noveli istega zakona. Bi pa opozorila na to, da stroka pričakuje, da bi muzeji dobili samostojen zakon, da bi imeli zakon o muzejih, tako podobno kot imamo zakon o arhivih. Jaz puščam sedaj ob strani, koliko smo prenormirana država s posamičnimi zakoni, ampak vendarle je o teh stvareh mogoče razpravljati na zelo različne načine. Amandmaja, ki je vložen ne podpiram, saj tudi ni dobil podpore na odboru, tudi zaradi enake obrazložitve ali podobne obrazložitve, kot je bila tedaj povedana. Bi pa morala, gospa podpredsednica, in tu je bolj replika kot karkoli drugega, dejstvo je namreč, da je gospod Jerovšek razpravljal ob 2. členu tako po ustaljeni parlamentarni praksi zelo na široko, je enako parlamentarno prakso na odboru uporabil ob 1. členu. Bi pa predlagala, da bi predložil magnetogram seje občinskega sveta Slovenske Bistrice, ker govori o nekaterih inštitucijah in o nekaterih strokovnih mnenjih teh inštitucij, ki utegnejo v čudno luč postaviti mnenja teh inštitucij. In tu se mešata dve različni stvari. Eno je vprašanje razglasitve nekega objekta ali območja kot državni spomenik, drugo je pa vprašanje dostopnosti do arhivskega gradiva. To sta dve ločeni vprašanji in ju ne kaže zamenjavati. Kjer so časovne zamejitve, se ve, da gre za dostopnost arhivskega gradiva. In da bi primerjali ravnanje v dveh primerih, ki ju gospod Jerovšek omenja, to je primer Antona Ingoliča in Jožeta Pučnika, bi bilo treba imeti vse podatke o tem, kako je s tema dvema spomenikoma, o čem je bilo govora, kako bi se to obravnavalo, da bi si lahko v Državnem zboru ustvarili natančno sliko o tem, kar je bilo na lokalni ravni narejeno, pa narejeno po neustaljenem in nesprejemljivem postopku. Lokalna skupnost ne more nečesa razglasiti kot državni spomenik po svoji presoji. Ko pa govorimo o razglasitvi nekega območja, predmeta za državni spomenik, je pa treba ravnati previdno še z enega vidika. Treba je
130
DZ/VI/19. seja
vprašati tudi, kaj o tem menijo svojci. Jaz se o tej stvari v nadaljevanju ne bom oglašala. Predlagam pa, ker bo danes tudi občinski svet v Slovenski Bistrici zasedal, da počakamo tudi na tiste stvari in vidimo, kako stvari tečejo. Poudarjam, gre preprosto za izrekanje tudi o posameznikih na odgovornih funkcijah in o inštitucijah. Mislim, da mi, ki nimamo podatkov o teh rečeh, ne moremo verodostojno razpravljati. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Imate repliko, gospod Jerovšek?
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Moram reči, da sem zelo vesel, da se kolegica Potrata tako zanima za razprave na občinskem svetu občine Slovenska Bistrica. Kot je dobro obveščena, imamo res danes občinski svet, in jo vabim, da pride v nadaljevanju poslušat razprave na občinskem svetu. Ker je seja vedno odprta za javnost, se je lahko udeleži. Ne nazadnje je imela nekoč bolj pro forma poslansko pisarno tudi v Slovenski Bistrici. Ta tema je tam končana, ker je minister zavrnil amandma, ki sem ga jaz tam predlagal. Tako da te teme v tej fazi tam ne moremo več odpirati. Minister Grilc, da ne bo pomote, je to zavrnil. Zdaj jaz opozarjam na to, da je zakon res takšen, kot piše, da je bolj prehodnega značaja, neke nujne stvari. Ne vseh nujnih, ker to, kar sem jaz odprl, je že nujna stvar, ampak priložnostne stvari pač odpira, hkrati pa pripravljajo nekaj bolj sistemskega, kot je zaznati iz tega in drugih zakonov, ki zadnje čase prihajajo z ministrstva.
Še enkrat pravim, ta zakon je takšen, kot je. Verjamem, kot je bilo tudi mnenje naše poslanske skupine, da je vsaj večina stvari dobronamernih in koristnih, zato ga ne bomo zavrnili. Seveda si pa želim, da bi ministrstvo, ki je za simbolne spomenike in za kulturno dediščino zadolženo, o tem tudi v bodoče razmišljalo in prispevalo k temu, da bomo mi na oltar domovine postavljali, če se tako izrazim, prave relikvije, ne pa relikvije drugih držav. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Boste dobili repliko, gospa Potrata. Najprej ugotavljam, da sta oba razpravljavca zašla od amandmaja k 2. členu. Pozivam vse, ki boste razpravljali v bodoče, da se držite tega, kar imamo danes na dnevnem redu.
Repliko ima gospa Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala, gospa podpredsednica.
Nisem zašla po lastni volji, ampak je bilo treba nekatere navedbe, ki niso natančne, povedati tako, kot jih je treba. Če bi pa pogledali magnetogram seje Odbora za kulturo, bi videli, koliko časa smo se ukvarjali z rečmi, ki sploh
niso bile tudi predmet zakona in kolikokrat je bilo gospodu Jerovšku pojasnjeno tisto, kar mu je moralo biti pojasnjeno.
Replicirati pa sem želela na izjavo o pro forma poslanski pisarni. Jaz vem, da je to bolečina gospoda Jerovška, ker so ljudje iz volilnega okraja gospoda Jerovška prihajali tudi v Poslansko pisarno Socialnih demokratov. Zdaj imata poslansko pisarno tam v preteklem mandatu še Dejan Levanič in zdaj Matevž Frangež. Mi razumemo opravljanje obveznosti do državljank in državljanov kot tisto, ki presega ozke meje volilnega okraja. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Ali želi še kdo razpravljati o 2. členu? Potem dajem zdaj besedo še predstavniku Vlade dr. Alešu Črniču.
DR. ALEŠ ČRNIČ: Hvala lepa. Najprej glede učinka, glede očitka o nepremišljenem pristopu k spremembi zakona itn. Zadeva je ravno nasprotna. Ministrstvo se je prenove lotilo po zelo tehtnem premisleku. Tukaj sta tudi dve fazi, kot smo večkrat pojasnili. Prva faza je omejena na nepremično dediščino, druga pa na premično dediščino. Ne gre torej za nobeno priložnostno spreminjanje, nič bolj sistemskega ne pričakujemo, ampak gre za ti dve fazi. Naj še enkrat ponovim in bom zelo ekspliciten, da ne bo nesporazumov, tega predlaganega amandmaja ne moremo podpreti. Če bi že o njem razpravljali, bi to bil prostor potem v drugi fazi. Pa tudi vsebinske zadržke imamo, kot sem jih že pojasnil, pa še enkrat naj ponovim: definicija inventarne knjige je preobsežna, poleg tega pa je to že urejeno s pravilnikom o vodenju inventarne knjige premične kulturne dediščine. Samo dve besedi o tem odloku občine Slovenska Bistrica. Ta odlok je sprejet v neskladju z zakonodajo, zato o njem težko sploh karkoli razpravljamo. Pojasnili smo že na matičnem odboru, za kaj gre. Tudi smo že prosili občino, da to popravi. Dejstvo namreč je, da se spomeniki lokalnega pomena razglašajo na podlagi strokovnih podlag zavoda, kar v tem primeru niti približno ni bilo izpolnjeno. Gre za to, da domačija niti ni vpisana v register kulturne dediščine, kar je sploh predpogoj za karkoli.
Samo še ena stvar, in sicer v zvezi z izraženo skrbjo glede muzejskega področja, muzejske stroke in tako naprej. Naj samo povem, da ta druga faza, ki jo že intenzivno pripravljamo, poteka v nekem rednem intenzivnem dialogu in usklajevanju z muzejsko stroko. Gre za celotno področje premične dediščine, kjer delujejo tudi muzejske institucije, tako je ta skrb zares odveč. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Želi še kdo razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo.
131
DZ/VI/19. seja
O amandmaju bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali čez pol ure v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prekinjam tudi 20. sejo Državnega zbora, ki jo bomo z glasovanji nadaljevali ob 15.15. Hvala lepa.
(Seja je bila prekinjena ob 14.44 in se je nadaljevala ob 15.15.)
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Nadaljujemo s prekinjeno sejo Državnega zbora. Prehajamo na glasovanja Državnega zbora o predlogih odločitev. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Nadaljujemo s prekinjeno 3. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških po skrajšanem postopku.
Nadaljujemo z drugo obravnavo, to je z odločanjem o vloženem amandmaju, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 17. december 2013, in sicer k 5. členu.
Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin koalicije k 5. členu. Sprašujem, ali želi kdo v imenu poslanske skupine obrazložiti glas. Morda v svojem imenu? Če ne, prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 68, proti nihče.
(Za je glasovalo 68.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Končali smo glasovanje o amandmaju in drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka.
Ugotavljam, da je zbor v drugi obravnavi sprejel amandma k 5. členu dopolnjenega predloga zakona. Sprašujem kvalificirane predlagatelje, ali nameravajo k temu členu vložiti amandmaje. Ni želje.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev.
Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista obvestili, da bi zaradi amandmajev, sprejetih v drugi obravnavi, predlog zakona bil neusklajen.
Prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Želi kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine? Ne. V svojem imenu? Ne. Prehajamo na odločanje. Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 68, proti nihče.
(Za je glasovalo 68.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo prekinjeno 4. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vinu po skrajšanem postopku.
Nadaljujemo z drugo obravnavo, to je z odločanjem o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 17. december 2013.
Prehajamo na 1. točko, k 13. členu, in sicer odločanje o amandmaju Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Naj vas spomnim, če bo ta amandma sprejet, postane amandma pod 2. točko brezpredmeten. Želi kdo obrazložiti glas? Ne želi. Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 30, proti 44.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 44.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin koalicije k 13. členu. Želi kdo obrazložiti glas? Ne želi.
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 47, proti 22.
(Za je glasovalo 47.) (Proti 22.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k 14. členu. Če bo ta amandma sprejet, postane amandma pod številko 2 brezpredmeten. Želi kdo obrazložiti glas? Ne. Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 29, proti 44.
(Za je glasovalo 29.) (Proti 44.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin koalicije k 14. členu. Želi kdo obrazložiti glas? Ne.
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 47, proti 21.
(Za je glasovalo 47.) (Proti 21.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Končali smo glasovanje o amandmajih in z drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka.
Ugotavljam, da je zbor v drugi obravnavi sprejel amandmaje k 13. in 14. členu dopolnjenega predloga zakona. Sprašujem kvalificirane predlagatelje, ali nameravajo k tema členoma vložiti amandmaje. Imate besedo, gospod Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Vsem lep pozdrav!
Poslanska skupina bo vložila amandmaje k tema dvema členoma.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
132
DZ/VI/19. seja
Smo zabeležili to željo. Prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali jutri, 19. decembra, po končanih glasovanjih.
Nadaljujemo s prekinjeno 5. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku v okviru rednega postopka.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen. Želi kdo obrazložiti glas? Izvolite, gospod Šircelj, imate obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa. Spoštovana podpredsednica, predstavniki Vlade, kolegice in kolegi! V Poslanski skupini SDS tega zakona ne bomo podprli predvsem zaradi tega, ker niso bile upoštevane usmeritve niti zaključki razprave na Odboru za finance in monetarno politiko, ki so šli predvsem v smeri tega, da bi zakon postal bolj transparenten in bi zagotovil določeno pravno varnost za vse davčne zavezance. Še vedno je ostalo neodgovorjeno vprašanje, kaj se bo dogajalo s tistimi davčnimi zavezanci, ki so danes že v postopku in za katere se bo ta postopek nadaljeval v letu 2014 in pravzaprav po katerem zakonu bodo obdavčeni. Tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je v svojem mnenju opozorila na možnost retroaktivnosti tega zakona. Vemo pa, da če pride do retroaktivnosti pri posameznem davčnem zavezancu, to pomeni da je zakon neustaven oziroma v nasprotju z ustavo. Tako kažejo navsezadnje številne odločbe oziroma številne odločitve Ustavnega sodišča, in to navsezadnje povzroči še veliko večjo škodo. Zaradi tega in tudi zaradi nekega načelnega splošnega pomisleka, ali se s tem zakonom dejansko v davčno politiko Republike Slovenije uvaja že s samo stopnjo davka kaznovalna politika, navsezadnje je tudi nemško ustavno sodišče določilo, da vsaka davčna stopnja, ki je nad 50 %, dejansko pomeni poseg v lastninsko pravico vsakega posameznika, tega zakona ne moremo podpreti. Pričakovali smo sicer, da bo Vlada Republike Slovenije tudi zaradi tega, ker so nekateri koalicijski poslanci predvsem iz Socialnih demokratov opozarjali na te zadeve, upoštevala določene rešitve, vendar jih ni. Ker jih ni, zakona ne podpiramo oziroma mu nasprotujemo.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa. Bi želel še kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine? Ne. V svojem imenu? Izvolite, gospod Pavlišič, obrazložitev v svojem imenu.
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala za besedo. Tega zakona ne morem podpreti. Podpiram namen zakona, ki je dober, vendar ne glede na to, da poslanci sprejemamo zakone in ustavo v tem državnem zboru, nismo nad zakoni in nismo nad ustavo in moramo to upoštevati. Pri tem zakonu nas opozarjajo, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Zaradi teh dobrih namenov mora država oziroma davkoplačevalci pogosto plačevati neke obveznosti nazaj z zamudnimi obrestmi. Zadnji takšen primer je bil recimo včeraj, tukaj pa je še recimo primer izbrisanih, pa še kaj bi se našlo. Iz tega razloga zaradi ustavne spornosti tega predloga zakona ne morem podpreti, predlagam pa, da če ga sprejmete, da hkrati predlagate tudi Ustavnemu sodišču, da se takoj izreče o ustavnosti tega zakona, da ne bomo s temi posledicami potem bili seznanjeni kasneje, morda čez pet let, ko bomo nekomu obdavčili nekaj na osnovi tega zakona in mu potem to vse skupaj nazaj vračali z zamudnimi obrestmi. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Bi še kdo želel obrazložiti glas?
Izvolite, gospa Kociper.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Hvala lepa. Jaz bi samo pojasnila, da je Zakonodajno-pravna služba pri tem zakonu v zvezi s tem, kar je povedal gospod Pavlišič, res izpostavila določena vprašanja, kot jih izpostavi vedno v teh primerih. Tudi v konkretnem primeru, ko se določa doba pregledovanja s pet na deset let, ko se lahko pregledujejo prijavljeni prihodki in premoženje, bo sodišče moralo tehtati pravice in poseg v pravice in opraviti vse tisto, kar vedno opravi, kadar gre za tehtanje posameznih ustavnih pravic. Kljub temu pomisleku, ki smo ga imeli tudi predlagatelji, Ministrstvo za finance zelo trdno stoji na stališču, da v tem primeru obstaja zelo zanesljiva podlaga za to, da bo pri tem tehtanju Ustavno sodišče presodilo tako, kot predlaga predlagatelj zakona. To so potrdili z več odločbami Vrhovnega sodišča, mislim, da tudi eno odločbo Evropskega sodišča. Po zatrditvi Vlade obstaja zelo velika verjetnost, da ta odločba, ki je prvič v naši zakonodaji, ni sporna in bo z lahkoto prestala morebitni test na Ustavnem sodišču, zato bom jaz ta zakon podprla.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa, gospa Kociper. Bi želel še kdo besedo? Izvolite, mag. Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
V svojem imenu orazložitev glasu.. Zakona ne bom podprl, ker mislim, da bo sprejem tega zakona lahko naredil ne le pravno škodo v našem pravnem sistemu, ampak ker obstaja
133
DZ/VI/19. seja
velika verjetnost, da se bodo ponovili primeri, kot so nastajali oziroma kot je bilo odločeno včeraj oziroma predvčerajšnjem, ko bo morala država dejansko vrniti več denarja, kot ga je dobila, ker bo morala vrniti vse zamudne obresti. To tudi pomeni, da bodo zaradi tega na drugi strani ostali davkoplačevalci plačevali več, in pomeni tudi to, na kar je opozorila Zakonodajno-pravna služba, da obstaja določena verjetnost, po mojem osebnem mnenju obstaja velika verjetnost, da se bo v mnogih primerih to zgodilo.
Poleg tega mi moramo delovati v okviru ustave in vlada mora pripravljati zakone v okviru ustave. Neka pravna praksa je nastala tudi včeraj z odločbo Ustavnega sodišča, ki je določilo, da zakon ne more delovati za nazaj. Zaradi tega bo prišlo do vračila zelo veliko denarja. Takšen način, jaz mislim, da je za vlado nesprejemljiv. Vlada, tu mislim tudi na posameznike oziroma funkcionarje te vlade in tudi ostalih vlad, bi morali ob takih trditvah tudi osebno odgovarjati, navsezadnje odgovarjati predvsem zato, če pride do nepotrebnega odtoka denarja iz državnega proračuna.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Bi še kdo želel besedo? Izvolite, gospod Aljoša Jerič.
ALJOŠA JERIČ (PS PS): Hvala lepa. Potrjujem, kot je povedala pred menoj kolegica Kociprova, da smo glede vprašanja pet ali deset let tudi v Poslanski skupini Pozitivne Slovenije imeli pomisleke v tej smeri. Vendar nas je ravno Ministrstvo za finance opozorilo, da je glavnina tistih ljudi, ki imajo tukaj prikrito premoženje oziroma glavnina pridobivanj teh premoženj se je dogajala pred več kot petimi leti, s hkratnim zagotovilom, da bodo postopki vodeni profesionalno in zelo tehtno. Zaupamo v vodenje teh postopkov, zato bomo podprli tak predlog besedila spremembe zakona. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Lahko preidemo na odločanje? Prehajamo na odločanje. Glasujemo.
Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 42, proti 30.
(Za je glasovalo 42.) (Proti 30.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 6. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike v okviru rednega postopka.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen. Bi želel kdo obrazložiti glas? Ne. Prehajamo na odločanje.
Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 44, proti 2.
(Za je glasovalo 44.) (Proti 2.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 7. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti v okviru rednega postopka.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Sprašujem, ali bi kdo želel obrazložiti svoj glas. Ne. Prehajamo na odločanje. Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 46, proti nihče.
(Za je glasovalo 46.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 9. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu kulturne dediščine v okviru rednega postopka.
Prehajamo na odločanje o vloženem amandmaju, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 17. december 2013. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k 2. členu. Bi želel kdo pred odločanjem obrazložiti glas? Če ne, prehajamo na odločanje.
Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 28, proti 42.
(Za je glasovalo 28.) (Proti 42.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet. Zaključili smo z odločanjem o amandmaju in s tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Prehajamo na tretjo obravnavo
predloga zakona. Ker v drugi obravnavi amandma k dopolnjenemu predlogu zakona ni bil sprejet, prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da
134
DZ/VI/19. seja
bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Bi želel kdo obrazložiti glas? Da. Gospa Ljudmila Novak v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije.
LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Hvala za besedo.
Krščanski demokrati Nove Slovenije bomo to novelo zakona sicer podprli, vendar opozarjamo, da nekatere rešitve pogrešamo v tem zakonu in želimo, da bi kmalu predlagali nove izboljšave. Predvsem menimo, da so lastniki nepremičnin kulturne dediščine premalo stimulirani za njihovo ohranjanje. Ko začnejo graditi neko hišo in naletijo na arheološke ostanke, morajo sami investirati te raziskave. Na primer, mlada družina, ki že tako najame kredit za gradnjo hiše, mora potem investirati še to, in se znajde v zagati in s tem ni izenačena niti s tistimi, ki gradijo na območju, kjer so že bile opravljane raziskave na račun države. Potem pravimo tudi, da je problematično zmanjšanje sredstev, ki so namenjena za obnovo spomenikov kulturne dediščine, in zaradi tega lahko izgubimo tudi nekatere pomembne spomenike kulturne dediščine, na primer ogrožene so srednjeveške stenske poslikave pri Svetem Primožu nad Kamnikom in še nekatere druge, kajti namenjenih je premalo sredstev tudi za izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, kaj šele za kaj novega. Pa tudi, ker so obnove čedalje bolj prepuščene trgu, se zmanjšuje kvaliteta obnov, premalo je tudi konservatorjev, ki bi to nadzorovali, zato se v nekaterih primerih dela celo škoda.
Nova Slovenija bo to novelo zakona podprla, vendar želimo opozoriti na te pomanjkljivosti, za katere pričakujemo, da jih boste v prihodnosti skušali izboljšati.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine narodnih skupnosti, gospod Roberto Battelli, izvolite.
ROBERTO BATTELLI (PS NS): Hvala lepa za besedo.
Jaz lahko samo domnevam, ampak z veliko gotovostjo, da se iz političnih razlogov država pravzaprav zavzema za to, da ne pride do identifikacije avtohtonih narodnih skupnosti z lastno kulturno dediščino, in da pravzaprav država negira to, kar razglaša, in to, v kar jo zavezujejo vsi notranji, ustavni akti, pa tudi mednarodni dokumenti, kar zadeva to materijo. Poglejte si register, koliko kulturne dediščine je registrirane kot kulturna dediščina narodnih skupnosti - niti enega primera ni. Niti enega!
Zavrnjen je bil amandma v zvezi s prvim odstavkom 3. člena, točka 9, Družbeni pomen kulturne dediščine, definicija je pa naslednja: "Družbeni pomen je vrednost, ki jo ima dediščina zaradi svojega kulturnega, vzgojnega, razvojnega, verskega, simbolnega in identifikacijskega potenciala ali za preučevanje
strok, kot so antropologija, arheologija, arhitektura, etnologija, umetnostna zgodovina in zgodovina." Jaz vas pozivam, spoštovane kolegice in kolegi, da pogledate učbenike iz vseh teh predmetov, pa da mi poveste, ali kateri od teh učbenikov povezuje te pojme tudi z narodnimi skupnostmi. Nobeden! Tega ni. To je bilo zavrnjeno. In iz tega pač jaz ne morem drugače ugotoviti, kot da so politični razlogi, ki diktirajo od nekod, iz neke tradicije, da do tega sploh ne pride. To so velike kršitve, to so izjemno resne kršitve ustavnih obveznosti in mednarodnih obveznosti te države. Zato tega zakona ne bom podprl.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov ima besedo gospod Bevk.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
Poslanska skupina Socialnih demokratov bo podprla novelo Zakona o varstvu kulturne dediščine. Predlagatelj uvaja neke manjše spremembe, ki se dotikajo predvsem varstva nepremične kulturne dediščine, večje spremembe pa se predvidevajo v drugi fazi oziroma z obširnejšimi spremembami, ki jih bo Vlada poslala v Državni zbor še v tem mandatu.
Veljavni zakon je v evropskem okolju spoznan kot sodoben in napreden zakon, ki celovito ureja področje varovanja materialne in nesnovne kulturne dediščine na ozemlju Republike Slovenije. Bi pa radi ob tem opozorili na podhranjenost kulturne dediščine oziroma naložb v spomeniško področje. V proračunu za leto 2014 je zagotovljenih v primerjavi z letom 1996 samo še 30 % sredstev, kot jih je bilo zagotovljenih v letu 1996. Zato je skupina poslank in poslancev Socialnih demokratov vložila v parlamentarno proceduro zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi. S tem zakonom podaljšamo veljavnost zakona o kulturnem tolarju oziroma evru, kot mu popularno rečemo, tudi za obdobje od leta 2015 do leta 2019 in tako bomo lahko zagotovili dodatna sredstva tudi za varovanje in revitalizacijo nacionalne kulturne dediščine državnih spomenikov in tudi spomenikov lokalnega pomena. Ob tem ko izražam podporo temu zakonu, plediram tudi za podporo noveli zakona o kulturnem tolarju oziroma evru, ki bo prišla na dnevni red Državnega zbora prihodnje leto. Upamo, da bo tudi sprejet. Veljati pa bo začel leta 2015. Naj pa povem, da je ravnokar o tem zakonu razpravljal tudi Državni svet oziroma pristojna komisija in ga je podprl. Hvala lepa.
Poslanska skupina Socialnih demokratov bo današnjo novelo zakona o kulturni dediščini podprla. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
135
DZ/VI/19. seja
Bi še kdo želel obrazložiti glas? Gospod Battelli v svojem imenu, izvolite.
ROBERTO BATTELLI (PS NS): Hvala lepa. Dovolite, da še dopolnim. To je tudi en tak primer, saj ni prvi, ko zakonodaja izgleda perfektna, popolna, v skladu z najvišjimi standardi, dejansko pa se dogaja nasprotje od tega, kar piše. To je na področju varovanja manjšin narodnih skupnosti tipično. To ugotavljamo mi. Ugotavlja tudi vlada. Kar nekaj zadnjih vlad to ugotavlja, in ugotavlja Svet Evrope. Jaz bi prosil za malo resnosti okoli teh vprašanj, ko se obravnavajo, da niso stvari sprejete kar tako tja v en dan, ampak da se dejansko osredotočimo na to, da uresničujemo zakone, uresničujemo besede, ki jih zapisujemo v zakonih na tem področju in na vseh ostalih področjih.
Jaz ne bom podprl zakona. Bom počakal, da bomo videli, kaj bo ta druga sprememba zakona prinesla v zvezi s tem. Hvala
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam. Lahko preidemo na odločanje? Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 68, proti eden.
(Za je glasovalo 68.) (Proti eden.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Prekinjam 20. sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri, 19. decembra 2013, ob 9. uri. Vsem skupaj želim lep dan!
(SEJA JE BILA PREKINJENA 18. DECEMBRA 2013 OB 15.47 IN SE JE NADALJEVALA 19. DECEMBRA 2013 OB 9. URI.)
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam z nadaljevanjem 20. seje Državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Irena Tavčar, mag. Melita Župevc, mag. Katarina Hočevar od 16. ure dalje, gospa Janja Napast do 12. ure, gospod Jakob Presečnik, mag. Matej Tonin in gospod Franc Jurša od 12. ure dalje.
Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RUDARSTVU PO NUJNEM POSTOPKU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade mag. Bojanu Kumru, državnemu sekretarju na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor.
MAG. BOJAN KUMER: Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Dovolite, da se najprej iskreno zahvalim vsem strokovnim službam in Zakonodajno-pravni službi za kvaliteten doprinos v času sprejemanja novele zakona, ki je danes pred nami, za obravnavo v Državnem zboru. Kaj novela zakona dejansko prinaša, zakaj smo jo pripravili? Kakšen je namen? Da se zakon popravi in dopolni v delih, ker ga zaradi napak, pomanjkljivosti ter neusklajenosti znotraj zakona in neusklajenosti z drugimi predpisi ni več mogoče izvajati. V zvezi s tem še posebej izpostavljamo, da se z novelo omogoča podaljšanje rudarskih pravic vsem koncesionarjem, ki so rudarsko pravico pridobili pred uveljavitvijo trenutnega veljavnega zakona ZRud-1C, pa jim je ZRud-1B omogočil podaljšanje le do leta 2014, se pravi do 31. 12. 2013, do konca letošnjega leta. V primeru neskladnosti izkoriščanja s prostorskimi akti občine, t. i. namenska raba, je podaljšanje možno do največ 31. 12. 2016. Ob izpolnjevanju pogoja skladnosti izkoriščanja mineralne surovine s prostorskimi pa zakon ne postavlja več časovnih omejitev za podaljšanje. Dodatno je izvedena implementacija Evropske direktive o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju. Kaj še novela prinaša? Pripravlja podlage za prej omenjena podaljševanja rudarskih pravic in koncesnin po 31. 12. 2013; ureja postopke izdaje dovoljenja za raziskovanja in koncesije za izkoriščanje, sistematično zapisuje pogoje za izdajo rudarskega koncesninskega akta ter pogojev za pridobitev rudarske pravice in vsebine posamezne vrste vlog. Kot četrtič, usklajuje postopke prenosa rudarske pravice v zvezi s stečaji z zakonom, ki ureja stečaje. Kot petič, ureja inšpekcijski nadzor nad nezakonitim izvajanjem rudarskih del. Kot šestič, pripravlja dobro pravno podlago za vpis odgovornih revidentov v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu. Sedmič, usklajuje imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu z določbami novele. Prenaša evropsko direktivo 2011/0309, to je t. i. offshore direktiva. Devetič, popravlja pojem sanacije nelegalnega kopa; desetič, izključitev zahteve po izdelavi programa izkoriščanja mineralnih snovi, ker nima nobene dodane vrednosti; popravlja pogoje za izkoriščanje geotermičnega energetskega vira. Dvanajstič, zaradi odprave administrativnih ovir se daje zakonsko podlago za to, da si upravni organ lahko sam pridobi podatke iz davčnih, stečajnih in kazenskih evidenc; popravlja se in dopolnjuje postopek sklepanja koncesijske pogodbe; pripravlja se jasno podlago za obračun koncesnine iz naslova pridobivalnega prostora; novela tudi popravlja in dopolnjuje pogoje za odvzem rudarskih pravic; popravljajo se nasprotujoča si besedila v zvezi s pooblastili za tehnično vodenje in nadzor rudarskih del v 80. členu zakona; ukinja se institut pritožbe na Vlado v večini postopkov, kar bo pospešilo
136
DZ/VI/19. seja
reševanje postopkov; normira se način izračuna stroškov končne sanacije in določa globe. In na koncu, urejajo se prehodne določbe, ki bodo omogočale tistim, ki so pridobili določene pravice po starem zakonu, da te pravice uveljavljajo tudi po veljavnem zakonu.
Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Verjamem, da bo danes zakon pridobil kvalificirano večino, in želim, da se razvije konstruktivna debata. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za infrastrukturo in prostor kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku gospodu Samu Bevku.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, podpredsednica. Spoštovani zbor!
Odbor za infrastrukturo in prostor je na 28. nujni seji 16. decembra 2013 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 73. seji 28. novembra 2013 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.
Na seji odbora so sodelovali predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Gospodarske zbornice Slovenije, Zbornice upraviteljev Slovenije in Zakonodajno-pravne službe.
V	poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin koalicije k 22 členom in Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke k 3 členom.
V	imenu predlagatelja je državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor mag. Bojan Kumer povedal, da predlagana novela vsebuje spremembe, na podlagi katerih bo mogoče podaljšati rudarske pravice tistim koncesionarjem, ki so imeli veljavno rudarsko pravico na dan 1. 1. 2011. Zagotovitev kontinuitete izvajanja rudarskih pravic je nujno potrebna na obstoječih pridobivalnih prostorih, kjer zaradi zmanjšane aktivnosti v gradbeništvu ni bilo mogoče izkoristiti razpoložljivih zalog mineralne surovine v času trajanja rudarske pravice. Poleg tega je namen novele odpraviti neskladja v veljavnem zakonu z drugimi predpisi ter uskladitev z zakonodajo Evropske unije.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe Sladjana Ješič je v predstavitvi pisnega mnenja uvodoma izpostavila ugotovitev, da se s posameznimi določbami predloga zakona ureja pravno praznino, ker Zakon o rudarstvu 1 za več postopkov ni predvidel prehodne ureditve iz Zakona o rudarstvu. V nadaljevanju je povedala, da so v pisnem mnenju podali pripombe glede skladnosti posameznih določb s pravili nomotehnike ter opozorili na nedoslednosti pri
naslavljanju členov. Njihove pripombe so v pretežni meri upoštevane z vloženimi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin.
Predsednik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Jernej Verbič je povedal, da komisija podpira predlog zakona, saj v primeru nepodaljšanja rudarskih pravic koncesionarji do 31. decembra 2013 na pridobivalnem prostoru ne bodo odpravili posledic izkoriščanja, tega pa brez rudarske pravice po tem datumu tudi ni mogoče storiti, zato bi brez sprejetja predlagane novele zakona takšna območja ostala nesanirana, koncesionarji pa bi morali končati s svojo dejavnostjo.
V razpravi so člani iz vrst opozicije nasprotovali sprejemanju zakona pod časovnim pritiskom, saj bi bilo glede na številne pripombe Zakonodajno-pravne službe in število vloženih amandmajev po njihovem mnenju bolje sistematsko pristopiti k spremembi zakonodaje. Opozorili so, da se predlagatelj pri pripravi predloga zakona ni usklajeval z vsemi deležniki. V nadaljevanju je odbor sprejel vse amandmaje poslanskih skupin koalicije. Odbor ni sprejel amandmajev Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke k 32. in 59. členu. Brezpredmeten pa je ostal Poslanske skupine SLS k 25. členu. Odbor je sprejel naslednje svoje amandmaje, in sicer k 4., 5., 16., 25., 60., 61. in 62. členu zakona. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o obeh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa, gospod Bevk.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, gospa Marjana Kotnik Poropat.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Spoštovana predsednica Državnega zbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani sekretar ministrstva gospod Kumer in oba sodelavca. Vsem lep pozdrav!
Predlog novele zakona o rudarstvu vsebuje spremembe in dopolnitve, na podlagi katerih bo po 31. decembru 2013 možno podaljšanje rudarskih pravic tistim koncesionarjem, ki so imeli rudarsko pravico na dan 1. januarja 2011, pa jim je obstoječi zakon tako podaljšanje pomotoma onemogočil. Do konca tega leta namreč na večini takšnih pridobivalnih prostorov ne bodo odpravljene posledice izkoriščanja, česar brez rudarske pravice po tem datumu tudi ni mogoče storiti, zato bi brez sprejetja predlagane novele takšna
137
DZ/VI/19. seja
območja ostala nesanirana, koncesionarji pa bi morali končati s svojo dejavnostjo. Posledično bi to lahko pomenilo izgubo med 200 in 400 delovnih mest, do marca 2014 pa že med 400 do 700 delovnih mest. Prav tako pa tudi znižanje sredstev iz naslova koncesnin, kar skupaj znaša preko 100 tisoč evrov. Hkrati novela spada med naloge s področja obvladovanja sive ekonomije v Republiki Sloveniji. Predlagana novela zakona torej popravlja pomanjkljivosti veljavnega zakona, ki ni uredil prenosa nekaterih že pridobljenih pravic po starem zakonu, zaradi česar nekaterih postopkov ni mogoče izvesti. Na primer onemogočeno bo sklepanje koncesijskih pogodb s pravnimi in fizičnimi osebami, ki jim je bila izdana odločba o izbiri koncesionarja po starem zakonu. Novela odpravlja nepopravljive posledice tudi v delu, ki se nanaša na vpis odgovornih revidentov v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu. Veljavni zakon je sicer tiste odgovorne revidente, ki so v imenik vpisani po starem zakonu, prenesel v nov zakon, ni pa dal pravne podlage, da bi se v imenik lahko vpisale tudi osebe, ki so pogoje za vpis izpolnile po začetku uporabe tega zakona. Novela vsebuje tudi manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona, kot je popravek napak v besedilu, uskladitev posameznih delov zakona ter odpravo administrativnih ovir. Na koncu naj izrazim še nestrinjanje Poslanske skupine DeSUS s tem, da vlada tudi pri tem predlogu zakona pritiska na poslance Državnega zbora in na nas prelaga odgovornost za morebitne sankcije s strani Evropske komisije, češ da moramo predlog zakona zaradi implementacije evropskih direktiv sprejeti čim prej. Prav zaradi tega smo v Poslanski skupini DeSUS že ob obravnavi osnutka novele opozarjali, da bi bilo primerneje najprej v naš pravni red prenesti samo nujne direktive in se tako izogniti morebitni kazni, ostalih vsebinskih reči pa bi se lotili bolj počasi oziroma si vzeli za to več časa. Kot sem najavila, poslanke in poslanca Poslanske skupine DeSUS bomo ta predlog sprememb zakona podprli. Podprli bomo tudi predlagane amandmaje koalicije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališča Poslanske skupine Nove Slovenije, gospa Iva Dimic.
IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovani! Naj na začetku spomnim, da smo poslanci Državnega zbora Zakon o rudarstvu zaradi časovne omejitve podeljenih rudarskih pravic spreminjali že junija lani. Takrat smo sprejeli novelo, ki je določala, da se podjetjem lahko rudarsko pravico podaljša najdlje do 31. 12. 2013. Javni uslužbenci na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor so torej že od julija lani vedeli, da bo konec decembra letos nastal problem, če se zakona ne spremeni, saj bodo določena podjetja ostala brez rudarskih pravic. Tudi minister, ki je spomladi prevzel resor, bi
moral biti o situaciji in časovnih rokih na tem področju obveščen in zato nosi objektivno odgovornost. Kljub temu je Vlada novelo v parlament poslala šele konec novembra in predlagala nujni postopek. Novela se je na matičnem delovnem telesu obravnavala na nujni seji šele v ponedeljek, 16. decembra. Tako smo poslanke in poslanci odločitve spet prisiljeni sprejemati tik pred zdajci, podobno kot se je to zgodilo pri Energetskemu zakonu. V Novi Sloveniji sem nam zdi to neprofesionalno in kaže na slabo delo uslužbencev na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Krščanski demokrati se sprašujemo, kdaj se bo končno začelo resno, pošteno in položaju primerno delati. Morda je to tudi prilika, da bi nekateri na ministrstvu razmislili, ali ne bi svojega delovnega mesta prepustili tistim, ki bi stvari znali narediti bolje in z večjim posluhom za subjekte, ki jim je zakon v prvi vrsti namenjen in poznajo probleme, ki se pojavljajo v praksi. Poleg podaljšanja rokov je pristojno ministrstvo v noveli predlagalo tudi nekaj drugih sprememb zakona, do katerih pa je bila strokovna in zainteresirana javnost dokaj kritična. Zbornica upraviteljev Slovenije je tako opozorila na probleme, ki jih utegne pri stečajnih postopkih povzročiti zlasti 25. člen. Tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je opozorila, da novela v številnih členih odstopa od ustaljenih pravil pisanja zakonov in da bi bilo potrebno vsebinsko dograditi zlasti določbe, ki urejajo izvedbo dražbe v zvezi s pridobitvijo rudarske pravice. Naj omenim še, da so nas v Poslanski skupini Nove Slovenije opozorili, da je vlada enostransko zvišala rudarske koncesnine za približno 45 % in tako grobo posegla v že pridobljene pravice in sklenjene dogovore. Neustavnost te uredbe v več točkah ugotavlja tudi pravno mnenje Instituta za javno upravo. Krščanski demokrati menimo, da takšno ravnanje vlade in ministrstva v času izrazite gospodarske krize ne more biti v pomoč podjetjem in kaže na to, da Vlada govori eno, dela pa drugo. Na eni strani pravi, da je potrebno podjetjem omogočiti ustrezno poslovno okolje, na drugi strani pa jih duši z novimi davki in višjimi dajatvami. Razprava na matičnem delovnem telesu je potrdila domneve, da predlog zakona ni bil pripravljen optimalno in da se bo sedaj zaradi časovne stiske sprejelo rešitve, ki vsebinsko niso dodelane in prediskutirane s strokovnjaki s tega področja. Zato bo v praksi verjetno še prihajalo do težav in različnih tolmačenj zakona. Zaradi vsega navedenega v Novi Sloveniji predloga zakona ne moremo podpreti z navdušenjem in bomo vladi ter koalicijskim poslancem prepustili možnost, da sami prevzamejo odgovornost za sprejete določbe zakona.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališča Poslanske skupine Pozitivna Slovenija, gospod Jože Velikonja.
138
DZ/VI/19. seja
Istočasno vam želim tudi, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, omeniti, da so na e-klopi vloženi amandmaji. Zatorej prosim, da tudi to upoštevamo.
JOŽE VELIKONJA (PS PS): Spoštovana predsedujoča, predstavniki Vlade, poslanke in poslanci!
Predlog novele zakona o rudarstvu vsebuje predloge sprememb, na podlagi katerih bo po 31. decembru letošnjega leta možno podaljšanje rudarskih pravic tistim koncesionarjem, ki so imeli rudarsko pravico na dan 1. 1. 2011, pa jim obstoječi zakon ZRud-1B takega podaljšanja ne omogoča. Do konca letošnjega leta na nekaterih pridobivalnih prostorih zato ne bodo odpravljene posledice izkoriščanja, česar brez rudarske pravice po tem datumu ni mogoče storiti. Zato bi brez sprejetja predlagane novele ta območja ostala nesanirana, koncesionarji pa bi morali končati s svojo dejavnostjo. Novela tudi odpravlja napake v delu, ki se nanašajo na vpis odgovornih revidentov v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu. Veljavni zakon je sicer tiste odgovorne revidente, ki so v imenik vpisani po starem zakonu, prenesel v nov zakon, ni pa dal pravne podlage, da bi se v imenik lahko vpisale tudi osebe, ki so pogoje za vpis izpolnile po začetku uporabe tega zakona. V obravnavi smo poslanci predlaganemu zakonu namenili veliko pozornosti, prisluhnili smo argumentom stroke, ki je opozorila na člene, ki obravnavajo predvsem sanacijo. Opozorili smo tudi, da dolžina koncesijskega razmerja ni bila vedno podeljena na podlagi ugotovljenih zalog in napovedanega pridobivanja. Zgornja omejitev pa je bila 20 let. Zavedati se je treba, da živimo v tržnem gospodarstvu, ker je pridobivanje v obsegu, kot ga narekuje trg. Ta pa se nenehno spreminja. Zato je praktično nemogoče vnaprej uskladiti zaloge s pridobivanjem za točno določeno obdobje. Med izkoriščanjem se zato določajo nove zaloge, vzporedno tudi z raziskovalnimi deli. Na trgu se cen in prostora ne določa z zakoni, uredbami in odločbami, pač pa le s kvaliteto ter dokazili, da lahko surovino dobavljamo pod stabilnimi pogoji ob spoštovanju vseh okoljevarstvenih in drugih strokovnih pogojev.
Poslanska skupina bo zaradi navedenega ta predlog novele zakona podprla.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališča Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, gospod Danijel Krivec.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovana predsedujoča. Lep pozdrav vsem prisotnim!
Predlagani zakon vsebuje spremembe in dopolnitve, na podlagi katerih bo možno podaljšanje rudarskih pravic tistim koncesionarjem, ki so imeli veljavno rudarsko
pravico na dan 1. 1. 2011, pa jim je Zakon o rudarstvu-1B tako podaljšanje omogočil samo do 31. 12. 2013. Predlagatelj v spremnem besedilu navaja, da bi v primeru, da predlog zakona ne bi bil sprejet v začetku decembra 2013 in rudarske pravice ne bi bile podaljšane do 31. 12. 2015, nastale težko popravljive posledice tako za državo kot tudi za koncesionarje. Uvodoma ugotavljamo, da se s posameznimi določbami predloga zakona ureja pravna praznina, ki je nastala, ker Zakon o rudarstvu 1 v letu 2010 za več postopkov ni predvidel prehodne ureditve iz Zakona o rudarstvu. Tak način urejanja prehodnega režima bistveno odstopa od pravil nomotehnike in od ustavno zagotovljenega načela pravne varnosti, s katerim se želi zagotoviti predvidljivost pravnih položajev oziroma pravnih razmerij, kar posledično zahteva jasnost in natančnost pravnih pravil. Od uveljavitve Zakona o rudarstvu 1 so namreč pretekla že skoraj 3 leta, zato je presoja ustreznosti teh prehodnih določb izjemno zahtevna, glede na nepreciznost izražanja o samih določbah. Na tem področju je sicer v letošnjem letu že tekel zakonodajni postopek, ki se je končal 21. 6. 2013 s sklepom Državnega zbora, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Tudi v prejšnjem zakonodajnem postopku je Zakonodajno-pravna služba izdelala mnenje in poudarila zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vsebine zakonskega urejanja, katere sestavni del v zakonodajnem postopku je tudi obrazložitev, ki omogoča presojo predlaganih rešitev, tako da je mogoče ugotoviti vsebino in namen oziroma cilj, ki se z normo zasleduje. Glede na navedeno ugotavljamo, da so bile nekatere pripombe iz prejšnjega mnenja Zakonodajno-pravne službe upoštevane, nekatere rešitve dodatno pojasnjene, nekatere tudi izpuščene in marsikatera na novo tudi uvedena. V primeru nepodaljšanja rudarskih pravic na zadevanih bivalnih prostorih ne bi bile odpravljene posledice izkoriščanja oziroma bi ti prostori ostali nesanirani. Večina koncesionarjev, ki jim je izkoriščanje mineralnih surovin osnovna ali poglavitna dejavnost, pa bi morali končati s svojo dejavnostjo. Pravice in obveznosti iz naslova rudarskih pravic v primeru stečajev začasno prevzema Republika Slovenija. Ta sicer ima možnost podelitve rudarske pravice z javnim razpisom drugi pravni ali fizični osebi, vendar v primeru, da se rudarska pravica ne podeli, ostane strošek sanacije breme države. Poleg stroška sanacije bi imelo nepodaljšanje rudarskih pravic negativne finančne posledice tudi iz naslova plačila koncesnin. Predlog zakona prenaša v naš pravni red tudi določene direktive Evropskega parlamenta in Sveta. Bolj jasno ureja način pridobitve koncesije za izkoriščanje geotermičnega energetskega vira, ureja pogoje, ki jih mora pravna ali fizična oseba izpolnjevati za pridobitev dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje. V postopku
139
DZ/VI/19. seja
sprejemanja predloga zakona je Zakonodajno-pravna služba podala pripombe na več kot polovico členov. Pripombe so bile na matičnem delovnem telesu zelo podrobno obravnavane in posamezni členi večinoma tudi z amandmaji popravljeni. Ostala pa so nekatera odprta vprašanja, povezana s stečajnimi postopki, in sicer pri 25., 32. in 59. členu novele. Zato bo odločitev o podpori zakonu s strani naše poslanske skupine odvisna od današnjega glasovanja o vloženih amandmajih.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Poslanska skupina Socialnih demokratov je na vrsti za predstavitev stališča, predstavnik gospod Srečko Meh.
SREČKO MEH (PS SD): Hvala lepa. Spoštovane gospe, spoštovani gospodje! Poslanci in poslanke Poslanske skupine Socialnih demokratov bomo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu podprli. Pa tudi pohvalo bi rad izrekel ministrstvu, državnemu sekretarju in javnim uslužbencem, ki so ta zakon pripravljali, saj so pokazali veliko mero pripravljenosti in strokovnosti, da smo poskušali v resnično kratkem času pridobiti vsa mnenja, ki smo jih potrebovali, da smo sprejeli oziroma pripravili tudi tiste amandmaje, ki bodo v najmanjši meri naredili kakšno škodo, ki bi se lahko še pojavila pri izkoriščanju t. i. rudarskih pravic. Socialni demokrati pa smo v to vlado stopili tudi s premislekom in z vedenjem, da ne bo lahko. Zato bomo tudi tokrat sprejeli odgovornost za ta zakon, ker vemo, da je potrebno sprejeti spremembe zakona in omogočiti, da lahko pravni subjekti in tudi ostali delajo na tem področju tako, kot morajo delati. Seveda pa bo nekaj stvari potrebno tudi danes vedeti. Najprej to, da moramo pripraviti nov rudarski zakon. To je zavedanje, katerega ne morejo voditi javni uslužbenci, ampak ga mora voditi politika, odgovorni minister in mi tukaj, kjer moramo postaviti zahtevo, da se nov rudarski zakon z vsem potrebnim, kar to spremlja, sprejme v zelo kratkem, pa vendar razumnem času. Že davno bi morali, gospe in gospodje, kot temu pravimo, sprejeti spremembe zakona in uvesti evropske direktive v naš pravni red, pa tega nismo naredili. Ni prav nobenega pomena danes govoriti, kdo ni naredil in česa katera vlada do sedaj ni naredila. Ta vlada in mi bomo spremembe zakona sprejeli in omogočili nadaljevanje na tem področju. Še enkrat naj rečem, da je bilo kljub kratkemu času kar veliko vloženega v to, da so te spremembe zakona najboljše, kar se je lahko naredilo. Opozarjam na vlogo občin, vlogo države, vlogo koncesionarjev in izkoriščanje vsega, kar se tukaj dogaja, posebej z vidika prostorskih in drugih omejitev - lahko tudi okoljskih. Prav tako pa se mi zdi, da je pri izkoriščanju oz. pri pridobivalnih pravicah in koncesijah potrebno
povedati dvoje ali troje. So koncesije, ki niso problematične; so koncesije, ki so problematične iz okoljskega ali ekološkega ali prostorskega, tudi zaradi sosedov. In zato je potrebno pri novem zakonu zelo pazljivo dogovoriti odgovornosti države, nosilca rudarskih pravic in občin, da bomo imeli tukaj najmanj težav. Pa še nekaj se mi zdi pomembno. Stečajni postopki, ohranjanje delovnih mest - tudi tukaj je to izjemno pomembno in po mojem zajeto v tem zakonu, da bodo lahko tudi v stečajnih postopkih tisti, ki pridobivajo mineralne surovine, lahko s svojim delom nadaljevali. Prepričan sem, da smo to v zakonu tudi povedali. Komentiram to, kar je bilo tukaj rečeno in je stališče tudi Socialnih demokratov, da smo sicer Energetski zakon začeli delati junija letos, da smo ta zakon sprejeli, verjamem - tudi dobro pripravili in da je bilo možno zelo veliko sodelovati pri tem, da je zakon takšen, da bo najboljši v tem trenutku. Verjamem, da ga bomo še spreminjali. In tukaj je potrebno povedati, da na istem ministrstvu po mojem ni bilo možno narediti 2 zakonov vzporedno, ki bi bila tako zahtevna, kot je Zakon o energetiki in, po moje tudi, Zakon o rudarstvu. Zato lahko še enkrat potrdim, da je zakon potrebno sprejeti, da se popravijo posledice, ki niso bile - o tem ste govorili tudi moji predhodniki - gre tudi za podaljšanje po 31. oziroma 1. januarju 2011. Zato je tudi naše stališče, da bi bilo treba pravočasno pripraviti zakone in da ne bi smeli puščati tako kratkih časov za našo razpravo. Je pa res in prav, da se potrudimo in da naredimo maksimalno tudi v zelo kratkem času, da se odpravijo težke posledice. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališča Poslanke skupine Državljanske liste, gospa Kristina Valenčič.
KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Hvala za besedo. Spoštovani vsi prisotni!
Ključne spremembe novele zakona so podaljšanje rudarskih pravic po 31. 12. 2013, poenostavitev postopka za izdajo koncesijskega akta, postopka sklepanja koncesijske pogodbe in postopka podeljevanja rudarskih pravic za raziskovanje in izkoriščanje, kot tudi dopolnitev postopka dražbe ter dopolnitev postopka javnega razpisa za pridobitev rudarske pravice za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin. Pri podaljšanju rudarskih pravic je potrebno poudariti, da bo po 31. 12. 2013 večjemu številu koncesionarjev, ki zaradi krize v gradbeništvu niso v celoti izkoristili zalog mineralne surovine, potekla rudarska pravica, s tem pa bi se lahko v ustreznem znesku znižali tudi prilivi iz sredstev iz naslova koncesnin v državni in občinske proračune. Prav tako bi bila ob predčasni opustitvi pridobivalnega prostora vprašljiva izvedljivost in izvedba sanacije, zato smatramo kot dobro rešitev, ki jo
140
DZ/VI/19. seja
prinaša novela in po kateri bo omenjenim nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje slednja podaljšana do 31. 12. 2015. Na matičnem odboru je bil velik del razprave namenjen problematiki stečaja kamnolomov v povezavi z nepodaljšanjem rudarske pravice. Na pobudo SLS je bil kot amandma odbora sprejet amandma k 25. členu, katerega v Poslanski skupini Državljanske liste nismo podprli, saj menimo, da gre za nomotehnično neustrezno rešitev, ki je v nasprotju s stečajno zakonodajo. V primeru stečaja je potrebno čim prej rudarsko pravico prenesti na zdravo podjetje, saj je le tako lahko zagotovljeno tako ustrezno izkoriščanje naravnih surovin kot tudi kasnejša sanacija. Rešitev, kot je bila sprejeta na odboru, vodi v izkoriščanje naravnih surovini do zaključka stečaja, stroški sanacije pa nato padejo na breme davkoplačevalcev. V Državljanski listi se s tem ne strinjamo, zato bomo danes podprli amandma, ki to ustrezno ureja. V postopku usklajevanja zakona za drugo branje smo upoštevali tako mnenje Zakonodajno-pravne službe kot mnenje Zbornice upraviteljev, še bolj kot to pa nas je vodila skrb za okolje. Vsak poseg v prostor mora čim manj obremeniti naravo, po zaključku je pa treba škodo ustrezno sanirati. Stroške sanacije pa mora kriti tisti, ki je škodo s svojim delovanjem povzročil.
Ker se zavzemamo za strokovne rešitve, ki ustrezneje rešujejo izpostavljeno problematiko, bomo v Poslanski skupini Državljanske liste novelo zakona skupaj z vloženimi amandmaji podprli.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališča Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, gospod Franc Bogovič.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Dober dan! Lep pozdrav, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovana podpredsednica, spoštovani državni sekretar z ekipo!
Pred nami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu, ki v vsebinskem delu rešuje ključne probleme, ki so bili že predstavljeni od ostalih kolegov, se pravi problem podaljšanja rudarskih pravic in s tem povezana možnost izkoriščanja, ohranjanje delovnih mest in kvalitetna sanacija prostora, kjer se rudarske pravice izkoriščajo. Dobili smo še en zakon po nujnem postopku. Obrazložitev je bila, da je nujni postopek - glede na to da je bil poleti predlagani zakon zaustavljen -posledica tega, da je bil zakon pozno posredovan v Državni zbor. Strinjamo pa se s tem, da je treba ta problem iz vsebinskih razlogov rešiti v letošnjem letu in na ta način tudi odpraviti grozečo nevarnost, da bi se te pravice odvzelo, da bi bili ob delovna mesta in da se kamnolomov ne bi saniralo. Glede nujnega postopka sem že dejal, da smo vsi enotni, da je
nesprejemljiv za takšen zakon. Hkrati pa lahko rečem, da so se kljub temu, da se je vse odvijalo v tem tednu, v razgovore in usklajevanje tega zakona vključili številni, tudi Zbornica stečajnih upraviteljev. Mirno lahko rečem, da v Slovenski ljudski stranki pozdravljamo pristop državnega sekretarja gospoda Bojana Kumra, ki se je resnično strokovno in prizadevno vključil skupaj z Zakonodajno-pravno službo. In kar je bilo novo v zadnjih mesecih, ko je opozicija predlagala amandmaje, v tem primeru Slovenska ljudska stranka, je bil celo eden z namenom, da se zakon izboljša, sprejet. Novo pa je bilo to, da so se v želji, da zakon pripravimo čim bolje, odvijala pogajanja praktično vseh poslanskih skupin, ki so želele v njih sodelovati. Imeli smo kar težavno delo. Predvsem je bilo ključno - pravilno se opredeliti do primerov stečajnih postopkov, ko je dilema na eni strani, da razvrednotimo stečajno maso, po drugi strani prekinemo neko dejavnost, hkrati pa tudi, da v stečajnih postopkih lahko učinkovito poiščemo nove lastnike. Amandmaji so bili, kot je bilo že povedano, usklajevani tekom celega tedna, danes zjutraj še dokončno. Potrebno je skozi posamezne amandmaje še v toku razprave in podrobnega pregleda ugotoviti, ali so cilji, ki smo si jih zastavili, vsi zasledovani. V Slovenski ljudski stranki, kot sem že dejal, pozdravljamo takšen način dela, da vsi skupaj prispevamo k temu, da so zakoni, ki jih sprejemamo v Državnem zboru, čim boljši. Po razpravi o amandmajih in celotnem zakonu bomo po vsej verjetnosti v Slovenski ljudski stranki amandmaje in zakon podprli.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih ter o spremembi amandmaja, kar smo prejeli na e-klop.
V razpravo dajem 5. člen in amandma koalicije ter spremembo amandmaja k temu členu, ravno tako s strani koalicijskih poslanskih skupin Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Državljanske liste in Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Želi kdo razpravljati? Želi.
Besedo ima gospod Jože Velikonja.
JOŽE VELIKONJA (PS PS): Hvala za besedo, predsedujoča.
Z amandmajem k 5. členu želimo odpraviti dilemo o uporabi izraza "oceno potrebe o ugotovitvi obstoja". S tem predlogom spremembe drugega odstavka 5. člena dajemo ministru, pristojnemu za rudarstvo, možnost odločitve o pričetku postopka javnega razpisa, izdajo tega rudarskega dovoljenja za raziskovanje, če mu je za to izkazan interes gospodarsko utemeljenega izkoriščanja mineralne surovine. Gre zgolj za odpravo dileme in uporabo drugačnega izraza za isto zadevo.
141
DZ/VI/19. seja
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Če ne želi, zaključujem razpravo pri 5. členu in vloženem amandmaju ter spremembi amandmaja.
Prehajamo na vloženi amandma koalicijskih poslanskih skupin k 24. členu. Želi kdo razpravljati? Ne želi, torej zaključujem razpravo k vloženemu amandmaju k 24. členu. Prehajamo na 25. člen, h kateremu je vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Želi. Gospod Franc Bogovič ima besedo.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Pri podrobnem pregledu tega amandmaja, s katerim se strinjamo, smo opazili, da v tretjem odstavku manjka besedica "sredstev", ki še ne zagotavlja rezerviranih "sredstev" za sanacijo". Prav je, da se pripravi popravek za tretje branje.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Bogovič, do konca razprave bo potrebna ta sprememba amandmaja. Želi še kdo razpravljati k 25. členu in vloženem amandmaju koalicijskih poslanskih skupin? Sedaj bomo tudi ugotovili v povezavi s tem, kot sem že prej povedala, da se vloži sprememba amandmaja. Mogoče predstavniki ministrstva? Mag. Bojan Kumer, imate besedo.
MAG. BOJAN KUMER: Hvala lepa za ugotovljeno napako, seveda se strinjamo s tem in predlagam, da se redakcijsko to dopolni. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Na osnovi tega predloga odrejam 10, oziroma jaz mislim, da bo 8 minut dovolj. Torej ob 9.50 nadaljujemo sejo.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Gre za popravek k 32., ne pa 25. členu.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Spoštovane kolegice in kolegi. Odredila sem odmor, vendar sedaj ugotavljamo, če lahko kar nadaljujem, če se strinjate, da tudi zaradi magnetograma zabeležimo ta popravek. S strani gospoda Franca Bogoviča je bil mišljen popravek pri vloženem amandmaju k 32. členu. Je tako? Da.
25. člen smo zaključili, če prav razumem. Tam ni bilo pripomb, ampak je bila ta pripomba že v povezavi z vloženim amandmajem k 32. členu. Želi še kdo razpravljati poleg gospoda Bogoviča, ki je dal postopkovni in tudi predlog spremembe amandmaja?
Če ne želi, prekinjam sejo do 9.50, da se lahko tudi ta zadeva uskladi.
(Seja je bila prekinjena ob 9.43 in se je nadaljevala ob 9.50.)
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Spoštovane kolegice in kolegi. Nadaljujemo s prekinjeno sejo zbora.
Nadaljujemo z 2. točko dnevnega reda - s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o rudarstvu. Sedaj smo bili in smo pri 32. členu, h kateremu je vložen amandma koalicije. Gospod Franc Bogovič je podal predlog v povezavi z vloženim amandmajem. Gospod Samo Bevk želi podati ustni predlog spremembe amandmaja. Izvolite, gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, podpredsednica. Spoštovani Zbor!
Kakor omogoča Poslovnik, bom podal ustni amandma za spremembo amandmaja k 32. členu zakona, ki so ga vložile poslanske skupine koalicije. In sicer, da se v drugi alineji 2. točke prvega odstavka za besedo "rezerviranih" vstavi beseda "sredstev". Tekst potem teče naprej normalno. V roku bomo zagotovili tudi pisni amandma oziroma spremembo, ki jo bodo podpisale poslanske skupine koalicijskih poslanskih skupin. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa. Sprejemamo vaš predlog. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.)
Spoštovane kolegice in kolegi, prehajamo k 53. členu in vloženemu amandmaju koalicijskih poslanskih skupin. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? K 53. členu želi razpravljati gospod Samo Bevk. Izvolite.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa. Zelo na kratko. Ta člen oziroma amandma omogoča tudi, da se končno zaključi likvidacijski postopek Rudnika živega Srebra Idrija. Že od decembra 2009 je rudnik v likvidaciji in ta člen omogoča, da bomo tam - kjer del jamskih objektov še ostaja v funkciji, kjer bo treba še naprej črpati vodo iz nezalitega dela rudnika in opravljati monitoring tudi po zaključku vseh zapiralnih del, da je treba ustrezno skrbeti za Unescovo dediščino, katere del je ta nezaliti del rudnika - lahko opravili prenos iz podjetja v likvidaciji na Center za upravljanje z dediščino živega srebra. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa, gospod Samo Bevk. Želi še kdo razpravljati k vloženemu amandmaju? (Ne želi.) Zaključujem razpravo k 53. členu in vloženemu amandmaju. Prehajamo na 59. člen, h kateremu je vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati k temu amandmaju in k temu členu? Gospod Jože Velikonja, imate besedo.
JOŽE VELIKONJA (PS PS): Hvala za besedo.
S tem amandmajem smo povzeli predlog Zbornice stečajnih upraviteljev in dajemo možnost tistim izvajalcem, ki jim je
142
DZ/VI/19. seja
rudarska pravica v času stečajnega postopka že potekla, da jih enako s tretjim odstavkom obravnavamo kot stečajne dolžnike, ki jim je že po odločbah 60. člena veljavnega zakona rudarska pravica potekla. S tem amandmajem so se pojavljali tudi določeni pomisleki oziroma dvomi, ker lahko takšna dikcija privede do nesorazmernosti, nekih neenakosti oziroma zagotavlja neko retroaktivnost. Zaradi tega se bo naša poslanska skupina, prav tako pa tudi koalicija, posvetovala pred odločanjem in sprejela primerno odločitev.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati pri vloženem amandmaju k 59. členu? Če ne želi, zaključujem razpravo k vloženemu amandmaju k 59. členu ter ravno tako zaključujem razpravo k vloženim amandmajem.
O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 12. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOZDOVIH V PRVI OBRAVNAVI.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 26 poslank in poslancev, s prvopodpisanim gospodom Jožetom Tankom. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 20 poslank in poslancev, s prvopodpisanim gospodom Jožetom Tankom, zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagateljev predloga zakona, gospodu Robertu Hrovatu.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Lepo pozdravljeni, hvala za besedo!
12. 7. 2013, torej pred 5 meseci smo na predlog Vlade Republike Slovenije oziroma Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje obravnavali predlog novele zakona o gozdovih. Šlo je za 2 vsebinski spremembi: prva so bile prevoznice in druga gozdne prometnice. Hkrati s tem pa ste uvedli tudi nenormalno visoke kazni za prekrške iz tega področja. Kar se prometnic tiče, smo se z znižanjem odstotka soglasja lastnikov strinjali, razhajali pa smo se pri uvedbi prevoznic in pri previsokih kaznih. Pri prevoznicah ste se sklicevali na evropsko uredbo, ki določa sledljivost z namenom preprečitve dajanja na trg lesa in lesnih proizvodov iz nezakonite sečnje. V Slovenski demokratski stranki smo opozarjali na to, da nas skrbi, da je zakon napisan in uperjen predvsem na male kmete, ki upravljajo z lastnimi gozdovi in da se je premalo pozornosti namenilo dejanski sledljivosti in kontroli za velike družbe in velike
koncesionarje, ki se na veliko ukvarjajo s to dejavnostjo.
Sprememba zakona, ki smo jo vložili poslanke in poslanci Slovenske demokratske stranke, predstavlja korekcijski ukrep, ker je vladna koalicija nepremišljeno šla v izvedbo zakona, brez da bi opravila simulacijo ukrepov v praksi. Pred 5 meseci je šlo za populistično potezo in nesmiselno gospodarsko. Naš zakon je stvaren in zasleduje tudi cilj. Realno se približa stvarnemu postopku in poskuša preprečiti nelegalno sečnjo ter nekontroliran odvoz lesa preko meje tako, da ni odveden oziroma plačan davek oziroma druge dajatve. Naš zakon je zakon, ki zdrži v praksi. Večina gozdno lesnih asortimentov v Sloveniji iz zasebnih gozdov se prvič da na trg že na gozdi cesti, pri tem pa prevoz lesa ni opravljen in prevoznice niso potrebne, tako da se le-te uporabljajo za prevoz lesa za lastno uporabo. Zanimivo je, da po sedanji zakonski rešitvi za državne gozdove prevoznice niso potrebne, temveč je zadeva prepuščena podzakonskim predpisom, ki urejajo koncesijo za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije. Globe za prekršek so nesorazmerno visoke, saj večkrat presegajo vrednost tovora, prav tako pa so nesorazmerno visoke v primerjavi z globami za pravne osebe za ostale prekrške po Zakonu o gozdovih. Prav tako nobena evropska država ne pozna posebnih listin za prevoz gozdno lesnih asortimentov, temveč mora tovor spremljati le listina v skladu s prometno zakonodajo. Temeljni cilj, ki ga želimo doseči s spremembo zakona, je, da se zagotovi racionalen nadzor nad sledljivostjo prometa z gozdno lesnimi asortimenti ter s tem olajša nadzor nad preprečevanjem dajanja lesa nezakonitega izvora na trg v povezavi z izvajanjem uredbe Evropske unije. Namesto 2 dokumentov, to je prevoznic in posebnega dokumenta v skladu s predpisi, ki so predmet koncesije, se zakonsko določi le minimalna vsebina dokumenta o prevozu oziroma dobavi. Tako se z enim dokumentom zapolni tudi pravna praznina pri prevoznicah, ki niso zajemale gozdno lesnih asortimentov, odkupljenih na kamionski cesti v gozdu. Zmanjša se administrativno breme za zavezance, ki bi dokument o prevozu in dobavi hkrati uporabili tudi kot računovodsko listino. Olajša se delo organov, ki so pristojni za nadzor, naša pravna ureditev postane primerljivejša ureditvam v upravnih sistemih evropskih držav, odpadejo stroški tiskanja in pošiljanja prevoznic, uvaja pa se izjema za lastnike, ki so fizične osebe, ki lahko les za lastno porabo prevažajo le na podlagi Odločbe o poseku lesa. Glede na spremenjene določbe zakona se določajo novi prekrški za kršitev teh določb, višina globe pa se spremeni tako, da postane sorazmerna teži prekrška in hkrati ostane odvračilna. Želeli bi, da bi v prihodnje Ministrstvo za kmetijstvo hitreje reagiralo, ko se v praksi pokaže, da je zakonska rešitev pomanjkljiva, težko uporabna in povzroča nepotrebno dodatno breme zavezancem. Ker
143
DZ/VI/19. seja
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje kljub obljubi ministra do včeraj, pravzaprav do predvčerajšnjem še ni pripravilo sprememb, ki bi poenostavile pravila glede uporabe prevoznic, hkrati pa naredile sistem nadzora nad prevozom lesa učinkovit ter popravil višino glob tako, da bi bile učinkovite, sorazmerne in hkrati še vedno odvračalne, smo se čutili dolžne, da to namesto Ministrstva za kmetijstvo in okolje naredimo mi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo na uvodno obrazložitev mnenja s strani ministrstva, zatorej dajem besedo tukaj prisotni mag. Tanji Strniša, državni sekretarki na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje.
MAG. TANJA STRNIŠA: Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci! Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom je v Državni zbor vložila Predlog zakona o spremembah Zakona o gozdovih, za katerega med razlogi med drugim navaja, da se želi zagotoviti racionalen nadzor nad sledljivostjo prometa z gozdno lesnimi asortimenti. Vlada meni, da so pri rešitvah urejanja posameznih področij v zadevnem predlogu zakona pomanjkljivosti, ki jih je potrebno urediti bolj celovito, da bi se dosegel namen, za katerega je vložen predlog sprememb zakona. Problematično se na primer zdi, da ni omejitve pri prevozih za domačo uporabo. Vozili bi se lahko tudi kamioni z 20 kubičnimi metri in več gozdno lesnih asortimentov na primer. Pomanjkljivosti in nedoslednosti so vidne tudi v delu, ki se nanaša na kazni, tako v razmerjih do posameznih prekrškov kot tudi v višini kazni, ki niso več odvračalne. Vlada se strinja, da je potrebno odpraviti določene pomanjkljivosti sedanje ureditve, ki se nanaša na izdajo prevoznic in nadzor sledljivosti gozdno lesnih asortimentov -in so bile zaznane tudi v praksi. Zato je včeraj sprejela Predlog zakona o spremembah Zakona o gozdovih, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki po mnenju Vlade bolj celovito ureja zgoraj navedeno problematiko; v večji meri odpravlja administrativne ovire in na učinkovitejši način omogoča nadzornim organom sledenje gozdno lesnih asortimentov ter ureja zaseg in prodajo zaseženih gozdno lesnih asortimentov. Prav tako vladni predlog dodatno ureja ključ za razdelitev sredstev za vzdrževanje gozdnih cest, ki se jih je do sedaj zbiralo s pristojbinami, izračunanih na podlagi katastrskega dohodka za gozdove. Ker zakon, ki ureja obdavčitev nepremičnin, ukinja dosedanji način pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest, je potrebno v zakonu, ki ureja gozdove, urediti podlago za razdelitev teh sredstev iz naslova pobranega davka od gozdnih zemljišč posameznim občinam, kar predlog skupine poslancev ne vsebuje.
Vlada zato ne podpira sprememb zakona, ki ga je v obravnavo in sprejem predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom, saj meni, da predlog zakona pomanjkljivo ureja vprašanja, povezana z izboljšanjem izvajanja sledljivosti prometa z gozdno lesnimi asortimenti in s tem povezanega preprečevanja, dajanja lesa zakonitega izvora na trg, kar je povezano z izvajanjem evropskega pravnega reda. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.
Besedo ima poslanska skupina Nove Slovenije, gospa Iva Dimic.
IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovana državna sekretarka, kolegica in kolegi poslanci! Predlog sprememb in dopolnitev zakona o gozdovih, ki ga obravnavamo, je dober in ga bomo poslanci Nove Slovenije podprli. Predlaga namreč rešitve, za katere se vse skozi zavzemamo. Naj spomnim, da smo v obravnavi vladne novele še ne tako dolgo nazaj opozarjali predlagatelje na nespremenljivost uvajanja prevoznega dokumenta, t. i. prevoznice, ki mora sedaj spremljati prevoz gozdno lesnih asortimentov. Sedaj veljavni zakon določa tudi, da se mora prevoznica hraniti 5 let zaradi možnosti poznejše preveritve, ali so se na trgu Evropske unije dajali zakonito posekani gozdno lesni asortimenti. Zaradi novih obremenitev lastnikov gozdov, predvsem kmetov, ki so s to ureditvijo podvrženim dodatnim birokratskim postopkom, smo Krščanski demokrati takrat z amandmajem predlagali, da bi se prevoznica v prvi fazi uvedla samo za gozdove v lasti Republike Slovenije. S tem smo sledili revizijskemu poročilu Upravljanje z gozdovi Računskega sodišča Republike Slovenije, ki je za leto 2009 ugotovilo, da obstaja tveganje, da niso evidentirani vsi gozdno lesni asortimenti, ki so bili pridobljeni z gozdov, s katerimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Danes, po nekaj mesecih izvajanja tega slabega zakona je jasno, da smo imeli prav. Kmetje in ostali lastniki gozdov nam poročajo, da se je birokracija še povečala, da ob uvajanju tudi Zavod za gozdove ni imel ustreznih navodil za izdajanje prevoznic in da ni nobene dodane vrednosti od prevoznic. Krščanski demokrati še vedno trdimo, da težava ni pri manjših zasebnih lastnikih gozdov, nekje do 15 hektarjev. Nepravilnosti, neevidentiran poseg se dogaja predvsem v gozdovih v lasti Republike Slovenije. Ob tem, da kmetom grozi višji katastrski dohodek, da je uveden nepravičen davek na nepremičnine, je očitno prišlo do tega, da pošten slovenski kmet ponovno, kot je bil dolgih 60 let, postaja državni sovražnik številka 1. Trenutna vlada dosledno uveljavlja predpise, ki kažejo nezaupanje do slovenskega podeželja
144
DZ/VI/19. seja
in nalaga pretežko breme slovenskemu kmetijstvu.
Kolegi iz Social demokratske stranke z novelo predlagajo ukinitev prevoznice za les, ki je namenjen lastni porabi - in to je korak v pravo smer. Upamo pa, da nam v doglednem času uspe odpraviti prevoznice za ves les iz gozdov v zasebni lasti.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališča Poslanske skupine Pozitivna Slovenija, gospod Jože Velikonja.
JOŽE VELIKONJA (PS PS): Spoštovani predstavniki Vlade, poslanke in poslanci!
SDS je 29. novembra letošnjega leta vložila Predlog novele zakona o gozdovih. V SDS kot temeljni cilj novele navajajo zagotovitev racionalnega nadzora nad sledljivostjo prometa z gozdno lesnimi asortimenti ter s tem preprečevanja dajanja na trg lesa nezakonitega izvora. Predlagane zakonske rešitve po navedbah SDS omogočajo racionalen in učinkovit nadzor nad prometom z gozdno lesnimi asortimenti in s tem povezanim nadzorom nad zakonitim izvorom lesa, kar omogoča trajnostno gospodarjenje z gozdovi, hkrati pa so zmanjšana administrativna bremena zavezancev in povečana učinkovitost nadzora. Poglavitna rešitev novele zakona je v tem, da se za prevoze gozdno lesnih asortimentov zahteva listina o prevozu in dobavi gozdno lesnih asortimentov. Prevoz gozdno lesnih asortimentov, namenjenih za lastno uporabo iz gozda fizične osebe, se lahko opravlja na podlagi odločbe za posek dreves, ki ga v upravnem postopku izda Zavod za gozdove Slovenije. Prav tako predlagajo, da se odpravi posebna ureditev prevoznih dokumentov za gozdno lesne asortimente iz gozdov Republike Slovenije. Kot piše v obrazložitvi novele, bo imela novela pozitivne učinke na državni proračun in javnofinančna sredstva, saj ne bo več zakonske zahteve, da Zavod za gozdove Slovenije izdaja prevoznice.
V Poslanski skupini Pozitivne Slovenije se z omenjenimi cilji, ki jih navaja predlog zakona - in sicer z racionalnim nadzorom nad sledljivostjo prometa z gozdno lesnimi asortimenti, preprečevanjem dajanja lesa nezakonitega nadzora na trg in pozitivnimi učinki za državni proračun - strinjamo. Še posebej zato, ker je Državni zbor pred parlamentarnimi počitnicami sprejel Spremembo zakona o gozdovih, ki je predstavljala del borbe Vlade Republike Slovenije proti sivi ekonomiji. Novela je bila deležna burnih razprav in nasprotovanja opozicije in dela zainteresirane javnosti. Že pri sprejemanju se je namreč zatikalo tako pri uvajanju prevoznice kot pri višini kazni za kršitelje. Po uvedbi prevoznic je strokovna in zainteresirana javnost opozarjala, da so prevoznice neprimeren instrument, saj ne zagotavljajo sledljivosti lesa, omogočajo goljufije
in ne prispevajo k zajezitvi sive ekonomije, kot si je to predstavljal minister. Prevoznice je bilo mogoče obiti, preko slamnatih podjetij je bilo moč les prevažati tudi brez njih. Težave so se pojavile tudi z zaplembo lesa, saj pristojni niso vedeli, kam z zaseženim lesom, kdo je odgovoren za prodajo ter zakaj se bo ta denar porabil. Spremembe zakonov so torej ne samo potrebne, temveč celo nujne. SDS je svoj predlog pripravila na podlagi utemeljenih in razumnih ciljev, s katerimi bi se uvedle rešitve, ki res sledijo tem ciljem. Ugotavljamo pa, da se žal ne in da ne sledijo temeljnemu cilju, to je sledljivosti lesa in ustreznemu nadzoru, ker se s predlaganimi rešitvami pojavljajo težave pri izdaji prevozne listine, v vseh primerih pa se gozdno lesni asortimenti koncentrirajo z namenom nadaljnjega prevoza. Ker ni jasno, kakšne so varovalke proti ponarejanju listine, ker predlog zakona ne daje pooblastil za uporabo osebnih podatkov Zavoda za gozdove Slovenije. Pri izdaji odločbe za odobritev poseka slednjemu onemogoča kontrolo in sledljivost tako dokumentov kot gozdno lesnih asortimentov, ker predlog zakona ne daje pravice nadzornim organom za vpogled v baze Zavoda za gozdove Slovenije in ker predlog zakona ne ureja vodenja evidence s strani lastnika gozda, ki bistveno olajša nadzor in zagotavlja preglednost nad porabo in prodajo gozdno lesnih asortimentov. Poleg črtanja 17.c člena onemogoča nadzornim organom nadzor nad prevozi lesa, ki izvira iz gozdov v lasti Republike Slovenije, kar je za nas nedopustno. Predlagani zakon bi zaradi nedoslednosti pri svojih težavah v manjši meri preprečeval in omejeval sivo ekonomijo. Rezultati omenjene novele so namreč že vidni. Izrazito se je povečalo število izdanih odločb o poseku lesa. Slednje je v zadnjem letu skoraj enako številu izdanih odločb v obdobju 2010 do 2012. Poleg tega pa so vidni tudi učinki tega zakona za boj proti sivi ekonomiji. Pristojni organi so zaznali tudi sume pranja denarja in storitve kaznivih dejanj.
Na podlagi navedenih razlogov predloga zakona v Pozitivni Sloveniji ne bomo podprli.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališča Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, ki ga bo predstavil gospod Zvonko Lah.
ZVONKO LAH (PS SDS): Spoštovana podpredsednica. Kolegice in kolegi, predstavniki ministrstva.
Slovenska demokratska stranka je ta zakon predlagala z namenom, ker želi doseči spremembo tega zakona: racionalen nadzor nad sledljivostjo prometa z gozdno lesnimi asortimenti ter s tem preprečuje dajanje lesa nezakonitega izvora na trg v povezavi z 2 evropskima uredbama. Naj povem, da je bil pred 5 meseci sprejet zakon, ki ga je predlagala Vlada, tudi na osnovi ugotovitev, da je v
145
DZ/VI/19. seja
Sloveniji na črno posekanega okoli milijon kubikov lesa, neevidentiranega oziroma naj bi bila to nezakonita sečnja. Zopet ena trditev, kot je bila včeraj glede vina, ki ne drži. Prej smo slišali obrazložitev Poslanske skupine Pozitivna Slovenije, da preprečujemo sivo ekonomijo. Naj povem, da lastniki gozdov plačujejo davek državi prek katastrskega dohodka in so lastniki lesa. In če posekajo ta les za svojo lastno porabo, za kurjavo - ni to nezakonita sečnja oziroma ni država oškodovana pri taki sečnji s kakšnimi dajatvami. Res pa je, da po zakonu mora vsak lastnik pridobiti odločbo Zavoda za gozdove in na osnovi te odločbe potem lahko les seka. Tudi če te odločbe nima, ni prikrajšana država za nobene dajatve, pač je posekan nezakonito. Ne gre pa tu za nikakršno sivo ekonomijo. Ta zakon je bil tudi predstavljen s strani ministra na Državnem svetu, kjer je minister obljubil, da bo v 4 mesecih odpravil prevoznice za lastno uporabo. Minilo je 5 mesecev, pa poslanci še nismo dobili na mizo tega zakona.
Naj malo bolj pogledam v ta zakon. Zakon se zagovarja, razlogi za sprejem zakona so bili v evropskih uredbah in v tem, da je toliko lesa na leto neevidentiranega poseka. Bilo je rečeno, da je to siva ekonomija, da ta les prekupčevalci prodajajo in je država prikrajšana za določene dajatve. To so že kar tipični razlogi za marsikakšen zakon, v katerem se potem prida še nekaj več od tistega, kar evropske direktive zahtevajo v smislu transparentnosti in sledljivosti in ne vem kaj še. S tem pa samo zakompliciramo situacijo in ustvarimo nek red, ki ga sosednje evropske države nimajo. Pri nas pa ne moremo mimo tega, da stvar zakompliciramo. V sosednjih državah nimajo posebnih prevoznic, imajo klasične spremne dokumente za prevoz lesa, kakršne uporabljajo tudi pri transportu drugega tovora. Pri nas pa smo uvedli prevoznice tudi za lastno porabo, vsi lastniki gozdov morajo imeti prevoznico po temu zakonu za prevoz lesa, debelejšega od deset centimetrov. Vsako poleno, ki je debelejše od 10 centimetrov ne glede, ali se vozi s traktorjem, kamionom, avtomobilsko prikolico ali multikultivatorjem ali ne vem s kom še vse, mora imeti prevoznico, drugače sledijo kar visoke kazni. Kazni, ki si jih je ta vlada zamislila, da morajo biti odvračilne, pa tudi če niso sorazmerne prekršku, kar tudi naša Ustava nalaga, da mora tako biti. In prevoznice ne veljajo za koncesionarje, ker oni imajo svoj red, imajo stvari urejene. Za vse tiste, ki pa sekajo v privatnih gozdovih, pa se uvaja ta prevoznica, ki naj bi veljala do prvega kupca. Prvi kupec je v 90 % primerov na gozdni cesti, na kamionski cesti, to se pravi od sečišča do kamionske ceste velja prevoznica. Od kamionske ceste naprej pa nič več. Ker tudi ne more, ker če je na kamionsko cesto pripeljan les od več lastnikov, od več parcel, mogoče po več odločbah in se potem vozi naprej na kamionih, seveda ne morejo te prevoznice veljati. In sledljivosti na
javnih cestah ne moremo na osnovi tega zakona več ugotavljati. Ta zakon pa določa tudi, da vsi, ki sekajo za lastno potrebo oziroma les, ki ni na gozdnih zemljiščih - če zraste drevo na kmetijskem zemljišču, mora ravno tako imeti ta lastnik prevoznico, da ta les pelje do doma in potem še 5 let hrani prevoznice, kar je popoln nesmisel. Minister je obljubil, da bo to popravil, vendar do zdaj tega še ni bilo. Zato smo v naši poslanski skupini poskušali pripraviti zakon, ki bi to birokratsko oviro oz. dodatno administracijo odpravil. Namreč te prevoznice izda Zavod za gozdove, ki jih tudi je nekaj v temu času in s tem je imel tudi stroške. Gozdarji namesto da bi opravljali svoje delo na terenu, v gozdu, ker so strokovnjaki za to, ne pa izpolnjevati v pisarni samo razne odločbe oziroma dokumente. Poleg tega pa vlada v proračunu ni zagotovila niti sredstev, da bi ti gozdarji lahko na terenu opravili svoje delo. Se pravi, so brez sredstev za opravljanje osnovnega svojega dela in poleg tega jim je vlada naložila še izdajanje prevoznic. To smo mi s tem zakonom odpravljamo. Verjetno ste vsi videli tudi v medijih, kako so kmetje onemogočeni za sečnjo v tem času, ko je najbolj primeren za sečnjo, ker enostavno gozdarji ne gredo na teren in ne odkažejo sečnje. Tudi videli smo primer, zakaj ne, na televiziji je bivši direktor Zavoda za gozdove izjavil, da enostavno nima denarja. Že do sedaj niso imeli za prevoze za avtomobile, sedaj pa nimajo niti več za škornje, niti za sprej, s katerim označujejo drevesa za sečnjo. Seveda to so stvari, ki kažejo na to, da ta vlada posluša samo birokrate na svojih ministrstvih, ki gozda najbrž niso niti videli, pa si izmišljujejo zakonodajo, samo da bodo bolj pomembni. Ljudem pa grenijo življenje in povzročajo nove in nove stroške. Seveda, najlepši izgovor je, da ne podpreš zakona, ki ga pripravi opozicija, s tem, da rečeš, da ni celovit, da sistemsko ne ureja zadeve in da se pripravlja nov zakon. Vlada je sprejela nov zakon, ki bo prišel k nam v proceduro, vendar če pogledamo - ta zakon ne odpravlja bistvenih napak, samo nekatere. Odpravlja prevoznice za lastno porabo in dovoljuje prevoz posameznikov, kmetov do 6 kubičnih metrov. To se pravi, do 6 kubičnih metrov ne rabi prevoznice. Če pa pelje s traktorsko prikolico, ki lahko pelje 10 kubikov z večjim traktorjem in če je njegov gozd oddaljen kar nekaj kilometrov, 10 ali več, potem bo peljal pol prikolice, ker bo moral iti dvakrat. Ker zakon tako določa. In do 6 kubikov ima lahko samo pri sebi odločbo, kar je tudi v tem našem zakonu tako urejeno, samo da ni omejitve do 6 kubikov, kar je neka omejitev, ki si jo je nekdo izmislil, ravno tako kot je ustanovitev občine 5 tisoč prebivalcev, brez ostalih pogojev. Mislim, da nekdo težko argumentira, zakaj ravno 6 kubikov. S tem zakonom, ki ga je vlada sedaj sprejela, ne odpravlja sledljivosti oziroma kontrole naprej od gozdne ceste, ampak spreminja samo to za lastno porabo in seveda tisto, kar naj bi zdaj spremenil Zakon o davku na nepremičnine, ki je
146
DZ/VI/19. seja
v ustavni presoji. Mi bomo sprejeli en zakon, ki bo delil sredstva za urejanje gozdnih cest na osnovi Zakona o davku na nepremičnine in če slučajno ta zakon ne bo veljal, bomo zopet spremenili ta zakon, ker on drugi zakon ne velja. In zopet delamo delo, krademo bogu čas, ljudem pa denar, zato da sprejemamo take predpise, ki so neživljenjski. Naš zakon je primerljiv z ureditvami v zahodnih državah: Avstriji, Nemčiji, Italiji. Mislim, da ga lahko podprete, da ga sprejmemo, da nimamo še enkrat dela s tistim zakonom, ki ga je sprejela vlada in bo prišel v proceduro. Mi smo pri sprejemanju sedaj veljavnega zakona opozarjali na napake tega zakona, na povečano birokracijo, na povečane stroške, vendar enostavno pozicija ni poslušala, je sprejela. Takoj, ko je zakon prišel v izvedbo, je tudi vlada ugotovila, da zakon ni dober. Ne samo zato, ker je minister obljubil Državnemu svetu, da bo to uredil, da ni Državni svet že izglasoval veta, ker to je bil pogoj, vendar zakon je bil pač sprejet tak, kot je. Na terenu se je pokazalo, da Zavod za gozdove ne more izvajati svoje funkcije, da ni denarja v proračunu, da so še dodatne naloge. Zdaj smo v situaciji, ko se ukvarjamo in se bomo ukvarjali še z enim zakonom, ki zopet ne bo urejal stvari tako, kot bi se morale urediti. Ta zakon boste zavrnili, kar je logično, ni pa pametno. Namesto da bi se ukvarjali z bolj pomembnimi zadevami, ljudem na terenu grenimo življenje. Namesto da bi vzpostavili sistem, da bi se dobro gospodarilo tudi v privatnih gozdovih, ker vemo, da se ne gospodari dobro, da bi strokovnjakom na Zavodu za gozdove, ki jim strokovnost vsi priznavamo, omogočili, da bi lahko svojo stroko prenesli na privatne lastnike, ki jih imamo 460 tisoč v Sloveniji. Zelo malo je takih, ki znajo gospodariti z gozdovi; stroki, ki pa jo za to imamo, država jo plačuje, onemogočamo, da bi lahko svoje delo kvalitetno opravljala v korist vseh. Gozdovi in les, ki ga imamo, je edino naravno bogastvo, ki ga premoremo v Sloveniji, pa se neodgovorno obnašamo do tega, z državo vred in nekaterimi lastniki. Zato apeliram na poslance koalicije, da ta zakon podprejo, da se ne ukvarjamo s tem zakonom še ne vem kolikokrat v bodoče, ker vam povem vnaprej, da zakon, ki ga je vlada pripravila, še vedno ne rešuje večine problemov, ki jih je bilo zaznati v zdaj veljavnem zakonu.
V naši poslanski skupini bomo ta zakon podprli, ker rešuje stvari primerljivo s sosednjimi državami. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališča Poslanske skupine Socialnih demokratov, gospod Mirko Brulc.
MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani prisotni, lep pozdrav!
V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo predlagani zakon zavrnili.
Julija letos smo sprejemali Spremembe zakona o gozdovih, ki so nastale predvsem zaradi implementacije evropske zakonodaje v slovenski pravni red, na način, ki določa obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode. Namen uredbe Evropske unije je preprečevanje nezakonite sečnje in z njo povezane trgovine. Po nekaterih podatkih je bilo v Sloveniji okoli 25 % neevidentiranega poseka; dajanje nezakonito posekanega lesa ali proizvodov, narejenih iz posekanega lesa, na trg pa je v skladu z Evropsko unijo prepovedano. Uredba pravi, da morajo gospodarski subjekti zagotavljati sledljivost in zagotoviti potrebno skrbnost z namenom, da se prepreči dajanje lesa in lesnih proizvodov iz nezakonite sečnje na trg. Zato je julijska novela zakona uvedla t. i. prevoznico. To je dokument, ki ga lastnik da prevozniku, prevoznik ga izpolni pri vsakem nalaganju na prevozno sredstvo oziroma pri prevozu lesa. S tem dokumentom prevoznik dokazuje izvor lesa in ga potem tudi izroči prvemu kupcu. Prvi kupec pa bo prevoznico vrnil lastniku gozda. Na ta način se zagotavlja nadzor nad zakonitostjo lesa, ki vstopa na trg.
Predlagani zakon, ki ga predlaga Poslanska skupina SDS s prvopodpisanim Jožetom Tankom, sicer poenostavlja sistem prevoznic, vendar pa sistem prevozov tako rahlja, da lahko ponovno pride do goljufij. Prva pripomba, ki jo imamo, je, da pri prevozih za domačo uporabo ni omejitve pri prevozu. Tako bi se lahko za domačo uporabo vozili tudi kamioni s 24 kubiki gozdno lesnih asortimentov. To praktično pomeni, da se bo po Sloveniji prevažalo veliko kamionov lesa, v narekovaju "za domačo uporabo", ki pa ne bo za lastno oziroma domačo uporabo lastnika gozda. Druga zelo pomembna pripomba pa je, da je črtanje 17.c člena pravzaprav onemogočila nadzornim organom nadzor nad prevozi lesa, ki izvira iz gozdov, ki so v lasti Republike Slovenije. Poleg teh pripomb imamo še druge pripombe, ki pa jih bomo omenili v nadaljevanju razprave.
V	Poslanski skupini Socialnih demokratov zakona ne bomo podprli tudi zaradi tega, ker bi sprejetje takšnega zakona v bistveno manjši meri preprečevalo in omejevalo sivo ekonomijo na področju lesnega gospodarstva. Poleg tega so v zakonu predlagane kazni prenizke in ne sledijo načelu, da mora biti kazen odvračilna. Več pa bomo o predlaganem zakonu pojasnili v razpravi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališča Poslanske skupine Državljanske liste, besedo ima mag. Katarina Hočevar.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni!
V	Državljanski listi smo pred poletjem podprli Spremembe zakona o gozdovih v dobri veri, da se na tem področju naredi red. Nekatere
147
DZ/VI/19. seja
takratne rešitve so se žal v praksi izkazale prej za oviro kot rešitev, pa ne zaradi zakona samega. Predvsem podzakonski predpisi so sistem dodatno zakomplicirali, namesto da bi šli v smeri poenostavitve. In priznati je treba, da so potrebni popravki sedanje ureditve, ki se nanašajo na poslovanje s prevoznicami in na nadzor sledljivosti gozdno lesnih asortimentov. Dejstva v praksi kažejo, da s tem dokumentom ni mogoče slediti prometu z lesom. Stroka, revirni gozdarji, tudi trgovci z lesom in lastniki gozdov v zadnjem obdobju opozarjajo, da prevoznice ne zagotavljajo sledljivosti lesa, zlahka jih je mogoče obiti, saj so potrebne le do prvega kupca. Enostavno jih je zlorabiti preko slamnatih podjetij, je pa les mogoče prevažati tudi brez njih. Sprememba zakona je imela tudi nekatere pozitivne učinke, predvsem pri lastnikih gozdov, ki so dosledneje izvajali sečnjo na podlagi izdanih odločb Zavoda za gozdove Slovenije. V obdobju september-november se je v letu 2013 glede na pretekla 3 leta povečalo število odločb za skoraj 50 %. Vendar Predlog sprememb in dopolnitev zakona o gozdovih, ki so jih vložili kolegi iz SDS, ne gre v smeri izboljšanja sistema, temveč pomeni korak nazaj - korak proti ureditvi, ki smo jo praktično že imeli in s katero tudi ni bil nihče zadovoljen. Zakon je nedorečen in ne omogoča boja proti sivi ekonomiji, temveč ji pušča prosto pot. Glavna rešitev, ki jo z zakonom ponujajo kolegi iz SDS, je v tem, da bi se za prevoze gozdno lesnih asortimentov zahtevala listina o prevozu in dobavi, kar seveda v praksi ne bo zagotavljalo učinkovite sledljivosti, ker tako kot so se do sedaj prevoznice kopirale, je tudi pri tej rešitvi možnost, da dokumente v tej verigi enostavno vržeš stran. Zato pričakujemo, da bo minister predlagal rešitve, ki bodo uveljavljale instrument sledljivosti, ki bo enostaven in obenem tudi učinkovit. Sprememba zakona mora tudi nujno urediti financiranje vzdrževanja gozdnih cest, saj je davčna zakonodaja ukinila dosedanjo pristojbino za gozdne ceste, ki se je namensko pobirala in porabljala za ta namen. V Republiki Sloveniji imamo namreč kar 12 tisoč 367 kilometrov gozdnih cest, ki so osnova za dobro gospodarjenje z gozdom. Predlog zakona tudi ne daje pooblastil za uporabo osebnih podatkov Zavodov za gozdove Slovenije pri izdaji odločbe za odobritev poseka, kar onemogoča kontrolo in sledljivost tako dokumentov kot gozdno lesnih asortimentov. Nadalje zakon tudi ne daje pravice nadzornim organom za vpogled v baze Zavoda za gozdove, kar prav tako onemogoča kontrolo in sledljivost tako dokumentov kot gozdno lesnih asortimentov. Vse našteto kaže na dejstvo, da je predlog nedodelan. Na področju gozdarstva potrebujemo zakonodajo, ki bo odraz zavedanja, da je gozd naša strateška rezerva in tudi velika konkurenčna prednost.
Predlog SDS ne gre v to smer, zato ga v Državljanski listi ne bomo podprli. Od pristojnega ministra pa pričakujemo predlog, ki je, kot je napovedano, že v vladni proceduri in bo bolj
dodelan, premišljen in tudi bolj enostaven. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališča poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, gospod Mihael Prevc, izvolite.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo, podpredsednica. Spoštovani predstavniki Vlade, spoštovane kolegice in kolegi.
Mislim, da je slaba pol leta od prejetja zadnje novele Zakona o gozdovih, ki je uvedel t. i. prevoznice, pa imamo na mizi nov predlog zakona, tokrat predlagan s strani opozicijskih kolegov. Poglavitne rešitve tega zakona so, da se za prevoze gozdno lesnih asortimentov zahteva listina o prevozu in dobavi gozdno lesnih asortimentov. Še posebej je pa pomembna rešitev, da se za prevoz gozdno lesnih asortimentov, namenjenih za lastno porabo, iz lastnega gozda za fizične osebe opravlja na podlagi odločbe za poseg dreves, ki jo v upravnem postopku izda Zavod za gozdove. Naj najprej poudarim oceno naše Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, da je vzpostavitev kvalitetnejšega sistema nadzora nad posekom v slovenskih gozdovih, kar naj bi zasledovala prevoznica, potrebna in nujna. To smo poudarjali tudi takrat, ko smo sprejemali novelo zakona. Glavni namen uvedbe prevoznice je bilo zagotoviti sledljivost gozdno lesnih asortimentov in s tem tudi operacionalizacija evropske uredbe o določitvi gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode. Že v postopku sprejemanja prejšnje novele Zakone o gozdovih smo izrazili podporo vsakršnemu prizadevanju za izboljšanje nadzora nad neevidentirano sečnjo v naših gozdovih ter nelegalno izvažanje lesa v tujino, kar je bil sicer glavni namen takratne novele. A vendar smo se po tehtnem premisleku, kakšne posledice lahko ima uveljavitev zakona za lastnike gozdov, kmete in pa tudi za Zavod za gozdove - ki mimogrede na uveljavitev zakona sploh niso bili pripravljeni -, odločili, da takratne novele zakona ne podpremo. K takšni odločitvi so nas napeljale tudi nesorazmerno visoke kazni, ki so se z zakonom predvidele. Primer, najvišja predpisana kazen 50 tisoč evrov za pravno osebo bi pomenila tudi več kot štiridesetkratnik najvišje možne vrednosti lesa, ki ga je mogoče pripeljati z 1 prevoznim sredstvom. Na to smo takrat tudi opozarjali. Predvsem zaradi slednjega smo poslanke in poslanci Slovenske ljudske stranke kmalu po uveljaviti zakona prispevali tudi podpise za oceno ustavnosti zakona, ki pa jo je Ustavno sodišče zaradi neizkazanega pravnega interesa pobudnikov žal zavrglo. Kakor koli, naše bojazni so se kmalu po uveljavitvi novele Zakona o gozdovih izkazale za pravilne, saj je po uveljavitvi zakona na terenu zavladala prava
148
DZ/VI/19. seja
zmeda. Sprva prevoznice niti niso bile natisnjene, nato so Zavodu za gozdove povzročile preko 200 tisoč evrov nepredvidenih stroškov. Poleg tega se je pri izvajanju zakona v praksi izkazalo, to so namreč potrdili tudi gozdarji sami, da velika večina lastnikov gozdov prevoznic sploh ne potrebuje, saj prevoznica ni potrebna, če požagan les sami spravijo do kamionske ceste, kjer ga kupec odkupi. Prevoznico namreč potrebujejo tisti lastniki, ki les prodajajo kupcu na njegovem skladišču oziroma tisti, ki les prevažajo od gozda do svojega skladišča. Problemi pa se pojavijo na pomožnih skladiščih, kjer se les presortira. Predlog zakona odpravlja tako prevoznice kot tudi prevozni dokument, izdan na podlagi predpisov, ki urejajo koncesije za izkoriščanje državnih gozdov in jih nadomešča z listino o prevozu. S tem se po mnenju predlagatelja zmanjšajo administrativna bremena za zavezance, znižujejo se stroški Zavoda za gozdove, poleg tega pa se odpravlja tudi že prej omenjena pravna praznina pri odkupu gozdnih lesnih asortimentov, odkupljenih na kamionski cesti. Predvideva se tudi izjema za lastnike, ki so fizične osebe, v veliki večini so to kmetje, ki za prevažanje lesa za lastno porabo ne bodo potrebovali listine o prevozu, pač pa bo za to zadostovala odločba o poseku dreves, ki jo izda Zavod za gozdove. S predlogom zakona se tudi znižujejo globe za kršitve na bolj sprejemljivo raven. Dejstvo je namreč, da se zadnje čase z višinami glob, ki jih predvidevajo posameznih zakoni, močno pretirava in niso v sorazmerju s storjenim prekrškom. V Poslanski skupni Slovenske ljudske stranke se torej s predlaganimi spremembami v celoti strinjamo, saj predstavljajo bolj življenjsko ureditev nadzora nad prometom z gozdno lesnimi asortimenti, ki pa je po našem mnenju še v skladu z evropsko uredbo, na katero se je sklicevala že prejšnja novela tega zakona. V naši poslanski skupini ocenjujemo, da so predlagane spremembe dobrodošle, saj trenutno veljavni zakon več kot očitno ni dosegel svojega namena. Še več, ustvaril je še večjo luknjo v blagajni Zavoda za gozdove, ki že dlje časa praktično životari in povrh vsega postaja še poligon za politično preigravanje.
Kot rečeno, bomo poslanke in poslanci Slovenske ljudske stranke predlagano novelo Zakona o gozdovih podprli in jo ocenjujemo kot primerno za nadaljnjo obravnavo. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Sledi še predstavitev stališča poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije, ki ga bo predstavila mag. Jana Jenko.
MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo, podpredsednica, vsem skupaj prav lep pozdrav!
Naj na začetku povem, da v Poslanski skupini DeSUS ne bomo podprli Predloga
zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih. Po naši oceni gre za predlog zakona, ki ne rešuje osnovne problematike na področju nedovoljene sečnje in prevoza lesa. Sicer razumemo intenco predlagatelja, da želi zmanjšati količino administracije, vendar je po našem mnenju njihova ideja premalo dodelana. V predlogu namreč manjka omejitev pri izjemah, ki ne potrebujejo listine o prevozu in dobavi gozdno lesnih asortimentov, kar lahko po njihovem predlogu pomeni, da lahko lastnik gozda za lastno uporabo pripelje tudi do 100 kubičnih metrov lesa. Predlog tudi ne prinaša omejitve zasega lesa v primerih, ko policist med redno kontrolo ustavi vozilo, pri katerem ugotovi, da nima urejene dokumentacije za prevoz lesa. Po naši oceni bi bilo smiselno, da se takšen voznik kaznuje, lesa pa se mu ne zaseže, če ne gre za tovor, manjši od na primer 10 kubičnih metrov lesa. Naslednji razlog, zaradi katerega menimo, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je ta, da se s predlaganim besedilom ne omogoča sledljivosti prevoznic, prav tako pa ne zagotavlja sledljivosti zakonitosti lesa od trenutka, ko je drevo odkazano za posek, do končnega izdelka. Po naši oceni ta predlog novele še vedno omogoča sivo ekonomijo in ne prispeva prav nič k temu, da bi se zmanjšala količina neevidentiranega posega, ki po sedanjih ocenah znaša kar milijon kubičnih metrov lesa. Predlog novele tudi ne ponuja primernih kazni, ki bi bile obenem dovolj visoke, da bi odvračale od kaznivega dejanja ter hkrati ne bi povzročile finančne stiske kršitelja. V Poslanski skupini DeSUS menimo, da bo vladni predlog prinesel precej boljše in bolj domiselne rešitve, kot so pred nami danes. Ker se določene rešitve iz tega predloga, ki ga obravnavamo, precej podobne predlogu novele Zakona o gozdovih, ki ga bo vlada sprejela predvidoma še danes, smo prepričani, da opozicija ne bo imela težav s podporo vladnega predloga.
Naj na koncu še enkrat ponovim, da poslanke in poslanca Poslanske skupine DeSUS menimo, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sledi splošna razprava poslank in poslancev.
Besedo ima kot predstavnik predlagatelja gospod Robert Hrovat.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovana podpredsednica! Najprej bi se iskreno zahvalil vsem poslanskim skupinam, ki ste napovedale podporo našemu zakonu, in hkrati tudi na nek način razočaranje nad koalicijskimi poslanskimi skupinami, ki so odrekle podporo. Ampak odrekle so podporo ne zaradi tega, ker bi bil naš zakon slab, ampak
149
DZ/VI/19. seja
zato, ker je predlagatelj Slovenska demokratska stranka. To je bilo za razumeti iz vaših obrazložitev. Ampak dejstvo je, vsi vemo, vsi veste, da je zakon, ki je ta trenutek v veljavi, slab in nedorečen in da se v praksi pojavljajo težave. In to težave, na katere smo vas opozarjali pred 5 meseci, ko ste za vsako ceno želeli tisto spremembo Zakona o gozdovih. Pokazalo se je to, da sprememba tistega zakona pred 5 meseci ni bila premišljena, ni bila preverjena v praksi. Praksa je zrušila teorijo iz pisarn Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Tisti, ki so zakon pripravljali, so padli na celi črti. Praksa je pokazala, da je zakon slab. Po mojem mnenju po nepotrebnem komplicirate in spet komplicirate s pripravo nove novele. Ponovno se vzpostavljajo neke listine, ponovno se nekaj želi, kar se bo najbrž v praksi - ne vem, morda ste tokrat preverili - spet pokazalo kot nedomišljeno. Vi oziroma ministrstvo je izhajalo iz predpostavke, da so vsi, ki se ukvarjajo z gozdovi, barabe, da so lopovi. To veje iz predloga zakona, ki smo ga pred petimi meseci sprejeli. Kazni so enormne. Neke administrativne zadeve se vzpostavljajo, ki na koncu pripeljejo do tega, da so vas začeli tisti, ki se z gozdovi ukvarjajo, goljufati. Omogočili ste jim goljufanje na nek način, ker ni bilo domišljeno. Slovenski narod je skrben in pošten, sploh če govorimo o podeželju. Drugače bi že vse zapravili, pa niso, skrbno gospodarijo in ohranjajo kmetijsko krajino pri življenju. Iz tega je treba izhajati, ko se pripravlja novela zakona, pa najsibo s področja kmetijstva, najsibo s področja gozdarstva, ali katerekoli druge sfere. Gozdarstvo ter delo na kmetijah je delo običajnih, preprostih ljudi, katerim je potrebno predpisati enostavna pravila in jih ne obremenjevati z raznimi evidencami in enormno visokimi kaznimi. Jaz imam občutek, kot da želite z ogromnimi kaznimi, ki ste jih predlagali pred 5 meseci, preusmeriti bremena od dejanskih lopovov na namišljene lopove. Takrat ste na pamet govorili o milijonih kubičnih metrov pokradenega lesa, na pamet, nihče nima tega podatka in tudi vi ga nimate. S tem ste samo strašili in na nek način argumentirali svojo nemoč, ki ste jo pred 5 meseci uveljavili z zakonom. In s temi visokimi kaznimi se obnašate, kot da je na podeželju največ kriminala. Pa ga ni! Največ kriminala je v bankah, največ kriminala je v mestih, tukaj pa ta vlada ne posega nič. In te nesorazmerno visoke kazni so pripeljale do tega, da iščete denar tam, kjer ljudje garajo, delo v gozdu je garanje. Kdor je kdaj to poskusil, ve, kaj to pomeni. In odločili ste se, da boste tiste ljudi najbolj kaznovali, in to ne kar nekoga - lastnike gozdov. Govorite o tem, da se iz slovenskih gozdov ogromno lesa odpelje na črno. Najbolj ste obremenili lastnike gozdov, koncesionarje ste pustili pri miru, koncesionarjem ta trenutek ni potrebno nobene listine o prevozu, nobene prevoznice, nič, nič ni treba. V Slovenski demokratski stranki predlagamo, da zadeve poenostavimo. Ta predlog zakona je čista poenostavitev, katero
nekatere stranke v koaliciji vedno zagovarjate -odpravljanje administrativnih ovir, poenostavitve. Tokrat pa pravite, da zakona ne boste podprli, ne vem, ne razumem. Jaz novega zakona, ki ga pripravlja vlada, ne poznam, ampak po informacijah, ki sem jih dobil in o katerih bom v nadaljevanju še govoril, se mi zdi, da ne gre ravno za čiste poenostavitve. O tem potem kasneje. Želeli smo poenostaviti, hkrati zagotoviti racionalen nadzor nad sleditvijo prometa z gozdno lesnimi asortimenti in s tem tudi olajšati nadzor nad preprečevanjem dajanja lesa nezakonitega izvora na trg. Iz terena smo mi dobili informacije, kaj se dogaja, iz terena -ne iz pisarn Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in okolje. Predstavljajte si prevoz lesa s kamionom, inšpektor ga ustavi, preveri voznika, prevoznika, kdo je lastnik lesa, predvidevam, da je postopek takšen. In zdaj se sprašujem, zakaj je prevoznik kriv, da mora imeti prevoznico, ker on samo prevaža, nič drugega, ni lastnik lesa. OK. Inšpektor ga vpraša, imate prevoznico, ima. Potem je najbrž treba izvedeti, od koga je kupil ta les. Kupil ga je na kamionski cesti. Na to smo opozarjali že pri prvi obravnavi zakona. Kupil ga je na prevozni cesti. Torej prevoznice ne potrebuje, ki ste jo vi uvedli pred 5 meseci. In mi zadevo s tem predlogom zakona poenostavljamo. Zakon se je v praksi izkazal kot čista neumnost. Pred 5 meseci je tudi minister Židan povedal, da bodo pripravili na ministrstvu oziroma boste pripravili na ministrstvu novelo zakona, ki bo te stvari urejal. Torej 4 mesece veste, kaj se dogaja, da se les odkupuje na kamionski cesti, da se goljufa, veste, pa niste nič naredili. Šele zdaj, ko smo mi vložili novelo zakona, ste pa začeli govoriti o tem, kako bi bilo dobro oziroma da boste pripravili vi novelo. Mi je ne poznamo, mi je ne poznamo.
Izpolnjenja je bila prevoznica na lastnika, naredil je svojo dobavnico, potem je pa treba ugotoviti, ali je ta les državni ali privat. Če je državni les, potem potrebuje po zdaj veljavnem zakonu le dobavnico. Ali je to v redu, če je rešitev takšna, kot je? Če pa je privat, torej lastnik gozda, lastnik pa mora imeti prevoznico, na to opozarjajo s terena. In kaj mi naredimo? Mi tukaj zadeve poenotimo. Tudi tisti, ki sekajo v državnih gozdovih - koncesionarji, posvečeni -posvečeni bi morali imeti neko listino. Mi ne govorimo več o prevoznicah, pač pa o listini o prevozu. Tudi po predlogu, kot je meni prišlo na uho, naj bi še vedno novela zakona govorila o tem, da ne bo poenotenja, da bodo še vedno za gozdove v državni lasti, za koncesionarje drugačna pravila, da prevoznica ne bo potrebna. Rekli boste, saj državni gozdovi imajo ploščice gor, najbrž drži. Zdaj ima tudi že marsikateri zasebni lastnik ploščico na hlodovini. Ampak ne glede na to jaz mislim, da bi bilo treba tukaj poenotiti in iti v smeri, kot je primerljivo v ostalih evropskih državah. Pred zakonom moramo biti vsi enaki, ne glede na to, ali je to privatna lastnina ali državna lastnina. Ni važno. Zdaj se sprašujemo, kaj se zgodi, če lastnik naroči
150
DZ/VI/19. seja
cepljena drva oziroma prevaža cepljena drva. Upam, da mi boste odgovorili. Ali potrebuje prevoznico za cepljena drva? Seveda jo potrebuje po tem zakonu. Ampak dejstvo je, da na prevoznici, na obrazcu, najbrž ste ga videli, saj ste ga vi pripravljali, je govora samo o hlodovini. Ali bo inšpektor sešteval kose in jih obravnaval v neke kubature? Neumnost je bila tisti zakon pred 5 meseci in mi ga poenostavljamo. Poenostavljamo ga. Kaj mi želimo? Ni dodatnih administrativnih stroškov za lastnike, ni jih. Mi jih ukinjamo. V njihovi dobavnici je vpisana obvezna vsebina. Gremo na enakost pred zakonom, da za vse velja enako. In zadnja stvar - ta zakon je primerljiv z Evropo, primerljiv je z ureditvami po drugih državah. Tam se ne izdaja nobenih posebnih listin za prevoz lesa. Tisto, kar se nam zdi pravzaprav najbolj pomembno, kar mi predlagamo - listina o prevozu ni potrebna takrat za gozdno lesne asortimente, pridobljene iz gozdov v lasti fizičnih oseb, ki so naloženi na prevozno sredstvo ali pri prevozu, če so namenjeni za lastno uporabo, in gozdno lesne asortimente prevaža lastnik gozda, njegov zakonec, oseba, s katero živi v zunaj zakonski skupnosti, ali njegov zakoniti dedič do vključno drugega dednega reda. To poenostavljamo, podeželju dajemo kisika, ki ga potrebuje. Zakaj bi moral lastnik imeti neke prevoznice, zakaj, če seka v svojem gozdu, seveda pa mora imeti odkazilo od Zavoda in to je dovolj, če ga ustavi na cesti inšpektor, policaj ali carinik. On pokaže odkazilo, je stvar končana. Zakaj bi ga dodatno obremenjevali še s prevoznicami, to je nepotrebno. In tudi zmanjševanje kazni, o kateri bi v nadaljevanju govoril.
Bi se samo še navezal na poslanske skupine, ki ste govorili, kako je sicer potrebna sprememba, ampak predloga Slovenske demokratske stranke pa podprli žal ne boste, ker ni dorečeno, da se siva ekonomija s tem ne prepričuje, da je korak nazaj, da je nedorečen, da ni učinkovitih rešitev. Ali morajo biti res vse rešitve zakomplicirane, da so za vas prave? Rešitev mora biti enostavna, sploh pa za ljudi, ki delajo v gozdu, enostavna rešitev. Tiste zakone, tiste uredbe in tista določila bodo ljudje, ki to počnejo, se ukvarjajo z gozdnimi asortimenti, tudi upoštevali. Verjemite, da bodo. In ne govoriti, da ni dorečeno. Dejstvo je, da je poenostavljeno. Poenostavljamo in dajemo kisika podeželju. V nadaljevanju pa še kaj več o kazni. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Nadaljujemo z razpravo in besedo ima mag. Katarina Hočevar. Izvolite.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo in še enkrat lep pozdrav vsem prisotnim!
Jaz ne bom trdila, da je bila zakonska sprememba, s katero smo pred meseci uvedli t. i. prevoznice, ena boljših domislic ministra
Židana. Vendar bila je iskren poizkus, kako na tem področju narediti red, zajeziti nedovoljeno sečnjo oziroma zagotoviti nadzor v gozdno-lesni verigi. Od kar sem poslanka, na številnih sejah Komisije za nadzor javnih financ, na številnih izrednih sejah Odbora za kmetijstvo je bilo govora o tem. Poročila Računskega sodišča, koliko lesa se odvozi v Avstrijo, koliko je nedovoljenih sečenj in kako ne znamo učinkovito upravljati z lesom. Potem pa nekdo poizkuša nekaj narediti, pa spet ni prav. Jaz kot koalicijska poslanka od svojih ministrov pričakujem, da bodo iskali rešitve ter ne iskali izgovorov v smeri, kako bi stanje pustili takšno, kot je, če številni opozarjajo, da je nekaj narobe. Če imamo pri hrani sledljivost od vil do vilic, potem je najbrž že prav, da imamo tudi v gozdni verigi sledljivost zakonitosti od drevesa do lesnega izdelka oziroma od drevesa do lesene žlice. Res pa je in to je pač treba priznati, da tega cilja nismo dosegli z vladnim predlogom iz julija, žal pa tega cilja ni moč doseči tudi s predlogom, ki ga danes predlagate, oziroma z novelo, ki ste jo vložili v SDS. Če imamo res iskren namen narediti več korakov naprej na tem področju, potem stopimo skupaj. Ker vladni predlog, kolikor je meni znano iz predstavitve v medijih oziroma kar nam je do zdaj minister predstavil, vsebuje več dodelanih rešitev, tudi gozdne takse in tako naprej, kar je pač treba nujno tudi v Zakon o gozdovih vnesti, dajmo tisti vladni predlog, tudi kakšen predlog kolegov iz opozicije na odboru zamandmirati in na tem področju narediti korak naprej. Saj se tudi sama jezim, ali je res takšna znanost narediti en enoten dokument, od začetka do konca te verige. Stroka opozarja, da je temeljni problem v tem, ker se je prevoznica zahtevala samo do prvega kupca. Jaz to tudi od strokovnjakov oziroma ministrstva pričakujem, dajmo pač enoten dokument. Tudi inšpekcija je v poročilu, ko govori o nadzorih, ki jih je opravila v tem obdobju, ko so prevoznice v praksi uveljavljene, če hočejo učinkovito nadzirati, je potrebno imeti en dokument, ko tovornjak ustaviš, da je možen nadzor vse do začetka te verige, da zadevo čim manj kompliciramo. Če jaz zelo poenostavim, bom rekla tako, da je novela iz julija 2013 naredila 2 koraka naprej, ampak malo preveč vstran. Predlog kolegov iz SDS pomeni pa en korak nazaj, preveč v tisto smer, ki smo jo že imeli, pa tudi ni bil nihče z njo zadovoljen. Jaz vašega predloga, spoštovani kolegi, ne bom zavrnila zaradi tega, ker sem koalicijska poslanka - in kot ste nekateri rekli, da je to logično - ampak predvsem zato, ker nima pametne rešitve. Jaz iz vašega predloga ne vidim, da se bo na tem področju naredil red. Bom pa priznala, da me je na en način minister Židan prepričal; ampak tisto, kar je obljubljal, se v praksi ni izkazalo za dobro. To pa priznam. Obljubljam vsem lastnikom gozdov, da bom v naslednjih rešitvah, za katere bom dala glas, bolj previdna in bom pričakovala od predstavnikov ministrstva in tudi od ministra, da bo predstavil
151
DZ/VI/19. seja
rešitve, ki bodo v praksi res pile vodo. Predvsem pa bi prosila tudi to, da smo malo manj populistični in od te prevoznice ne govorimo na veliko, da so zdaj najbolj udarjeni lastniki gozdov, pa o ubogih kmetih in tako naprej. Kmet ima odločbo o sečnji, te prevoznice pa so imele za cilj oziroma naj bi imele, in to bo pač treba narediti, odkriti tiste špekulante, ki so z lesom prekupčevali. S tem pa lastniki gozdov oziroma kmet, ko proda svoj les, nima nič. To je cilj in na tem področju se strinjam, da moramo narediti red. Ampak če bomo samo en drugega obtoževali, sigurno ne bo cilj do tega. Bolj se moramo poslušati in takrat, ko je čas na odborih, kdaj prisluhniti tudi pametnim rešitvam, ne glede na to iz katerega konca oziroma iz katere politične opcije prihajajo. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Kot predlagatelj ima besedo gospod Robert Hrovat, potem pa bo kot redni razpravljavec imel besedo Franc Bogovič.
Izvolite, gospod Hrovat.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala za besedo.
Če se že pogovarjamo o tem, da je naš zakon nedorečen, ni konsistenten, da ima tisti zakon, ki ga še ne poznamo, več dodelanih rešitev. Pa očitno ga tudi vi še ne poznate, ampak najbrž ga kot koalicijska poslanka, sem prepričan, da ga; ampak tako ste rekli prej. Res me zanima, kaj vas moti pri našem zakonu? Naš zakon omogoča evropsko primerljivo ureditev, kar se tiče sledljivosti lesa, evropsko primerljivo! Tukaj se ne bo nič zabrisalo, tukaj se ne bo nič več dalo goljufati, kot se goljufa zdaj, zagotovo ne. Rekli ste tudi, da gremo nazaj z našim predlogom zakona. Kje gremo nazaj? Nikjer ne gremo nazaj. Gremo naprej, rešujemo stanje, ki ga je povzročila uveljavitev zakona pred 5 meseci, katerega ste koalicijski poslanke in poslanci podprli. O tem govorimo. Ne mi govoriti, da gre naš zakon v nasprotno smer. Omogoča sledljivost, uvajamo sorazmerne kazni. Res me zanima, kaj je tisto, kar je slabše, kot je zdaj? Prav rad bi videl tisti zakon, ki bo, če bo, resnično toliko boljši od našega predloga, da ga boste potem z lahkoto podprli.
Prej sem jaz Vladi postavil vprašanje, predstavnikom Vlade, državni sekretarki v zvezi s cepljenim lesom, s prevozi ta trenutek, kako je to rešeno? Kako lahko inšpektorji to nadzirajo? Na kakšen način? Me zanima, če bom dobil odgovore. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala lepa. Besedo ima gospod Franc Bogovič, potem pa se pripravi gospa Iva Dimic.
Glede vašega vprašanja - mnenje je Vlada podala pisno pa tudi ustno stališče je predstavila že v samem uvodnem delu. Če bo ostal čas po končani razpravi, bo možnost dodeliti besedo tudi Vladi, če se bo k temu priglasila. Sicer pa
nima najavljenega časa in ji ne morem dati zdaj
v sprotni razpravi besedo.
Postopkovno.
Gospod Hrovat, izvolite.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Če je temu tako, da Vlada sploh ni najavila časa, da bi se pogovorili o rešitvi, torej ste zamahnil tako z roko, mi tega zakona ne bomo odprli, s koalicijo smo dogovorjeni, da bomo ta zakon zavrnili, kljub temu da ima ustrezne rešitve, da gre v pravo smer. Ampak ne, ker je predlagatelj Slovenska demokratska stranka, ga bomo zavrnili. To je nekorektno, jaz se ne spomnim, kdaj ob obravnavi kakršnega koli zakona, ki je bil predlagan s strani poslanskih skupin, vlada ne bi najavila niti minute časa. Niti minute časa za razpravo, kjer bi si lahko izmenjali stališča, kjer bi lahko povedali, kaj bi se dalo izboljšati. To me pa res žalosti, nisem pa bil pozoren, da Vlada ni najavila časa. Hvala lepa, ampak to je zelo slabo, da tega niso naredili. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Franc Bogovič, pripravi se gospa Iva Dimic.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Lep pozdrav, spoštovana sekretarka s sodelavci z ministrstva, kolegice in kolegi!
Pred nami je zopet Zakon o gozdovih, ki se spopada s nesrečno prevoznico, če smem temu tako reči. Prevoznica je bila uvedena s ciljem, da se zagotovi sledljivost lesa in da se preprečijo špekulacije. Govora je tudi o izvozu, in sicer najprej prilagajanju direktivam, uredbam evropske skupnosti, po drugi strani pa tudi o urejanju razmer v Republiki Sloveniji.	Pri
postopku sem sodeloval nekaj časa, tudi v drugi vlogi kot minister za kmetijstvo in okolje, kjer mi je kolega Režonja in še ostali so razlagali te rešitve. Resnično smo se vsi skupaj spraševali že takrat, ali bo prevoznica dosegla svoj cilj, ki ga želimo, in na kakšen način jo urediti, da bo resnično s tem dokumentom narejen določen napredek. Bolj kot je dokument nastajal, težje je bilo iz vsega, kar se je dalo, simulirati in vnaprej predvideti učinke oziroma ugotoviti, da bodo ti cilji, ki so bili zastavljeni, se s samo prevoznico lahko uredili. Pri sprejemanju samega zakona je bilo na koncu tudi že ugotovljeno s strani ministra Židana, da je nekaj narobe. In je dal tisto obljubo pred glasovanjem o vetu v Državnem svetu, da bo zakon deležen spremembe, kar je včeraj tudi Vlada na svoji seji to že tudi v enem delu storila, kot smo zdaj iz medijev razbrali. Ne poznamo, vsaj v opoziciji, vsebine tega zakona, zato zelo težko govorim o tistem zakonu. Mirno pa lahko rečem, da gredo rešitve, ki jih predlagajo kolegi iz SDS, po mojem prepričanju v veliki meri v pravo smer, pa naj začnem pri kaznih. Mislim, da resnično v tej državi v zadnjem času sprejemamo enormno velike kazni, nesorazmerne s škodo oziroma s tem, kaj želimo kaznovati. Tudi te izkušnje, ki jih
152
DZ/VI/19. seja
imamo sedaj z Ustavnim sodiščem pri drugih regulativah, pri davkih in podobno, mislim da nam morajo dati nekaj misliti in moramo biti v tem delu zmerni ter zadržani, ne pa da želimo cel problem rešiti samo s tem, da bomo imeli take kazni, da nekdo lahko, tudi iz nevednosti, propade. V drugem delu, ko kolegi predlagajo to rešitev za fizične osebe, ko njihovi sorodniki vozijo les. Res ne vem, kje je ključen problem. Ne verjamem, da so tukaj kakšne hude težave s takšno rešitvijo, in mislim, da bi morali tem primerom dobro prisluhniti. Kolikor vem, iz medijev bilo zaznati, da je predlog ministra in Vlade, ki je bil sprejet, menda do 6 kubikov lesa naj bi bil prost teh dokumentov. Moram reči, da sem v tem času tudi veliko govoril z gozdarji, ker sem določen lastnik gozdov, sem tudi bil v teh procedurah, tako od izdaje odločbe kakor tudi v nadaljevanju prevoznice v kritičnem času, ko je še niti ni bilo, pa bi že morali biti kaznovan tisti, ki to vozijo, in v nadaljevanju tudi v samih postopkih. Gozdarji, ki so na terenu, opozarjajo, da ta dokument nima praktične vrednosti, da je, kot je bilo že rečeno, birokratska ovira, da je s tem kar nekaj dela. Ne vem, kdo v ozadju šteje te prevoznice, kdo jih sešteva, kdo to kontrolira, če bo kdo to počel. Sicer pa je velik problem, da je to prevoznica samo za en premik in da od tam naprej enostavno ni več sledljivosti. Jaz se bojim, da ne bo zdaj intenca zakonodajalca, da bomo 100 ljudi zaposlili, da bodo ta les sledili. Tudi carinikov bo enkrat zmanjkalo, da bodo vse kontrolirali. In mislim, da je tudi nevarnost, da kakšne nepotrebne birokratske ovire vstavimo v ta sistem, tako za zaposlene v javnem sektorju kakor tudi za lastnike gozdov. Bojim se, da v tistem delu, ko govorimo o rešitvi problemov v gozdarstvu, gremo po tisti poti, kot da bi imeli diagnozo, da je človek zbolel za rakastim obolenjem, mi pa zdravimo z aspirinom. Toliko ima po mojem prevoznica domet v kontekstu ureditve trga, preprečitve izvoza, boljše gospodarjenje z gozdovi. Sam mislim, da smo malo izgubili fokus, s čim se je treba zdaj ukvarjati in kdaj bo na področju gozdarstva in lesnopredelovalne industrije v Sloveniji bolje. Kolikor sem sam uspel to področje, ki ni sicer moje profesionalno, spoznati v tem času, ko sem se z njim ukvarjal, mislim, da imamo mi ključen problem, da v Sloveniji nimamo več lesnopredelovalnih obratov, ki bi slovenski les obdelali, predelali, mu dodali dodano vrednost. In ko pavšalno govorimo o tem, les gre v izvoz, jaz se samo vprašam, kam bi pa šel ta les, če ne bi šel v izvoz. Kam bi lastniki slovenskih gozdov, bodisi državni bodisi privatni, les prodali, če ne bi bilo izvoza, ker se enostavno slovenska lesnopredelovalna industrija ni prilagodila na spremenjene razmere, kot se je na primer kovinskopredelovalna industrija, ki je imela podoben problem na začetku 90. letih ob izgubi trgov. Ko so izdelki zastarali in niso bili več konkurenčni, so se kovinarji preusmerili. V lesnopredelovalni industriji enostavno tega zasuka ni bilo.
Drug velik problem, s katerim mislim, da bi se morali vsi ukvarjati bolj kot s prevoznico, je to, kaj bo z državnimi gozdovi po letu 2016, ko se iztečejo koncesije koncesionarjev v slovenskih gozdovih. Lansko leto, ko sem to vlogo ministra za kmetijstvo in okolje odgovorno opravljal, smo že sestavili določene skupine, ki naj bi se s tem ukvarjale. In upam, da ne bo to materija, ki bo prišla v Državni zbor po nujnem postopku. Kako organizirati slovensko gozdarstvo, tudi tisto, ki je odgovorno za razvoj gozdarstva, in tisto, ki upravlja z državnimi gozdovi. Vidimo, da so koncesije, ki so imele 20-letno obdobje, ki se počasi ali pa kar hitro izteka - slabi ali dobri 2 leti je še do tega -, pokazale celo vrsto problemov. To, kar je bilo v osnovi na začetku narejeno, da bi naj tisti, ki delajo v gozdovih, imeli nadaljevanje svojega dela, se je v prvih letih zgodilo, da so se gozdarji prezaposlili v GG-je. Če greste danes gledat strukturo, kdo upravlja, kdo dela v državnih gozdovih, vidimo, da je bore malo teh ljudi, ki so zaposleni pri GG, in zelo veliko kooperantov, da imamo vsa ta leta velike probleme z obračunavanjem koncesnin. In če podrobno pogledamo tudi, kaj so tisti, ki imajo koncesije, v letih konjunkture počeli - vse kaj drugega kot vlagali v lesnopredelovalno industrijo, premalo v gozdarstvo. Imamo tudi med temi lastniki danes nasedle investicije v raznih nepremičninah in podobnih zadevah ter imamo iz tega naslova zelo težko nalogo, da ugotovimo, kako se organizirati, kako iz državnih gozdov dobiti primerno koncesnino, kako iz tega lesa in v verigi čim več zavrteti sredstev, da se bo nekaj naredilo na novih lesnopredelovalnih obratih, da bomo lahko imeli cilj, da bo to realen cilj, ne zgolj lepo izgovorjen, lepo slišan cilj, da bomo več predelali doma, če vemo, da tistih 6, 7 milijonov kubikov, kot bi ga lahko posekali, vemo pa, kakšne so kapacitete domače lesnopredelovalne industrije.
Zato se mi zdi v tem času ključen problem, kako bomo v naslednji finančni perspektivi, ali bomo v lesni verigi, ki smo jo lansko leto kot dokument izdelali, uspeli v strateške programe Republike Slovenije, podobno kot smo za perspektivo 2007-2013 umestili turizem, umestiti možnosti, da bomo pomagali shoditi lesnopredelovalni industriji, kajti sama enostavno ne bo shodila. In mislim, da moramo tudi sredstva, ki so za razvoj gospodarstva namenjena v naslednjih letih na tem področju, nameniti v to smer. Mislim, da je treba biti zelo odkrit tudi v tem delu, kar se tiče relacij ključnih akterjev v teh procesih, na eni strani ministrstvo, Direktorat za gozdarstvo, na drugi strani Zavod za gozdove, potem Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki upravlja z državnimi gozdovi, pa tudi stroka, ki ima v tem trenutku, razen tega da lahko daje kvalitetne sugestije in predloge, morda manj vpliva. Mislim, da se je treba resnično zamisliti nad tem, kar se je dogajalo v zadnjem letu oz. letu in pol. Moram reči, da sem bil tudi sam kot minister deležen teh
153
DZ/VI/19. seja
pritiskov v vladi, kako je treba zmanjševati sredstva za gozdarstvu, v enem delu smo sredstva že lansko leto zmanjšali. Tako je lahko del izvirnega greha za pomanjkanje sredstev za gozdarstvo tudi že v Vladi, v kateri sem sam vodil to ministrstvo. S tem, da smo imeli takrat tudi določene pogovore, dogovore, kako naj bi se del teh stroškov tudi s storitvami zaposlenih v gozdovih ter s participacijo pri odločbah delilo z lastniki gozdov. To se v postopkih zaradi nasprotovanja posameznih kolegov v koaliciji ni zgodilo. In letošnje leto je Zavod za gozdove izvisel in kolikor sam poznam te javne institucije, ima eno največjih lukenj v svojem budžetu. To, da se tričetrt leta niste znali dogovoriti med sabo - ministrstvo, Zavod za gozdove - in ste na nek način stregli po glavah, mislim, da ni v čast in v dobro tej stroki. Pa tudi to, da gozdarji niso mogli v najlepših dnevih decembra v slovenske gozdove, ni v ponos, če hočete, niti zdaj odstavljenemu direktorju Zavoda za gozdove, niti vam, ki ste na ministrstvu odgovorni za to zadevo. Mislim, da se to ne bi smelo zgoditi in da bi se morali na tem področju usesti skupaj in delati v dobro gozdarstva, za dobro lesnopredelovalne industrije, ne pa se iti kadrovskih preigravanj. Če je kaj tako narobe, pa se naj po moško pogovori z vsakim in tudi pove, če je treba, da ni primeren za to mesto. Mislim pa, da se je v tem primeru čakalo na nek spodrsljaj, spodrsljaja sta bila lahko pa samo dva - premalo sredstev ali luknja v proračunu samega Zavoda za gozdove, čemur se je uprl ali pa poizkušal sanirati zdaj že odstavljeni direktor; ali pa na drugi strani to, kar se je zdaj zgodilo. Izkoristimo to razpravo danes za to, da bomo izmed rešitev, za katere mislim, da niso slabonamerne, ampak kažejo na resničen problem te nesrečne prevoznice. Dajmo razmisliti, da ne bomo po vzoru marsikaterih primerov res bili stokrat bolj papeški od papeža in delali nekaj zaradi birokracije ter zaradi umetniškega vtisa, zato da vsi na vzven govorimo, kaj smo naredili. Ko pa vprašaš ljudi, ki se ukvarjajo s tem, se nam pa smejijo, da smo jim prinesli kup papirjev, za katere dobro vedo, da jih nihče niti ne kontrolira niti ne spremlja. V lesnopredelovalni industriji ne bomo nič dosegli, razen tega da bomo zopet strokovne ljudi zaposlovali z pisanjem papirjev. Vem, kakšen bo izplen tega zakona. V Slovenski ljudski stranki ga bomo podprli, ker ocenjujemo, da je predlog zakona dobronameren. Verjamem, da ga bo koalicija zavrnila. Upam pa, da bo možno pri zakonu, ki ga bomo zdaj dobili v obdelavo, v proceduro, vgraditi čim več tistih stvari, ki so pozitivne, da bomo resnično gozdarjem dali možnost, da se ukvarjajo z gozdovi, ne z ostalimi stvarmi, ki ne dajejo rezultatov. Predvsem pa še enkrat apel k temu, da pravi čas odpiramo razpravo o tem, o celoviti spremembi Zakona o gozdovih, v kateri bo potrebno urediti te relacije gospodarjenja z državnimi gozdovi, vloga državnih inštitucij. Bodimo,pošteni, sam sem to dobro izkusil in
preizkusil, nobenega korektnega in iskrenega sodelovanja ni v tej relaciji. V teh relacijah se je, če smo zelo jasni in odkriti, skozi ti 2 desetletji delovanja tudi prepoznala cela vrsta nekih navez, ki mejijo ali pa so zagotovo lahko mirno okarakterizirane kot določena koruptivna dejanja, ker so te sprege zelo močne. Pri teh spregah lastniki gozdov nimajo absolutno nobene veze. Zelo hitro pa pridemo v verige, ko se povežejo med sabo nosilci koncesij in kakšni podizvajalci ter vezane trgovine od zunaj. V teh zadevah je potrebno z ureditvijo sistema ugotoviti prave točke problemov v gozdarstvu, rešiti to z kvalitetnim, dobrim upravljanjem ter odgovornim delom teh ljudi. Tudi s tem, da se bo nekdo od gozdarjev ukvarjal še kaj več od samega gozdnega reda, mogoče tudi o tem, kako gozdarje povezati med sabo. Kako narediti lastnike gozdov organizirane, da se bodo tudi sami organizirali, kaj naredili na razvoju predelave lesa in s tem bomo probleme rešili.
Bojim se, da je prevoznica izlet v prazen prostor, od katerega ne bomo imeli kaj dosti koristi, na drugi strani pa, kot sem že dejal, primerno orodje, da bomo lahko v javnosti govorili, kako se borimo proti korupciji, kako delamo red, efekta pa, jaz se bojim, tako kot so zdaj zastavljene prevoznice, ni. Potreben je temeljit razmislek, do katere mere te zadeve zategovati in kje najti prava zdravila za probleme, ki so na področju gozdarstva in lesnopredelovalne industrije.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospa Iva Dimic, pripravi pa naj se gospod Tomaž Lisec. Izvolite, gospa Dimic.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi.
Res je nam vlada koalicija davkov in kazni. V Novi Sloveniji smo vse skozi opozarjali, da je Zakon o gozdovih slab in nepremišljen, hoteli smo ga popraviti. In kot zdaj vse skupaj kaže, smo imeli v Poslanski skupini Nove Slovenije najbolj prav, ker smo želeli z amandmajem, ki smo ga dali na prvotni zakon, urediti trg z lesom in tudi odgovornost na tem področju. Predlagali smo, naj se najprej prevoznico uvede za vse poseke iz državnih gozdov, potem bi se videlo, če je zadeva dobro zastavljena, bi se kasneje tudi lahko preneslo na privat gozdove oziroma na lastnike privatnih gozdov. Seveda kot vsak amandma opozicije, tudi tega koalicija ni sprejela. Čeprav zdaj vidimo, da je bilo pravilno razmišljanje naše poslanske skupine, ker glede na vse skupaj, kar se je potem zgodilo, da so prevoznice niso bile natisnjene, da jih ljudje sploh niso mogli dobiti, policija in inšpektorji pa so že nadzirali izvoz lesa iz gozdov, sečnjo, se je pokazalo, da smo šli v zadeve, na katere nismo bili vnaprej pripravljeni. Sama prihajam iz gospodarstva in vam lahko zatrdim, da se kaj takšnega v gospodarstvu ne dogaja. To se lahko dogaja samo v javnih službah, v javni upravi, na
154
DZ/VI/19. seja
ministrstvih in vse to naši ljudje gledajo, naši državljani to spremljajo. Najhujša je bila včerajšnja novica, kar precej odzivov je bilo, da naj bi celo tiskanje prevoznic plačevali lastniki gozdov, če lahko rečem, mogoče bom včasih uporabila izraz kmetje. Mislim, da je to še en korak v globljo skrajnost. Kaj bo sledilo? Da bomo mogli plačati izpis računa na tik-tak blagajnah v trgovskih centrih, ker smo malo več kupili, pa bomo še malo več plačali za papir. Mislim, da to ni prava rešitev in da je vse to obremenjevanje kmeta, lastnikov gozdov s temi prevoznicami šlo izpod nadzora, če lahko rečem. Pričakovala sem ob tistem prvem zapletu v jesenskih dneh, da prevoznic ni bilo, da so vsi spraševali, kakšne so vendar prevoznice. Najbolj žalostno je, da še revirni gozdarji niso vedeli, kakšne prevoznice bodo. Še septembra jih niso imeli fizično v roki, da bi jih lahko dali zraven odkazila lesa. Vse to povzroča preveč administracije in premalo dela na terenu. Mislim, da gozdarji in vsi strokovni delavci v kmetijstvu -na to sem že opozarjala na Odboru za kmetijstvo, tudi Kmetijsko-gozdarsko zbornico sem opozorila - da so ti ljudje, tudi gozdarji preveč dragoceni za nas in da jih ne smemo obremenjevati s papirologijo in da je njihovo znanje zelo pomembno. Tako pa se oni ukvarjajo z birokracijo, z vnašanjem podatkov v sistem, namesto da bi delali in pomagali lastnikom gozdov pri pogozdovanju, pri čiščenju gozdov. To je nepotrebno delo. Bojim se, da z vsemi takimi zadevami, tudi s tem, kar je bilo v zadnjih dneh po medijih, da gozdarji ne morejo iti na teren. V tem času, ko je suho zunaj, ko potekajo največje sečnje gozdov in čiščenja, da nimajo za barvo in za bencin. Jaz razmišljam, da je to mogoče samo še en korak k diskreditaciji poklica gozdarja. Namesto da bi se vsi zavedali, kako pomemben je ta člen v tej verigi, se s takim načinom, da se jim ne da dovolj finančnih sredstev, da opravljajo svoje delo, svoje poslanstvo - ker to je poslanstvo, kar oni delajo za naše prihodnje rodove - da se jih na ta način diskreditira. Najhujša novica je pa ta, da potem, ko se zamenja direktorja Zavoda za gozdove, pa je kar naenkrat denar. V treh, štirih dneh je pa spet denar in spet na teren. Potem se obtoži, da je bilo delo malomarno. Jaz mislim, da smo mi izgubili zdravo pamet, orientacijo.
Rada bi še rekla glede koncesionarjev in glede koncesnin. Imamo veliko, kar nekaj državnih gozdov, ki imajo podpisano dolgoletno pogodbo glede koncesnin. In vsi smo rekli, treba je tam nekaj narediti in se ni dalo koncesnin dvigniti. Ravno te dni smo obravnavali Zakon o rudarstvu, kjer sem zasledila, da se je vmes spremenila koncesnina. Ne vem, kaj se lahko na enem zakonu, pri določenem segmentu lahko spreminja koncesnina, pri gozdovih se pa ne more. To mi res ni jasno. In tudi prej je gospa Hočevarjeva govorila. Ko smo imeli obravnavo glede Zakona o gozdovih v prvi polovici leta na odboru - pa je sedaj ni notri, saj mi bo lahko še enkrat povedala svoje, če bo čutila to potrebo -
sem opozorila in predstavila naš amandma, je bil odgovor, da moramo biti vsi enaki pred zakonom. Jaz nisem nikoli imela občutka, da nismo enaki pred zakonom, dokler se ni pojavila ta velika luknja v bančnem sektorju, ker smo videli, kako so nekateri dobivali kredite. Potem iz tega najbolj vidim, da nismo vsi enaki pred zakonom.
Dotaknila bi se inšpekcijskih služb. Jaz mislim, da je srž vsega tega tudi nekoliko nedelovanje pristojnih organov v državi. Tudi to sem že povedala na Odboru za kmetijstvo in okolje, iz poročila je bilo zaslediti, kolikšno število je bilo nekih odkazanih nadzorov inšpekcijskih služb. Če se ne motim, so se ti nadzori vrteli okoli številke 35 in so bili v glavnem nadzori nad številom nabranih gob, nad pravilno oziroma nepravilno pašo na visokogorskih kmetijah in nad košnjo. Jaz sem pričakovala, da bo bolj podrobno poročilo nad sečnjo v državnih gozdovih. Zato sem tudi rekla, ker gozdarji niso mogli na teren, ker niso imeli denarja za prevoz in za barvo. So nas vsi opozarjali, da je bilo to ponovno narejeno zato, da so lahko sekali na črno v državnih gozdovih. Mene zanima naslednje poročilo inšpekcijske službe, če so sploh opravili pregled nad tem v tem času, ko je bila ta praznina, in kakšni bodo učinki, kakšne bodo sankcije za tiste, ki so kršili. Premalo je teh nadzorov, premalo je mogoče tudi sodelovanja med Zavodom za gozdove in Skladom kmetijskih zemljišč. Ko je predstavnik Zavoda za gozdove opazil črno sečnjo v državnem gozdu, je obvestil pristojne, ker je to pristojnost Sklada kmetijskih zemljišč, da se je tam zgodila črna sečnja. Po 2 mesecih je bil šele opravljen nadzor na terenu, že ko je zapadel sneg in ko se že ni več videlo, kaj se dogaja. Več je potrebno, prepričana sem, da je več potrebno vložiti v takšne nadzore, v sodelovanje služb znotraj ministrstva; ne pa da se kontrolira tistega ubogega kmeta, ki bo šel s prikolico v gozd po drva, pa čeprav je že malo prepozno, ker morajo biti drva za naslednjo kurilno sezono vsaj eno leto prej, da imamo suha. Rada bi poudarila, da bomo popravek zakona, ki ga predlaga Poslanska skupina SDS, v Poslanski skupini Nove Slovenije podprli, ker je to en korak k temu, da se razbremeni birokracije tako delavcev v Zavodu za gozdove kot tudi lastnikov gozdov oziroma kmetov. In še enkrat -nam res vlada koalicija davkov in kazni? Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Tomaž Lisec. Pripravi naj se mag. Jana Jenko. Gospod Lisec, izvolite.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Predsednik, hvala za besedo. Predstavniki ministrstva, kolegi, kolegice!
Danes govorimo o Zakonu o gozdovih, kjer pa je ključna tema vprašanje prevoznic in poleg njih tudi globe, ki se tičejo teh prevoznic. Namen nas v SDS kot predlagateljev je to, da
155
DZ/VI/19. seja
rešujemo neživljenjski zakon, na kar smo skupaj s kolegi iz Nove Slovenije tudi s pomočjo amandmajev skušali dokazovati že pri pripravi in obdelavi sedaj veljavnega zakona. Ampak koalicijska večina je trmasto vztrajala na svojem, rekla je, kako bo to neka zgodba o uspehu, ampak včerajšnja izjava vlade, da je vložila nov zakon v proceduro, pa kaže, da ta vlada oziroma to ministrstvo na tem področju tava. Žalostno dejstvo je, da na podlagi veljavnega zakona najslabše odnese majhen oziroma nek povprečen slovenski kmet. V SDS nimamo problema s tem, da mora biti sledljivost na tem področju, da mora biti red na tem področju, ampak ceno zasledovanja tega cilja pa ne smejo plačevati tisti povprečni kmetje in gozdarji, ki si na primer na leto pripravijo kurjavo za svojo družino. Skratka, dober namen; ampak očitno bo Vlada temu zgolj prisluhnila, kar kaže tudi odgovor predsednika Državnega zbora, da si vlada ni vzela niti 5 minut časa, da bi na naša vprašanja odgovorila, tako da se že na temu mestu vladi zahvaljujem za vse neizrečene odgovore. Naš zakon je tudi evropsko primerljiv. To ne izhaja iz tega, kar smo mi pokazali v prikazu ureditve v drugih državah, ampak tudi to, kar zahteva evropska direktiva. Ampak ta vlada je bila bolj papeška od papeža in je dala prevoznice nesorazmerno, še več, še bolj nesorazmerne so tudi globe, ki se tega dotikajo. Takšno delovanje vlade na tem področju in tudi današnje mnenje državne sekretarke kaže, da v Sloveniji nimamo resnega koncepta, kaj storiti z lesnopredelovalno industrijo v Sloveniji oziroma kako upravljati slovenske gozdove, pa naj si bodo v lasti posameznikov ali pravnih oseb. Skratka, nobenega koncepta, zato pa tudi pridejo izpod peres ministrstev takšni zakoni, ki se čez pol leta že popravljajo, ker sami ugotovijo, da so napisali neživljenjski in nesistemski zakon.
Prejšnji teden smo imeli v Posavju zelo močen posvet, kjer smo se pripravljali na evropsko perspektivo 2014-2020. V Posavju je les in s tem povezano je tudi industrija zelo močno zastopana. Ko smo se odločali, kaj in kako naprej oziroma kaj v teh naslednjih 6 letih storiti, je bilo največkrat slišano med vsemi razpravljavci, kakšen pa bo posluh države za našo pobudo. In očitno bo, da bo država za takšne dobre pobude gluha, čeprav bi lahko to ministrstvo in ta vlada lahko le pogledala čez mejo v Avstrijo in videla, kaj so dobri koncepti reševanja predelovalne industrije in učinkovitega upravljanja z gozdom. Z današnjim predlogom zakona bodo lastniki gozdov, ki bi uporabljali lesno gozdne asortimente za lastno proizvodnjo oziroma za lastno obdelavo, razbremenjeni tako nekih kazni kot tudi neke birokracije. Ampak žalostno je, da ravno ta koalicija, ki so je polna usta, kako je potrebno slovenskega državljana razbremeniti, tako ali drugače, z lahkoto stisne tipko proti takšnemu zakonu, ki ravno takšne mehanizme uvaja. Izvaja se lov na čarovnice, koncesionarji pa so tako že prej imeli možnosti
in tudi baje po novem predlogu zakona bodo dobili možnost, da bodo s tistim milijonom kubikov lesa, ki naj bi bil nezakonitega izvora, lahko še isto delali. Tisti lastnik, naj mu bo ime Franci, ki za svojo družino pripravi kurjavo, pa bo lahko trepetal, ali bo doma pri kosilu pozabil prevoznico in ga bodo na terenu čakali inšpektorji in mu njegovo denarnico zelo izpraznili.
Kaznuje se, kar je tudi praksa na terenu, majhne ljudi, ki imajo čisto življenjsko, vsakodnevno obdelavo svojih gozdov, velike lastnike pa se izpušča. Še več, v veljavnem zakonu ste vpeljali neko čudno določbo, o kateri smo govorili tudi včeraj pri Zakonu o vinu, kjer se lahko subjektivno kaznujejo v t. i. hitrem postopku. Če je nekemu inšpektorju, nekemu cariniku nekdo všeč, bo lahko dobil najmanjšo kazen, če mu nekdo ni všeč, pa mu lahko na licu mesta da tudi najvišjo kazen. Zelo dvomljiv zakon z zelo dvomljivimi rešitvami, ki ga danes skušamo reševati. Mi smo vam že pri sprejemu veljavnega zakona govorili, kakšne neumnosti so to, kaj je 10 centimetrov debelina lesa, kako je s hlodovino, kako je z razrezanim lesom, da poznamo različne traktorske prikolice, kaj so drevesa v gozdu, kaj zunaj njega, ampak noben naš konkreten predlog in konkretna rešitev ni bila uveljavljena. Polno nedomišljenih ukrepov in tistega glavnega, kar pa je razbremeniti majhnega slovenskega kmeta, ki dela z gozdom, je tukaj pred nami, ampak glede na to, da je predstavnica ministrstva rekla, da so pripravili nov zakon, kjer naj bi se dovolilo odvoz lesa iz gozda do 6 kubičnih metrov za lastno porabo, me resnično zanima, ampak očitno danes ne bom dobil odgovora. Najlepša hvala vladi, da si niste vzeli 5 minut časa. Ali to pomeni, da lahko Franci od ponedeljka do nedelje vsak dan enkrat odpelje 6 kubičnih metrov lesa za lastno porabo iz gozda, ali je to v skladu z odkazilom, ali to velja samo na letni ravni. Skratka, nobenega odgovora in resnično se sprašujem, kje so ti veleumni uradniki na ministrstvu našli 6 kubičnih metrov lesa. Zakaj ne 5, zakaj ne 10, zakaj ne 20? Praksa in življenje je popolnoma različno, samo poglejmo primer kurjave neke povprečne slovenske družine, ki ima svojo lastno stanovanjsko hišo. Pred 20, 30 leti se niso gradile nizkoenergijsko potratne hiše in 10 kubičnih metrov lesa je za marsikatero družino premalo, da bi lahko kurila. Resnično me zanima, kje ste našli številko 6 kubičnih metrov? Očitno je, da mnogi predlogi uradnikov, pa moram reči, da že kar 9 let spremljam to iz druge vrste oziroma v zadnjih 2 letih iz prve vrste, se resnično sprašujem, kaj uradniki na ministrstvih, na področju kmetijstva, okolja in prostora, počnejo. Ali le delujejo iz pisarne, da si zaslužijo svoje plače, ali si le občasno pogledajo kakšen praktičen primer iz prakse, kako življenje poteka. Poslanci, vsaj člani Odbora za kmetijstvo, imamo možnost, da enkrat letno obiščemo sejem v Gornji Radgoni, kjer nas lahko strokovnjaki opozorijo na vse nedodelane
156
DZ/VI/19. seja
rešitve v zakonodaji, ki jih potem še bolj izmaličijo uradniki z raznimi podzakonskimi akti. Ravno včeraj, ko sem se pripravljal na razpravo pri tem zakonu, me je kolega, ki ima sicer zelo majhno površino gozda, vprašal, naj vprašam uradnike na tem ministrstvu, koliko tistih uradnikov, ki govorijo o gozdovih, je imelo sploh že kdaj motorko v roki, da lahko zagovarjajo tako pametne rešitve, ki jih sprejemajo. Pametne po njihovih konceptih, ne po našem. Nočem biti žaljiv do uradnikov, ampak tudi predsednik države je včeraj v enem izmed govorov rekel, da se tudi sam sprašuje, kljub temu da je imel pred par leti možnost to urediti, kaj slovensko uradništvo oziroma uradništvo v državnih institucijah dela. Še sam je rekel, da en dela, dva pa zraven sedita, vprašanje pa je, kaj razmišljajo, če že nekaj slabega delajo. Je pa dejstvo, ki se ga kaže tudi pri razpravi ob današnjem zakonu in pri razpravi tako državne sekretarke in predstavnikov koalicijskih strank, da se zasleduje neka politika, kjer je delo najlažje za vse subjekte, če se slovensko kmetijstvo rine v neke skupne tozde oziroma grozde, naj bodo slovenske kmetije velike, kljub temu da vsi opozarjamo, kakšna je Slovenija po njeni naravni znamenitosti. Imam celo občutek, da gre tukaj za nek preživet ideološki boj, kjer so veliki kmetije, pa tudi tam ne vsi, dobrodošli, majhnega kmeta pa je treba pritiskati, finančno ali z raznimi birokratskimi vatli, in ga lepo utišati. Naj dela, dokler še lahko dela, če pa kaj naredi narobe, je pa itak prvi krivec za vse, kar se dogaja v tej državi. Moje mišljenje je, za razliko od določenih razpravljavcev, da slovenski kmet ni lopov, ampak je priden delavec, kot je priden delavec vsak tisti, ki si zasluži svojo plačo, le da si slovenski kmetje zaslužijo svojo plačo z delom v vinogradih in gozdovih. S tem zakonom sledljivost ostaja, kar je zelo dokazljivo, ampak sledljivost bo lažje za tiste, ki imajo manjše gozdove. Vsi tisti, ki pa hočejo biti bolj zvesti načelu sledljivosti, pa bo lažje, najsi gre za Zavod za gozdove, najsi gre za inšpektorje, najsi gre za carinike ali policiste, da ne bodo lovili tega Francija, ki dela kurjavo za svojo družino, ampak bodo lovili tiste, kot so tudi predstavniki ministrstva že pri veljavnem zakonu rekli, da je njihov namen - to pa je loviti velike kršitelje slovenske zakonodaje. Tudi glede glob oziroma kazni uvajamo rešitve, ki so realne, ki zaustavljajo fetiš te vlade, da morajo biti kazni tako visoke, da sploh nobeden ne bi pomislil, da bi karkoli delal. Vendar ta fetiš plačajo vsi majhni kmetje, ki recimo doma po kosilu pozabijo prevoznico, gredo v gozd, kjer jih lahko inšpektor po hitrem postopku oglobi nenormalno, in je njihovo delo zastonj, ker je pač pozabil.
Morda še stavek glede Zavoda za gozdove. Polemiko na tem področju sem spremljal v zadnjih dneh in moram reči, da je minister zelo dobro piarovsko izrabil svoj političen moment. Politično je odstavil bivšega direktorja, s tem pa zasadil svoje nedelo oziroma
svoje nedelovanje, kajti več dela in manjša finančna pipica nikakor nobenemu šefu ni pogodu. Namesto da bi minister pokazal nase, je pokazal na direktorja Zavoda za gozdove, sam pa si je pri tem pilatovsko umil roke in si je očitno še zvišal javnomnenjski rating. Argumenti vlade so na trhlih nogah oziroma jih ni, več jih tudi ne bomo slišali, na žalost,. Je pa dejstvo, da je predlog zakona, ki ga menda pripravljate, dokaz, da je bil trenutno veljavni zakon posledica nekega nepremišljenega in nepraktičnega delovanja, kjer se je marsikatero strokovno vprašanje izpustilo, da si je verjetno kdo nabral kakšen populističen glas. Praksa je pokazala in bo še bolj pokazala, kljub vašim obljubam, da boste naredili red na tem področju, da gre naš zakon v pravo smer. Še več, prej je predhodnica oz. članica Državljanske liste rekla, kako gre naš predlog zakona korak nazaj. Ja, če je šel vaš v napačno smer, je prav, da storimo korak nazaj in naredimo nekaj dobrega. In to ta zakon dela, tako na področju sledljivosti, na področju kaznovanja in tudi delovanja vseh inšpekcijskih služb. Še več, zakon ima tudi pozitivne finančne učinke za državni proračun, ampak to tej vladi in tej koaliciji, na žalost, ni neka posebna želja, da bi to uredili.
Razlogov, zakaj je treba podpreti ta zakon v prvi obravnavi, je več kot dovolj. Sam ne pristajam na to, da se zakona ne da v nadaljnji proceduri urediti. Tudi zdaj veljavni zakon, ko je prišel v Državni zbor, je imel polno lukenj, samo preberite si mnenje Zakonodajno-pravne službe, pa ste vedno kljub vsem opozorilom šli z glavo skozi zid, tiščali glavo v pesek in zakon sprejeli, zdaj ga pa očitno popravljate. Zdaj imate možnost, da naredite prvi korak k temu, da naredite več reda na področju upravljanja z gozdovi, kjer pa cene ne bo plačal navaden Franci oziroma navaden slovenski kmet, ki se ukvarja tudi z gozdom. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo ima gospod Jožef Jerovšek. Pripravi naj se mag. Ivan Vogrin.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa, predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki Vlade!
Na mizi imamo Predlog sprememb Zakona o gozdovih, ki naj bi do neke mere normaliziral razmere in popravil škodo, ki jo je povzročil vladni Zakon o gozdovih, ki smo ga sprejeli v začetku poletja. Zakon, ki ga je včeraj vlada že sama tudi spremenila z novim zakonom, je bil t. i. začasni zakon. To zdaj že lahko trdimo, potem ko je Vlada začela ob obrazložitvah različnih zakonov - dva na področju kulture, sem v zadnjem tednu ugotovil -, zavestno govorila, da so le prehodni zakoni, ker bo pripravila stvari bolj kakovostno v nadalje. To je eden od zakonov, ki je služil tudi diskreditaciji parlamenta, kajti ljudje, ki od zunaj gledajo, da vlada sama priznava, da po 6
157
DZ/VI/19. seja
mesecih prinaša novi zakon, si govorijo, kakšni so ti poslanci, ko neživljenjske stvari sprejemajo. Je pa to ideološki projekt sedanje koalicije, kjer je vedno načrt diskreditirati poslance in parlament, da potem protestirajo pred parlamentom, češ da smo poslanci pri koritu; ne pa pred banko, kjer so okradli milijarde. In ta zakon je bil tipičen takšen, bil je pa namenjen tudi tem dogmatskim ideološkim predsodkom, ki jih ima levica vedno do kmeta. In jih je imela izrazite, kako kriminalizirati kmeta. S temi prevoznicami se je hotelo med nekmečkim prebivalstvom ustvariti vtis, da so kmetje šmuglarji, prevaranti. In ob tem mi, gospe in gospodje, prihaja na misel dobesedno tisto, kar se je dogajalo v prejšnjem sistemu v odnosu do kmeta. Namreč, jaz sem kmečki sin in kar precej gozda je ta kmetija imela. Se spominjam, da sem zadnje leto leta 1963, ko še nismo imeli motorne žage, ko jih še ni bilo, cele počitnice 14 dni z bratom, ki je bil takrat kmet, pozneje je postal ustavni sodnik, sva podirala in žagala z amerikanko, klečala v snegu na juta vreči in za tisti les praktično nismo dobili ničesar, nič. Kmet je bil tlačan fevdalnega lastnika gozdnih gospodarstev, gozdna gospodarstva so bila podaljšana roka Udbe, kajti tam so se bogato napajali iz žuljev kmetov. Kajti če je pa isto smreko potem nekdo hotel kupiti, je pa bila štirikratna cena od tistega, kar je kmet dobil. In kadarkoli so na centralnem komiteju, ki je tu zadaj imel sejo, razpravljali, je bila točka o nadaljnji socialistični preobrazbi vasi. Se spomnim, s kakšnim strahom je oče to poslušal, je rekel: "Kaj so sklenili, kaj bodo zopet nacionalizirali kmetu?" Ker je bilo to vedno prikrito. In zaradi tega za mene sploh ni sprejemljivo, da minister - pa magar je lahko dober človek, pa korekten - prihaja iz stranke, ki ima takšne ideološke usedline v odnosu do kmeta, kajti nujno je prisiljen, da zapade ter podleže tem vzgibom. In to se je zgodilo tudi pri tem zakonu. To kriminaliziranje kmeta - to je podaljševanje teh predsodkov. In sedaj naš zakon vrača to, kolikor se da popraviti, v neke normalne razmere in tudi daje vsem, ki so v tem procesu - tako gozdarjem, neko normalno vlogo. Po samostojnosti, ko je bil takratni Zakon o gozdovih sprejet, smo rekli, da se bodo stvari na evropsko primerljive osnove spustile. Se spomnim, kakšno je bilo vpitje levice takrat, da bo po tistem novem Zakonu o gozdovih, ko je kmet zopet postal lastnik gozda, ker prej je bil fevdalni odvisnik, da bodo kmetje naredili kar goloseke, vse bodo podrli, prodajali, preprodajali. Nič od tega se ni zgodilo, bila je propaganda, da kmetje delajo goloseke, pa jih niso kmetje delali, so tisti, ki so bili koncesionarji ali drugi, in da bo blazno porasla cena lesa. Zgodilo se je obratno. Trg se je sprostil, cena lesa je padla in je postala za uporabnike dosegljiva. Potem se je pa zopet ta birokracija krepila. Sesati kri kmetov je stalno najlažje. Tudi te levičarske vlade so to spoznale, letos z davki na nepremičnine in raznimi drugimi davki, češ
kmet bo že zdržal, bo potrpel. Zaradi tega je nujno potrebno danes pustiti ta zakon naprej. Moram reči, da je malo podlo, da je šla vlada sprejemati drug zakon sedaj, ko je vložen zakon, ki se ga da amandmirati in prilagoditi. Dobesedno podlo je to. S tem je sicer priznala napako, da je bil tisti zakon provokacija, da ni imel nobenih sistemskih rešitev v sebi in da je nedelujoč zakon. In ker so se spomladi ukvarjali s tistim, očitno si je birokracija takrat lahko privoščila znotraj ministrstva marsikaj, je v novembru zmanjkalo denarja za odkazovanje lesa za gozdarsko službo. In sedaj so 1 mesec sedeli v pisarnah, vi pa veste, da je z birokracijo podobno kot z vojsko - če nima dela, ji gredo oslarije po glavi. To je večno pravilo in te oslarije bodo zopet plačali kmetje in državljani. Namesto da bi minister razmišljal o racionalizaciji, pozitivnih rešitvah, smo dobili takšen zakon, kot smo ga dobili. Kot sem rekel, so blokirali delo v gozdovih, kajti če bo šel kateri kmet v tem optimalnem vremenu za gozdarska dela za posek lesa podreti kakšno smreko, bo zopet kriminalec, bo tisti, ki je kršil, namesto da bi kmetje tožili državo za oškodovanje. Kajti to jim je prislužila država. In sedaj se Vlada, namesto da bi reševala tiste probleme, ukvarja s popravljanjem lastnega zakona, ki smo ga mi pripravljeni popraviti, ki smo vedno konstruktivni v takšnih situacijah. In tudi tu je konstruktivni predlog na mizi. Ko sem poslušal nekatere poslanske kolege iz koalicije, ki so sicer rekli, da so slutili, da vladni zakon ni dober, da bo imel škodljive posledice, se sprašujem, kako so vam pa sedaj zvijali roke, da zopet podpirate, da bo spet Vlada diktirala in uravnavala tisto, kjer bi lahko rekli samo - mea culpa.
Jaz apeliram na vlado in koalicijo, znebite se že enkrat teh komunističnih predsodkov, da je kmet kriminalec, da je razredni sovražnik, ki ga je treba zatreti. To je tako preživelo. Ko je še nadaljnji preblisk -kmeta se da izkoriščati, potrpi - in ga bomo izkoriščali še naprej. Če ne bi tako izrazito delali v preteklih 20 letih - levica, ki ima dominanten vpliv tudi na medije - na rušenju vseh vrednot, ki so bile v slovenskem človeku tako temeljno prisotne, pa nam je uspelo v veliki meri narediti erozijo in zrušiti, potem nobene prevoznice niso potrebne nikdar in nikoli. Kmetje niso goljufali in šmuglali. Udba je imela v vsaki drugi vasi nekoga, ki je lahko vse prodal, šmuglal in prodajal na Hrvaško, pa za uslugo ovajal druge kmete in zbiral podatke. Če ne bi tako izrazito delali na eroziji vrednot, potem si ne bi nikdar izmislili teh nalepk za avtomobile, ko so neka podobna oslarija, kot to. Tu je nekdo še potem za obrazce služil. Sedaj, ko so mnogi nekateri 1 mesec sedeti v pisarnah, se bojim, da so milijone teh obrazcev prefotokopirali, pa so to zopet dodatni stroški. Sedaj bi bilo treba to seveda stran vreči in tako naprej. Napotilo vladi in vladnim poslancem - sprejmite predlog, ga uredimo v teku procedure, Vladi pa naročite, naj se ukvarja s stvarnimi problemi, ne
158
DZ/VI/19. seja
pa dvakrat na leto popravlja lastnih zavajajočih predlogov, kot je bil Zakon o gozdovih. V kmetijstvu dovolj problemov, da se lahko minister z njimi ukvarja in se bi moral ukvarjati. Sedaj pa, ko smo mi pripravili predlog zakona, naj reče svojim poslancem - podprite to, pa vam bomo mi pol odpustili, pol greha. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Postopkovno, gospod Meh, izvolite.
SREČKO MEH (PS SD): Predsednik, najprej protestiram in ugotavljam, da gospod Jerovšek večino časa sploh ni govoril, o čemer je bilo govora. Odpiral je politične teme, protestiram proti temu, če je njegova mantra v tem, da je imel težave v svoji zgodovini, je to njegov problem. O tem tukaj ni bilo govora. Govorili smo o tem, da je treba nekaj s prevoznicami narediti, spremeniti zakon. Vse, kar je pa govoril, pa sploh ni bilo govora. Jaz protestiram tudi proti načinu, da uslužbenci na ministrstvu delajo oslarije. Gre za besednjak, ki ne sodi sem na nek način. Protestiram tudi proti temu, da je minister iz stranke, v kateri sem tudi jaz, in da je to tista stranka, ki je zaradi političnih, ideoloških in drugih - torej za sam način gre tukaj. Ni prav, da se tako razpravlja. Govoril je o medijih, o Udbi, komunistih, o komunističnem, kar na nek način ne sodi sem, saj smo zakon sprejeli tukaj. Potem je govoril o nalepkah, kaj imajo nalepke zdaj tukaj kot primer. Namesto da bi govorili o zakonu, o tem, kar bi naj ta zakon tudi popravil, je govoril čisto o vsem drugem. Zaradi tega protestiram.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Torej?
SREČKO MEH (PS SD): Proceduralno predlagam, da mu vzamete besedo, kadar govori o tistem, kar ne sodi na ta dnevni red. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Sem spremljal to razpravo in moram priznati, da je imela, tako kot ste rekli, tudi političen naboj. Ker smo v splošni razpravi in da se je možno prijaviti k besedi - in z naše strani ste naslednji razpravljavec, gospod Meh -, je možno to razpravo opraviti na način, kot se dejansko tudi lahko v parlamentu opravi, z izmenjavo konkretnih odgovorov, pojasnil in podobno. Težko bi ocenil, da bi moral prekinjati razpravo, ker gozdovi so resnično pri nas že kar tisočletja. To je eno obdobje, ki se ga zagotovo ne da kar tako izogniti. Dejstvo pa je, kot sem povedal, v razpravi je možno izmenjati stališča in poglede. Če pa se potem poenotimo glede tega, kar bi bilo dobro delati z našimi gozdovi, pa bi bil resnično velik napredek. Upam, da bomo kdaj tudi do tega prišli. Samo odgovarjam glede postopkovnega predloga, da bi moral vzeti besedo, tega resnično tukaj nisem zasledil. Gospod Jerovšek, imate postopkovno.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Spoštovani predsednik, prosim oziroma zahtevam, da kolega Meha ostro opozorite zaradi kršitve poslovnika, ne samo poslovnika. Mene nič ne moti, če je mogoče on znotraj stranke varuh tekovin, nekih revolucij ali česarkoli. To naj bo. Samo da pa tukaj pledira za to in meni grozi, da sem politično razpravljal, ko sem poslanec, in da s tem pledira za restavracijo totalitarnega sistema, da tega poslanci ne bi smeli govoriti. Če je nek zakon iz napačne logike izšel in jaz ne smem na to opozoriti, ker sem kot otrok in kot človek to skozi dal ta teror nad kmeti. Zato ga, prosim, okorite, kaj takega se ne sme več dogajati. Grožnje demokratičnemu sistemu so strogo nedemokratične. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Tudi vam moram odgovoriti, da ne vidim nobene osnove, da bi gospoda Meha moral opozarjati, ker je podal proceduralni predlog, da vam odvzamem besedo. Sem mu tudi povedal, da nisem našel elementov za to, da vam bi lahko odvzel besedo. In tudi vašega proceduralnega predloga ne morem upoštevati.
Besedo, kot sem povedal, bi lahko imel mag. Ivan Vogrin, ga pa trenutno ni v dvorani.
Naslednji razpravljavec je gospod Ivan Simčič. Pripravi naj se mag. Štefan Tisel.
IVAN SIMČIČ (NeP): Hvala lepa, predsednik. Spoštovani člani ministrstva, kolegice in kolegi! 15. 7. ste sprejeli zakon za cele 4 glase. In spet smo se priključili direktivi Evropske unije. Koga smo prizadeli? Tukaj je bilo že dosti o tem povedanega. Nov 17.b člen govori o potrebi izvoznic. Državne svetnike je minister prepričal, da bo v septembru za kmete to stvar popravil -iz izvora do svojega prebivališča. Če me ne vara, je 21. decembra sobota. Konec jeseni. In nekdo je predlagal zakon, ker očitno v soboto nimamo seje o tem zakonu. Prihajam iz kraja, ki je jug te države, ki živi od gozda. Ker čakamo birokracijo, uradnike, je narava poskrbela, da je 11. 11. letos neurje pometalo dol približno 30 tisoč kubikov lesa, milijon 200 evrov vrednosti. Zdaj je potrebno imeti sečnjo, je narava poskrbela. Dokumentacijo je treba rešiti. Izvoznico dobiti in urediti gozd. In prvi predlog članom ministrstva je ta, da bi bilo potrebno v strategiji te države urediti in ugotoviti, kje imamo v Sloveniji večje količine gozda, in se izogniti nevšečnostim ob naravnih nesrečah. Ogrevanje na lesno biomaso. Mi pa kupujemo plin, nafto, a hvalimo se z največjim naravnim bogastvom -gozdom. In tisti, ki se s tem ukvarja, takoj hop -danes imamo še nove organe pregona, carinike. To je moj prvi predlog za ministrstvo.
Drugo vprašanje ministrstvu ali organom pregona: rezultat, kaj se je zgodilo z izgubo ali utajo milijon kubikov lesa, 27 % deleža le- tega. Nekdo mora nekaj povedati. Ne samo spreminjati zakon na osnovi nekoga. Jaz sem ponosen, da sem s podeželja. Meni je gozd nudil, da sem preživel. Ko so meni delali mediji
159
DZ/VI/19. seja
reklamo, so pred mojo hišo dobili delovne kombinezone na sušilu. Nad določeno okolico Ljubljane so pa mediji prišli pred hišo, pa je nekdo grozil z orožjem. Vzgoja, bonton in kultura, podeželje, mesto. In če se vrnem nazaj na zakon, ljudje v mojem kraju si bodo lahko nekaj evrov pridobili, ker bodo očistili gozd, ker so vredni gospodarji svoje nepremičnine. To odpeljejo še v edino firmo v mojem kraju, ki dela, Lesonit Ilirska Bistrica. Kdo je lastnik? Sosednja Italija. Katere banke nimajo težav? SKB, ki je francoska, Koprska banka, ki je v rokah Italijanov. Žal tako delamo in tako bomo očitno delali tudi z gozdom.
In če zaključim - omogočite podeželju, da diha, opomnite ministra, da je jesen mimo in da je treba tem ljudem pomagati in sprostiti birokracijo. Tisti, ki vemo, kaj je biti v gozdu, je to ena velika matra, ampak človek se sprosti, uživa, ne rabi psihoterapevta, ne rabi psihologa, niti psihiatra. Rabi, da se fizično sprosti. Ampak s tem zakonom, prejšnjim, zdaj je popravek predlagan, je lepa priložnost, da daste možnost kmetu, da s svojo lastno porabo preživi. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima mag. Štefan Tisel.
MAG. ŠTEFAN TISEL (PS SDS): Vsem lep pozdrav! Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovana državna sekretarka s sodelavcema, poslanke in poslanci!
Naloga parlamenta je, da sprejema razumljive zakone z manj administriranja in pravične za vse ljudi. In ravno takšen je Predlog novele Zakona o gozdovih, ki ga je vložila Poslanska skupina Slovenske demokratke stranke. Ta novela uvaja listino o prevozu in dobavi gozdno lesnih asortimentov, ki bi zamenjala zdaj veljavna 2 dokumenta -prevoznico in dobavnico. Stvar se poenostavi in omogoča večjo sledljivost oz. popolno sledljivost lesa od gozda do porabnika. To listino naj bi še podrobneje razdelal minister, odgovoren za gospodarstvo, kmetijstvo in okolje, ki bi morda še kaj dodal ob vsem tem, kaj mora ta dokument oz. listina o prevozu in dobavi vsebovati. Seveda je osnovna odločba o poseku dreves, tam so vsi matični podatki o lastniku, kraju, času, prevozniku, komu je namenjena, vrsta lesa, količine in tako naprej. To je vse lepo podrobno tu napisano in to mora imeti s seboj tudi tisti, ki les prevaža. Zakaj mora biti zakon pravičen za vse? Zakon mora veljati tako za privatne lastnike kot tudi za koncesionarje. Koncesionarji so kot svete krave, to smo že danes slišali, in ljudje na podeželju vedo, kako se tam dela. Manjka milijon kubikov lesa, črni posek in to je nekako kar prevaljeno na privatne lastnike. Vprašanje pa je, kako koncesionarji delajo z gozdovi, kako to kontrolirajo, če se v tem zakonu to njih ne tiče. Drugo. Izjema, da ni potrebno tega dokumenta oz. listine, ampak je potrebna samo odločba o poseku dreves, naj bi veljala za lastno porabo lastnikov gozdov. Vemo, da je več kot polovica
majhnih kmetov, ki imajo toliko gozda, da ga porabijo za lastne potrebe. Za lastne potrebe pa ne gre samo za kurivo oz. za drva, ampak tudi za vse druge potrebe na kmetiji, ki se rabijo čez vse leto, ali občasno za obnovo poslopij in podobno. Tudi sam sem zrasel na kmetih, z očetom sva veliko še na roke podirala drevesa, zlasti tista suha, ki so bila za drva. Za večja so že takrat dobili motorke in je šlo v glavnem za te progove, ker je bila zimska dejavnost na kmetijah in je kar nekaj denarja to prineslo, kljub temu da cena ni bila velika. Ampak stroški so bili pokriti in tudi kmeti ter lastniki znajo gospodariti s temi gozdovi in so imeli to za hude čase oziroma za neke posebne namene, če so šli v gozd in tam posekali. Tudi s sosedom sta postavila manjšo žago, čisto lastnoročno za te domače potrebe, kajti recimo svinjska štala terja vsako leto nove podne. Kdor ima doma prašiče, ve, da oni vsako leto uničijo tiste podne, in če si kmet doma to sam pripravi, si veliko prišpara. Tako je bilo včasih, zdaj je manj tega, ampak mali kmetje nekako ne bi rabili teh prevoznic, tisti, ki rabijo les za lastno porabo. Kot se je pokazalo, so te prevoznice slabo naletele, samo breme, ne prinašajo pa tistega cilja - večje kontrole nad prometom z lesom. Listina o prevozu in dobavi gozdnih asortimentov bo pomenila sledljivost od gozda do prevoza, do tistih, ki bodo les uporabljali oziroma predelovali. V čem je tukaj poanta? Poanta je v tem, da mora imeti lastnik gozdov shranjeno vse te papirje 5 let. Kot sem rekel, osnova je odločba o poseku, tam je tudi napisana količina poseka, vrsta lesa. Listine o prevozu in dobavi pa se mora ujemati z vsemi temi podatki, to je lahko preverljivo kadar koli v 5 letih in to je zadeva zelo poenostavljena. In kot sem omenil, prav tako bi morali koncesionarji, ki sekajo v državnih gozdovih, imeti enake listine, da se jih lahko nadzira, tako iz gozda, na cesti in kjer koli. Tam gredo kar veliki kubiki in kot sem že omenil, bi morali biti kontrolirani tudi kontrolorji. Žal je praksa pokazala, pa tudi televizijska oddaja je bila zelo dobra takrat iz Šentruperta na Dolenjskem, kaj se je v tej branži dogajalo.
Gozd je največje bogastvo Slovenije in še s tem ne znamo delati niti pošteno niti gospodarno. In nič se ni zgodilo, kot je že rekel kolega Simčič, milijon kubikov na črno posekano, nič ni šlo naprej. Na temu področju, kot je naše največje bogastvo, bi moralo biti več reda, več discipline, več poštenosti; ampak ravno to prinaša ta listina, ki jo predlaga naša stranka v noveli zakona, o prevozu in dobavi gozdnih asortimentov. Primerljivo je tudi v drugih sosednih državah, kjer imajo dosti lesa, v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Imajo neko podobno listino, iz katere morajo biti jasni vsi podatki, kar se tiče lesa: od kod je, kam je namenjen, kdo je lastnik in tako naprej. Seveda to ne velja oziroma ne bi veljalo za uvožen les, kjer že druga listina oziroma dobavnica to nekako specificira, da to ni potrebno.
160
DZ/VI/19. seja
Kot sem že omenil, so po navadi lastniki gozdov dosti bolj gospodarni in posekajo tisti les, kjer je večja nuja oz. namenjen za drva, slabši les, medtem ko gre za predelavo boljši les. Tisti, ki ima večjo količino lesa, tudi zasebni lastniki morajo imeti te listine o prevozu in dobavi, če gre za to tržno blago.
Ker vemo, da naš predlog zakona ne bo potrjen, predlagamo ministru, da vključi vse tiste dobre lastnosti našega predloga, ki bo vso zadevo poenostavil, napravil bolj pravično za vse deležnike, tako za privatne lastnike kot za koncesionarje. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Besedo bi lahko dobil gospod Borut Ambrožič, trenutno ga ni v dvorani, zato je naslednji razpravljavec gospod Jože Tanko. Gospod Tanko, imate besedo.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegi!
To, kar počnemo sedaj pri obravnavi tega zakona, je na nek način nesprejemljivo, vsaj kar zadeva tisti del, ki se nanaša na Vlado. Ne samo, da je minister Židan obljubil, da bo septembra predlagal novelo zakona, kjer bo odpravil vse anomalije, in tega ni storil. Tudi sedaj, ko smo mi predlagali novelo zakona, si je vlada pač dovolila, da niti ni najavila časa za to, da bi odgovarjala razpravljavcem. To je na nek način nedopustno, kar se dogaja v Državnem zboru. Opravljamo splošno razpravo o primernosti zakona in 3 vladni predstavniki sedijo tukaj. Štiri ure in pol in še več smo imeli najave časa. So si dovolili, da tu sedijo in ne razpravljajo. Predsednik, rad bi opozoril predstavnike Vlade, da lahko to točko na seji namesto tukaj gledajo po televiziji na TV3 programu. 15 minut po zaključku te seje bo na razpolago celoten magnetogram in si lahko ves opomnik tudi izpišejo na delovnem mestu. Tak pristop, ko se ignorira Državni zbor, in 3 predstavniki, ki niso niti slabo plačani, sedijo tukaj in nočejo, ne morejo, ne smejo razpravljati, je povsem neprimeren.
Drugo, na kar je treba na nek način opozoriti, je to, da imamo težave v tej državi, kar zadeva odnos določenega dela oz. določenega profila politike do podeželja. Zakon o gozdovih je samo eden izmed tistih zakonov, ki ne bodo prispevali k ohranitvi poseljenosti podeželja, ki ne bodo pripomogli k izboljšavi samooskrbe Republike Slovenije s prehrano in tako naprej. Je pač samo zakon, ki poslabšuje pogoje dela in pogoje življenja tistih, ki imajo kmetijsko zemljo, ki imajo gozdove. Rad bi vas opozoril, da smo v preteklosti že sprejeli nekaj zakonov, ki so izrazito poslabšali pogoje bivanja na podeželju. Ukinili ste državne pokojnine za kmete, z Zakonom o graditvi objektov ste ukini ali poslabšali pogoje za gradnjo objektov na podeželju, bistveno ste omejili zadeve s prostorskim načrtovanjem, poslabšali ste samopomoč oziroma t. i. malo delo. S tem
zakonom, ki ga imamo pred seboj, poskušamo popraviti tiste najhujše deviacije, ki ste jih storili na področju gozdarstva. Zelo problematično je, da država poskuša na nek način vzpostaviti absoluten nadzor nad upravljanjem v zasebnih gozdovih. Istočasno pa se odpoveduje nadzoru nad svojim lastnim premoženjem. Država je podelila koncesije za upravljanje z državnimi gozdovi in ne predpisuje enakih kriterijev, enakih meril nadzora nad upravljanjem z lastnim premoženjem kot z zasebnim premoženjem. Ali se vam to zdi normalno? Veljajo drugačni dokumenti in drug pristop. Tu obravnavate kmete kot tiste, ki so eni najhujših prekrškarjev v tej državi. Kazni, ki jih predpisujete, pa naj bo pri Zakonu o gozdovih ali pri Zakonu o vinu, če se vrnem na tisto, kar smo obravnavali včeraj, so nesorazmerne, neprimerne. Za niti enega bančnega uradnika ne veljajo tako strogi kriteriji in tako visoke kazni kot za nekoga, ki obdeluje svoje lastno premoženje, svojo lastno zemljo, pa naj bo to gozdarska ali kmetijska, naj bo to živinoreja ali vinograd. Ali lahko Ministrstvo za kmetijstvo pripravi pregled sorazmernosti kazni recimo za kmetijski del, pa za nek drug del? Če bi to uradništvo na ministrstvu in minister obvladali, potem bi to naredili in bi tudi predpisali sorazmerne kazni. Tu za neke bagatelne prekrške, ki se recimo zgodijo pri čebelarjenju, ki se bodo zgodili pri delu z lastnim premoženjem v gozdu, ki se bodo zgodili pri ne vem čem še na podeželju, veljajo enormne kazni, nekajkrat presegajo vrednost tistega, pri čemer se je zgodila napaka ali spodrsljaj. Nekajkrat, desetkrat, stokrat v nekaterih primerih! In samo sprašujem, ali se je zato vlada odpovedala razpravi pri tem zakonu? Ali zato pravzaprav minister in Vlada nasploh pri svojih temah absentira te zadeve? Ni ministrov na razpravi, ne na odboru, ne na sejah, samo takrat, kadar je kakšna interpelacija, se vlada zbere v Državnem zboru. In to je problem, s katerim se ta trenutek srečujemo.
Tudi to, da se koalicijski predstavniki sklicujete na nekaj, česar ni, je neke vrste paradoks in čudna obramba nečesa, kar smo predlagali. Spomnim se nekoliko nazaj mandata Pahorjeve vlade, ko smo predlagali spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih. Takrat smo predlagali rešitev, ki je sicer uveljavljena, se pravi dvotretjinsko soglasje lastnikov kmetijskih zemljišč za kmetijske operacije. Leto dni je trajalo, da se je ta zakon, ki smo ga sicer nekajkrat vložili, blokiralo in je potem prišla vlada z identično rešitvijo. Izgubili smo leto dni takrat. V tem primeru ali v primeru drugih kmetijskih produktov se bo najbrž dogajalo podobno, zelo podobno. Če ste takrat celovit Zakon o gozdovih, kolegi poslanci Državnega zbora iz koalicije, sprejeli po letu, zakaj potem prihaja vlada spet s celovitim popravkom po nekaj mesecih? Vsi tisti, ki ste takrat tako celovito glasovali za podporo vladnemu predlogu, sedaj celovito nasprotujete našemu predlogu in boste spet podprli celovit vladni predlog, ki ga bomo
161
DZ/VI/19. seja
enkrat dočakali v nadaljnjih mesecih. Kako to razumeti? Kako to razumeti drugače kot provokacijo in a priori negativne odločitve proti predlogom, ki jih predlagamo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke. Za take odločitve, za take izjave, za taka ravnanja je potrebna posebna korajža. Ampak je treba tudi ugotoviti, da z vsakim dnem, ko sprejemate take a priori odločitve proti predlogom, ki jih predlagamo poslanci Slovenske demokratske stranke, nastajajo tudi določeni stroški in problemi za tiste, na katere se te stvari nanašajo. Zakaj je potrebna kolektivna podpora slabim rešitvam? Zakon o gozdovih, ki ste ga sprejeli poleti, ni edina slaba rešitev s področja kmetijstva. Tudi včerajšnji Zakon o vinu bo naslednji korak slabe odločitve. Če se tako radi izgovarjate na sledljivost in primere tuje prakse, potem bi bilo najbrž dobro, če bi to sliko od gozda do končnega izdelka v gozdarsko-lesni verigi posneli po kakšni uspešni državi. Recimo Avstrija je na tem primeru uspešna država. Zakaj te celovite sheme, slike in poti ne presnamemo v slovenski zakonodajni oziroma pravni red? Zakaj postavljamo slovenskega lastnika gozda v slabši položaj kot Avstrijci avstrijskega. Zakaj je pri nas kazen za identično dejanje trikrat, štirikrat, petkrat višja kot v Avstriji, zna kdo razložiti utemeljenost teh razlogov. V razpravah, kolegi, operirate s podatki, ki jih ni. Nekdo je vrgel floskulo o milijonih - milijon kubikov črnega poseka, ne da bi za to imel 1 sam dokument, 1 samo ekspertizo narejeno. Kako lahko tako na lahko operirate s temi podatki. To je zloraba parlamentarne govornice, ker se zavestno operira s slabimi, nepravilnimi podatki in ciljno degradira jeklenega slovenskega kmeta. Ciljno in namensko, da se ustvarja podlaga za nadaljevanja revolucije z drugimi sredstvi na tem področju. Ta država je v zgodovini. Tudi po vojni je sprejela vrsto slabih ukrepov, če gremo še pogledati na predhodnico. Tako imenovani zemljiški maksimum je eden takih neumnosti, ki so bile sprejete in razlastitve kulakov. Kaj smo s tem naredili - smo izboljšali samooskrbo ali smo jo sesuli?
Temelj za poslovanje v kmetijstvu za mlade kmete je prag ekonomskega minimuma, da sploh lahko nekdo spodobno živi in preživi s tistim, kar ima, ne pa zemljiški maksimum. In še vrsto takih kozlarij se je v tej državi sprejelo. Žal vse to, kar predlagate sedaj, minister Židan je očitno zelo zverziran, je samo nadaljevanje istih problemov in napak preteklosti z drugimi, na drug način in na drugih področjih. Zdaj so, zdaj ste pogruntali, da morajo biti kazni izjemno visoke, za 1 kubik nepravilno beleženega ali naloženega lesa pomeni 3 tisoč, 5 tisoč, 7 tisoč evrov; isti kubik je vreden 20 ali 30 evrov, odvisno, za kateri asortiment gre. Če bi bil najboljši les, državna sekretarka, je to 200 evrov, furnirski hlod, če govorimo o smreki, jelki ali bukvi. V čem je cilj tako enormnih kazni, zakaj se predpisuje tako velika kazen in dopušča prevoz samo polovice prikolice za lastno porabo;
če je več, mora biti že drug dokument. Kje boste zagotovili ekonomiko v kmetijstvu in upravljanju z lastnim gozdom. To je sabotaža, kar predlagate. Vse te rešitve, ki jih predlagate pri teh rešitvah na področju kmetijstva, so sabotaža. Ciljno uničevanje ekonomike na podeželju. Pri kmetijski proizvodnji, pri vinski proizvodnji, kjerkoli drugje. Namesto da bi izkoristili svoje ekonomske prednosti in potenciale, nastavljate ovire, dvigujete kazni in suspendirate tiste, ki bi lahko bili aktivni proizvajalci na kmetijski zemlji. To je suspenz. Kako bomo mi zastavili gozdno-lesno verigo, če na vsakem koraku naredite blokado in enormno kazen.
Ali to počnejo Avstrijci, recimo na področju kmetijstva ali druge kmetijske predelave - velik dvom. Zagotovo tako nenormalnih kriterijev in nenormalnih zakonov ne predpisujejo, kot se producirajo v tej državi in v mandatih, ko s kmetijstvom upravljajo tisti, ki so sovražni do kmetijstva. Tu lahko govorimo o sovražnem pristopu do kmetijstva ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Tanko, tukaj vas pa moram opozoriti na to, da uporabljate povsem neustrezen izraz, smo v splošni razpravi. Če pa izražate za delo ministra, da je sovražen, potem pričakujem z vaše strani resnično opravičilo, kajti izrazi, ki jih uporabljate, ne sodijo niti v dvorano niti v ta okvir delovanja, ki ga opravlja minister.
JOŽE TANKO (PS SDS): Spoštovani predsednik, predlagam, da prekinemo sejo, da odredimo vladi čas za razpravo in da se pogovorimo o rešitvah, ki jih ta zakon prinaša. Vlada si je dovolila, da ni najavila časa, ne more argumentirano odgovarjati. Mislim, da je nedostojno, da jo brani predsednik Državnega zbora. Vlada ima predsednika, ima ministre, ima čas za najavo in tega inštituta ni uporabila. In dovolite mi, jaz lahko povem v splošni razpravi svoje osebno stališče. Jaz ne morem govoriti stališča gospoda Židana, niti vaše poslanske skupine, niti vladno stališče; ampak lahko svoje povem. In moje stališče do tega se ne bo spremenilo ne glede na to intervencijo. Ukrepi in rešitve, ki jih predlaga Vlada na področju urejanja kmetijskih zadev - pa naj gre to za gozdarstvo ali za ostalo kmetijsko proizvodnjo -so naperjene proti slovenskemu podeželju, je naperjeno proti kmetu, je naperjeno proti ekonomiki kmetijstva, onemogoča uspešno in učinkovito delo. In če to drži - upam, da bodo lahko kaj povedali predstavniki Vlade - potem je to sovražno ravnanje proti slovenskemu podeželju. Sovražno ravnanje, ponavljam. In pričakoval bi, da bi vlada prihajala pred Državni zbor z rešitvami, ki pomenijo izboljšavo ali pa sploh izkoriščanje potencialov, ki jih nudi slovenska zemlja; prihaja z inverznim ukrepi. In če vlada znotraj inštitucij, ki jih ima -direktoratov, zbornic, svetovalnih služb, resorja, ki ga minister pokriva - ni sposobna sprovocirati
162
DZ/VI/19. seja
nekih dobrih rešitev, naj vsaj prekopira tiste dobre prakse, ki so samo čez Karavanke, ampak od začetka do konca. Niti enega ukrepa, ki ga je vlada predlagala v Zakonu o gozdovih, ni možno šteti za celovitega. Tudi tisto, kar je dosegljivo na spletni strani pri tej predvideni spremembi Zakona o gozdovih, ni možno šteti za celovito. Ni možno šteti, ker rešuje parcialne probleme, in nekatere, če boste to natančno proučili, najbrž tudi poslabšuje.
In predlagam, spoštovani, če želite kar koli na temu področju storiti, da greste v smeri dobrih praks; ne v smeri terorja proti podeželju. To, kar se dogaja, je teror podeželja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Tanko, naj vam še enkrat pojasnim, da bo vlada lahko dobila besedo v preostanku časa, ko boste vsi, ki ste bili prijavljeni k besedi, izkoristili to možnost. Če bo ostal čas, bo možnost prijave in vlada se je že prijavila k temu, tako da je samo od nas odvisno, ali bomo porabili cel čas ali ne. Če ga ne bomo, bo vlada lahko podala določene odgovore oz. vsaj velik del odgovorov, upam.
Dr. Ljubica Jelušič ima besedo, v nadaljevanju naj se pripravi gospod Ljubo Žnidar. Izvolite.
DR. LJUBICA JELUŠIČ (PS SD): Najlepša hvala za besedo, spoštovani predsednik, lep pozdrav vsem skupaj!
Ko smo julija letos sprejemali Spremembe in dopolnitve Zakona o gozdovih, smo zelo podrobno govorili o poteh in stranpoteh slovenskega lesa, o problemih v gozdovih in lesni industriji. Velik del diskusije iz tistega časa se da slišati tudi danes. Predpostavljam, da bomo zelo podobno govorili tudi takrat, ko bo vlada v prihodnje prišla s svojimi dopolnitvami tega zakona v parlament. To samo kaže na to, da gre za tisto področje družbenega delovanja v Sloveniji, o katerem imamo vsi občutek, da nekaj vemo in vsi poskušamo iskati rešitve za boljšo ureditev tega področja. Vsi imamo tudi neke spomine na gozdove oziroma na preteklo urejanje te problematike. K mnogim spominom, ki so bili danes tukaj povedani, lahko tudi jaz dodam svojega in povem, da smo kakšnih 40 let nazaj v nekdanji državi celo zimo na Krasu pripravljali les, da smo lahko plačali davke. Ta zgodba sicer sodi bolj k eni drugi zgodbi, o davkih v naši državi, ne toliko samo h gozdovom. Ampak dejstvo je, da vsak od nas lahko nekaj pove o problematiki lesa in gozdov in vsakdo lahko tudi verjetno na podlagi svojih spominov govori tudi o rešitvah. Z vprašanjem rešitev je povezano tudi vprašanje, koliko želimo t. i. birokracije oziroma upravljanja na tem področju. Nekateri zagovarjate, da bi bilo upravljanja z lesnim bogastvom čim manj. Tudi Evropska unija je očitno na poti podrobnejšega upravljanja z gozdovi in z lesom. Tako da smo julija letos tudi na podlagi pričakovanj Evropske unije in 2 uredb
morali spreminjati našo zakonodajo oziroma naš Zakon o gozdovih in uvajati neke dokumente, za katere se v praksi včasih izkaže, da niso čisto dovolj dokončni ali dovolj podrobni ali celo dovolj celoviti, kot pravite nekateri. Imamo zakone in naša država je tipičen primer, da imamo zakone zato, da jih spreminjamo. Zakoni urejajo živo materijo in zato je tudi prav, da jih takrat, ko ugotovimo, da neko področje ni dovolj dobro urejeno, tudi spremenimo. Zato je tudi dobro, da pride do takšnih predlogov, kot ga imamo danes pred seboj v razpravi, to je Zakon o spremembah Zakona o gozdovih, ki ga predlaga SDS. Istočasno pa moram povedati, ko se postaviš na stran ministrstva - in ministrstvo običajno ima nek pogled na urejanje določenih področij, ta pogled pa poskuša biti konsistenten - je vedno težko v podobo, ki jo imaš o tem, kako boš uredil neko področje, vključiti tudi posamične pobude, za katere jaz verjamem, da dobronamerno prihajajo s strani poslanskih skupin. Vendarle pa niso v določenem trenutku povsem rešile tistih problemov, za katere ministrstvo, v tem primeru Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, misli, da jih je treba rešiti. Zato sem tudi jaz na strani tistih, ki menijo, da počakajmo na predlog, ki ga Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v zvezi s spremembo in dopolnitvijo Zakona o gozdovih pripravlja; bilo bi pa prav, da se pri tej spremembi upošteva tudi dobre namene današnjega predlagatelja. Ker se pri nas večkrat izpostavlja problematika kazni, kaznovanja pri različnih zakonih, včeraj pri Zakonu o vinu, danes pri problematiki Zakona o gozdovih, se postavlja vprašanje, ali je treba na začetku kršitelje kaznovati z zelo visokimi kaznimi, ali je treba začeti z nižjo kaznijo in potem z meseci, leti te kazni poviševati, ko se vidi, kakšne vrste kršitev so pri ljudeh, ki morajo živeti in delati s takšnim zakonom. Kakšen je ta koncept kazni? Kakšen je pristop glede tega? Okrog tega imajo po vsej verjetnosti različne vlade različna mnenja in to poskušajo tudi uveljavljati. Jaz mislim, da smo kmetje več ali manj v veliki večini pošteni ljudje. Zato nas velike kazni ne motijo, ker nismo kršitelji, ker v osnovi nismo take vrste ljudje, da bi v naprej želeli kršiti zakone. Je pa res, da je med nami in med tistimi, ki špekulirajo z našimi produkti, veliko takšnih, ki želijo profitirati na račun bodisi kmečke naivnosti bodisi bogastva, ki ga kmetje vendarle še imajo oziroma imamo v lasti. Zato mislim, da je za te špekulante prav, da so začetne kazni dovolj visoke. Moje stališče glede današnje razprave in tudi vloge vlade je povezano s pričakovanjem, o katerem je govoril tudi predsednik Državnega zbora. Sicer bo kasneje vladi še dana beseda, nam je pa vlada vendarle svoje mnenje že sporočila v pisni obliki, na to ne smemo pozabiti. Imamo njeno stališče, ki je bilo sprejeto 17. decembra, torej se lahko na to stališče tudi opremo, pa četudi čakamo več ur na to, da se predstavniki Vlade javijo v diskusijo. In mislim, da današnji odnos vlade ni nikakršna provokacija, tudi ne sabotaža.
163
DZ/VI/19. seja
Ministrstvo za kmetijstvo in še najmanj minister za kmetijstvo zagotovo nimajo sovražnega odnosa do področja kmetijstva, ampak si želijo na konsistenten, celovit način urediti vsa področja, s katerimi se ukvarjajo.
Zato predlagam, da v dobri veri sprejmemo na znanje rešitve, ki jih predlaga Slovenska demokratska stranka, da pa počakamo na zakon, ki ga pripravlja Ministrstvo za kmetijstvo, in tam upoštevamo tudi dobre ideje, ki so bile tukaj predvidene. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Replika, Jožef Jerovšek. Ste bili napačno razumljeni? Izvolite.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa.
S spoštovanjem do kolegice Jelušičeve, vem, da je iskreno govorila in se tudi opredelila kot jaz za kmeta, vsaj po duši. Ampak rekla je: "Kmetje nismo kršitelji, nas velike kazni ne motijo." Jaz se s tem strinjam in bi bila takšna logika pravilna, če ne bi bile te drakonske kazni zapisane praktično prvič in samo v tem zakonu, kjer pa je osnovni namen, kot sem v svoji izjavi rekel, kriminalizirati slovenskega kmeta, da je lopov, da je špekulant. To ni bilo namenjeno zoper špekulante. Slišimo, da so tisti v pol leta kar naprej lahko delali vse po svoje, špekulirali in služili. In prekupčevali. To je bilo mišljeno kot politično, razredni ukrep zoper kmeta. To pa je reminiscenca preteklosti. Ne vem, na kakšen način je minister temu podlegel, ampak je podlegel, očitno je podlegel. In to, da se kmeta kriminalizira, kot najbolj goljufiv člen v državi, je pa popolnoma nesprejemljivo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, gospod Jerovšek, čeprav mislim, da je bila ta replika bolj ponovitev vašega razmišljanja, kot dokaz, da vas je nekdo narobe razumel, ampak v redu.
Naslednji razpravljavec je gospod Ljubo Žnidar, pripravi pa se gospod Mirko Brulc.
Izvolite, gospod Žnidar.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi!
Če nadaljujem s predsednikovo besedo glede časa vladne strani k tej točki, mi je zelo jasna in vsem vidna strategija vlade, da na dejstva, ki so podkrepljena s konkretnimi primeri iz prakse, s konkretnimi dejstvi, je zelo težko odgovarjati. Tega se minister za kmetijstvo zelo dobro zaveda in je bila danes namenska nenajava časa za vladno stran. Striktno iz enega razloga, ker je na takšne trdne temelje zelo težko dajati odgovore. In s tega stališča vas razumem. Če pa je ta pristop pravi, vas pa ne razumem. In tisto, kar je bilo rečeno, če bo slučajno kaj poslancem časa ostalo, bomo pa mogoče eventualno kaj odgovorili. Pustimo tisto naključju. Jaz bi rekel, da se zakoni v tem parlamentu ne sprejemajo po naključju ali "če bo slučajno kaj časa ostalo". Mislim, da to do sedaj ni bila parlamentarna praksa sprejemanja
zakonov v tem prostoru. Mogoče je to praksa zdaj pod to Vlado. In praksa pri uporabi sprejetega zakona, ki ste ga sprejeli pred 5 meseci, je pokazala, da je nek akademsko, nepraktično napisan zakon v praksi neuporaben ali izjemno težko uporaben ter neprimeren. To se je zdaj v praksi pokazalo pri tem zakonu. Minister je jasno dal obljubo, da bo v 4 mesecih pripravil nov zakon, ki bo prinesel popravke do take mere, da bo zakon uporaben v praksi, sprejemljiv oziroma da bo tak, kot naj bi zakoni bili; ne da so samo na papirju in da v praksi povzročajo neuporabo. Vsled tega smo se v Slovenski demokratski stranki odločili, da pripravimo predlog, ki bi - če ne v celoti, pa vsaj v ključnih segmentih - izboljšal zakon in s tem izboljšal poslovanje, gospodarjenje z lesom; seveda na ta način, da bo upravljanje in trgovanje z lesom transparentno, pravilno, pravično do vseh lastnikov. Ne na ta način, kakor sedaj producira obstoječi zakon, da se ščiti velike koncesionarje, zelo grobo pa posega v male lastnike gozdov, v malega slovenskega kmeta. S tem postavljamo poslovno dejavnost z lesom v nekonkurenčen boj na vse bolj zahtevnem domačem in evropskem trgu. Nadaljevanje sprejemanja takšne zakonodaje postavlja slovenski les na nekonkurenčno stran trgovanja.	Skratka, če pogledamo same
kazni. Strinjam se, da ni zakon delan zato, ker bi bili vsi prekrškarji, in je treba zaradi tega določiti astronomsko visoke kazni. Sam se zavzemam za to, da so kazni za vse enake in pravične. Pri obstoječi zakonodaji je pa nonsens, da lovimo tiste male prekrškarje, malega slovenskega kmeta, ki bo prevažal tistih nekaj kubikov lesa. Da se bo temu izognil, bo pa trikrat na prikolico naložil tisto omejeno količino lesa - to je nonsens. Pri velikih koncesionarjih, kjer so možnosti raznih špekulacij dosti večje in tudi količine so povsem neprimerljive z malim kmetom ali malim lastnikom gozdov, tu se pa res postavlja vprašanje enakosti tako glede kazni kot nepravilnosti, ki jih lahko izvedejo veliki koncesionarji, kot pa nek kmet, ki bo imel določen les za svojo lastno uporabo. Zato se z našim predlogom določen del dokumentacije poenostavlja, iz 2 dokumentov pride 1 dokument, ker se olajša prevoz lesa za malega kmeta, da ne podleže vsem birokratskim dokumentom, ki naj bi jih po tem zakonu potreboval. Sicer pa, če pogledamo v praksi, bi rekel, da zelo malo kmetov prevaža les. V glavnini, če ocenim čez palec, sigurno se 90 % lesa proda v gozdu ali na gozdni cesti. Tam se v praksi les prodaja. Zelo majhen delež se proda na način, da se prej odvozi in potem proda. Skratka, treba je pogledati, kako te stvari v praksi tečejo, in da zakon sledi vsem tem. Tu je treba pogledati osnovno vodilo, treba se je ravnati v smeri dobrega gospodarja. In če zakon ne sledi tem reku, načelu dobrega gospodarja, potem je slab zakon. Vaš sprejet zakon je slab zakon, ker tem načelom dobrega gospodarja ne sledi. Jaz tudi nisem obremenjen z vašo stalno
164
DZ/VI/19. seja
prakso, ki se dogaja nekaj zadnjih mesecev, da dober predlog, ki ga opozicija predlaga, seveda ni sprejet, potem pa čez mesec ali dva pride isti predlog s koalicijske strani, potem je pa ta predlog, amandma, sprememba ali dopolnilo, potem je vse v najlepšem redu. Sam osebno tudi s takim načinom nimam težav. Zakaj jih nimam? Ker gre pač po malo daljši pot, po malo bolj, da ne rečem, publicistični poti, da je prišlo le s koalicijske strani, da slučajno ni prišlo z naše strani, se tudi s tem strinjam. Strinjam se zaradi tega, da smo le dosegli, da se je zakon izboljšal in da omogoča boljšo uporabo v praksi in da naredi manj gospodarske škode tudi malim poslovnim subjektom, lastnikom, trgovcem ali predelovalcem lesne industrije. In to je tisti namen. Zakoni morajo biti dobri in uporabni. Predlagam, da se naš zakon podpre. Če se ne bo podprl, sicer po daljši poti, sedaj pač iz teh naših predlogov sestavljate nov zakon, nič zato. Jaz bi rekel, naj bo dober in uporaben za vse te, ki sem jih prej navedel. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala
lepa, gospod Žnidar.
Na vrsti je gospod Mirko Brulc.
MIRKO BRULC (PS SD): Hvala lepa za besedo. SDS je predlagal Zakon o spremembah Zakona o gozdovih v želji, da bi racionalizirali nadzor prometa z gozdno lesnimi asortimenti. Vse lepo in prav. Včeraj je vlada obravnavala zakon, ki ga vlaga v ta namen ministrstvo. Da to ni včeraj zato, ker je danes ta seja in tako dalje. Mi smo v koaliciji o tem zakonu razpravljali že pred 1 mesecem in ga poskušali čim bolj prilagoditi temu, da bi bil uporaben, da bi birokratsko pot zmanjšali, kolikor se da. In ko bo v Državnem zboru, na odborih in drugje, bomo skupaj poskušali ta zakon, ki ga je pripravilo ministrstvo, spraviti v življenje. Zakon je ministrstvo pripravilo tudi zato, ker veste, da imamo nov zakon o obdavčitvi nepremičnin. Da ne vlečem sedaj tega, iz teh sredstev bo treba tudi gozdne poti urejati in tako dalje, in to je treba v ta zakon spraviti. Res je, ta zakon, ki ga imamo sedaj, smo že implementirali v prakso in ugotavljamo, da je marsikaj potrebno popraviti. Kaj pa moti pri tem zakonu, o katerem danes govorimo? Naj omenim prevoz za domačo porabo. Po predlogu tega zakona lahko porežemo do 24 kubikov, naložimo na kamion in rečemo, to je za domačo porabo. Ne gre tako. Zakaj govorimo o 6 kubikih, ki bi bili primerni? Zakaj ne o 7, zakaj ne o 5? Če bi rekli 8 kubikov, bi rekli - zakaj ne 9 in tako dalje. To je vedno vprašanje. Mislim, da je 6 kubikov taka količina, ki jo lahko kmet naloži na spodobno traktorsko prikolico in pelje domov. In to lahko pelje večkrat, ne enkrat na dan. Ampak to ni tisto, s katerim bo podpiral nekoga, ki prekupčuje z lesom. Zakaj recimo ta zakon ne omogoča, da bi Zavod za gozdove prišel do davčne številke ustreznega kmeta? Davčna številka je tista identifikacija, potem se ve veriga, kako zadeva
teče. Nadalje, inšpektorjem z Zavoda za gozdove ni dovoljen pogled sledljivosti dokumentov gozdnih asortimentov. To je napaka tega zakona. Dalje, Zakon za gozdove nalaga, da Zavod za gozdove Slovenije v izdani odločbi lastniku napiše podatke o drevesni vrsti ter količini lesa te drevesne vrste, to mora biti. Saj je razlika, če pelje prvovrstno hlodovino ali neke smrekove sušice. Dalje, kazni. Mi se vse dni srečujemo s problemom kazni, včeraj vino, danes gozd. Jaz vam povem, da v Evropi ni šale s temi kaznimi. In v marsikaterem delu Evrope bi lahko kazni ukinili, ker obstaja zavest, da se države ne sme, ne da ni treba, ampak se je ne sme prinašati okrog. Že davno je bilo v Italiji, če si prekoračil hitrost, so ti vzeli avto. Mi šele zdaj govorimo, da tisti, ki je povratnik in povzroči smrtno nesrečo in ne vem še kaj vse, šele tistemu lahko vzamemo avto. V Italiji so te kazni neprimerno bolj stroge kot pri nas. Pa ljudje tega ne razmišljajo, ampak pazijo, da ne padejo v to reko, da bi se jim kaj zgodilo. Črtanje 17.c člena onemogoča nadzornim organom nadzor nad prevozom lesa iz gozdov, ki so v lasti Republike Slovenije. Kaj bomo zdaj rekli? Če je to državna last, potem dajmo krasti. Pa peljimo v tujino, pa prodajajmo. To se dogaja, to se je dogajalo, ljudje dragi. Jaz sem s področja, kjer imamo gozdove, preverjal sem soško gozdno gospodarstvo. Ne more enega kubika lesa ukrasti, ne more. Kdo potem krade? Ampak to ni tisti majhni kmet, o katerem stalno govorimo, pa včeraj o majhnem viničarju. To so ljudje, ki ne delajo tega, ampak to delajo špekulanti. Tem je potrebno stopiti na roke. Prejšnji teden sem bral, fotografija je bila tudi v časopisu, en obupen golosek, zemljo so zrinili na neko vodno območje in ne vem kaj. Zakaj takih barab ne bi lovili? Zakaj jih ne bi lovili? Kam je šel tisti les? Kdo je plačal davke državi? Tisto ni šlo za kurjavo, veste. Tisto ni nekdo pobiral veje po gozdu in čistil svojo lastnino. Tega je ogromno. Zdaj sem vam tukaj pripravil podatke, pa vas ne bom zdaj mučil s številkami, ta naš inšpektor za nadzor Zakona o gozdovih. Koliko zadev so odkrili samo v tem zadnjem času. Pred tem zakonom pa je bilo tako, vi natančno veste, če je policija ustavila kamion, poln hlodovine, so lahko kamion tehtali, so lahko šoferja preverjali z alkotestom, so lahko pregledali vozniško dovoljenje, niso ga pa smeli vprašati: "Od kod imaš to hlodovino? Kje si jo naložil? Kdo ti je to dal in kam pelješ?". To je bil absurd. Tako je pač delovala naša država. Poskušajmo delati red na vseh področjih, ne samo pri malih kmetih, pri malih vinarjih in tako dalje. Danes so kriminalistični obiski pri zdravnikih. Končno, hvala bogu. Jutri bodo mogoče pri notarjih in tako dalje. Pa dajmo očistiti to državo. Vsi govorimo o korupciji, ko pa stopimo na prste zdaj gozdni mafiji, jutri ne vem komu drugemu, takrat pa bi vsi ščitili, pa ne - majhnega kmeta bomo kaznovali. Na tej strani, v teh dneh, ko smo včeraj obravnavali neko zakonodajo, danes, nihče nikoli ni govoril o kakšnih lopovih.
165
DZ/VI/19. seja
Zakaj na oni strani govorite o lopovih? Kdo govori o lopovih? Kmet, zakaj bi bil tako poimenovan. To je sovražni govor za mene. Odmislimo take besede.
S tem zakonom želimo omejiti sivo ekonomijo. Naj je to slišati kakorkoli - dobro ali ne, ko iščemo tiste, ki jih želijo državo privajat pri bifejih, pri kavicah, ja to se ne splača, to ni nič. Ko prodajalci kruha, ki proda toliko ton kruha, pa ni kupil ene kile moke. Ja to ni nič, zdaj lovimo te, ki trgujejo z lesom na grd način, protipravno, kradejo, dobesedno kradejo, zdaj pa jih je zopet treba zaščititi. Naj govori, kdor hoče o ne vem kakšnem času nazaj, poslanci Socialne demokracije tega ne bomo dovolili. Upam, da bo novi zakon, ki prihaja, ker smo ga res obdelovali in tam bomo rabili vašo pomoč. Mi smo, kot smo bili včeraj pri vinu, proti velikim kaznim, ampak se nam pa vsi smejejo - 50 ali 100 evrov, to ni kazen. In še enkrat ponavljam, kar sem že stokrat rekel, jaz vozim skozi naselje 50 na uro zato, ker se bojim kazni. Ne, ker sem slab šofer, če bi vozil 70, pa ne vem kaj vse zmorem. Bojim se kazni, tako je prav. Tisti, ki bo šel delati golosek v gozd, državni ali privatni, mimo vseh pravil iger, se mora bati kazni. V Italiji bi mu zaplenili kamion, veste, ne drva, ne les. Tako je po svetu, ampak tam je že neka druga kultura. Protikorupcijske komisije v Nemčiji ne rabijo, ne rabijo v Švici, ker je kultura taka, da ne goljufaš države. Ker če goljufaš, pomeni, da goljufam tudi sebe. In potem zdravnika nimamo brezplačnega, šolstva nimamo brezplačnega, nimamo socialnih transferjev in tako dalje, da ne naštevam, saj to vemo. Zato ne goljufam države. Ko mi hiša pogori, da mi bo država, družba pomagala, da pridem na noge. Zato ne goljufajo države, mi bi pa kar vsi malo pri kavicah, malo pri kruhu, malo pri ne vem čem vsem.
Verjamem, da je bil dober namen, ampak res ponavljam, da imamo v obdelavi, prihaja v Državni zbor zakon, ki bo rešil te stvari. Stalno nekaj očitki, češ kaj boš ti razpravljal, nikoli nisi imel motorke v roki. Meni tega ne morete reči, prav. Ni to namen, da zdaj tukaj kolega vprašam, si ti kdaj žagal drva, si kdaj prideloval grozdje. Če nisi, bodi tiho - jaz vem, kaj je to. Ne gre tako. Stalno žalite delavce in delavke na ministrstvih, sedite v pisarnah, nimate pojma, pojdite na teren, res je. Marsikdaj bi moral kdo iti na teren. Gredo na teren, ampak včasih so tudi druga znanja potrebna, ne da zna žagati z motorko. Žal tako je v življenju in ponavljam - nehajmo uporabljati besedo v kakršni koli povezavi, da je kmet oz. delavec, prebivalec Nove Gorice, pardon, nekega mesta. Ta v mestu je lenuh, on je lopov in se tega mi ne ponavljamo; konec. To ne spada sem. Socialni demokrati tega zakona ne bomo podprli, ne iz nagajanja, ampak iz želje, da pridemo še do boljšega, da bomo v novem zakonu rešili tisto, kar sem naštel, česar vaš zakon ne zajema in je nujno, da je treba to spraviti - ne nazadnje vzdrževanje gozdnih vlak in cest. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala
lepa, gospod Brulc.
Repliko imate gospod Lisec. Izvolite.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala. Lahko bi se repliciral na celotno razpravo predhodnika, ampak samo na zaključek, ko je rekel, da ne bodo podprli tega zakona, ker pripravljajo boljšega. Ravno to je napaka, mi smo vam v Poslanski skupini SDS skupaj s kolegi iz Nove Slovenije pri pripravi oziroma pri obravnavi sedaj veljavnega zakona pripravili polno amandmajev, ki so šli približno v tej smeri, kjer gre sedaj ministrstvo in tudi naš zakon, ampak ste jih preslišali. Zato je vaš današnji glas "proti" temu zakonu izključno nagajanje, ker je to predlog zakona s strani SDS, gospod Brulc. In ne, mi ne govorimo, da so kmetje lopovi. Vaša stran govori, kako so kmetje lopovi, ravno zaradi takih zakonov, ki jih predlagate, oziroma zaradi takšnih zakonov, ki jih mi predlagamo in jih vi ne podpirate.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Gospod Zvonko Lah, izvolite.
ZVONKO LAH (PS SDS): Hvala lepa. Da ne bo prišlo do dialoga kot včeraj pri Zakonu o vinu. Nekateri iz pozicijskih strank ste govorili, da naš zakon ne omogoča preprečevanje sive ekonomije. Ne. Naš zakon ne omogoča možnosti ustrahovanja in strašenja lastnikov gozdov, predvsem malih. To preprečuje naš, ne omogoča. Zakon je bil sprejet pred 5 meseci, takrat je šel minister razlagati ta zakon v Državni svet. Da se je izognil veta v Državnem svetu, je obljubil, da bo v 4 mesecih popravil, da bo odpravil prevoznice za lastno porabo, ker tudi evropske direktive ne določajo, da je potrebno imeti sledljivost za lastno porabo. Direktive tega ne določajo, ampak se je naša vlada spomnila, kako je na osnovi teh evropskih direktiv dobila priliko, da zopet ustrahuje malega človeka, male lastnike gozdov; in določila tako visoke kazni, da bodo odvračilne, da se bo ustrašil vsak, tisti mali, da bodo uradniki, birokrati pokazali mišice, kako so mogočni, kako lahko nekoga kaznujejo. V Ustavi piše, da morajo biti kazni tudi sorazmerne prekršku. Ali so kazni sorazmerne prekršku, če je kazen za nekoga, ki pelje les v vrednosti 200 evrov, mora plačati kazen tisoč evrov? Boljše, da mu vse zapleni, še zraven prevozno sredstvo, kakor pa da plača kazen. Za manjši prekršek. Gospod Brulc je govoril o golosekih - tega tudi ta zakon ne rešuje, niti prejšnji zakon ni. Lahko bi se podučil, da imamo gozdnogospodarski načrt, ki velja 10 let za določeno območje. Na osnovi tega Zavod za gozdove, strokovnjaki, izdajo odločbo o poseku, brez da gredo na teren pogledati. Ni nujno, da gredo na teren samo lastniki, jih peljejo, kot strokovnjaki odkažejo, katera drevesa so za podreti. Če so pa suha, če gre za sanitarno sečnjo, pa ne rabijo strokovnjaka, ker vsak kmet ve, ali je suho drevo ali ni. Za čiščenje recimo
166
DZ/VI/19. seja
gozdnega roba, ker se kmetijska zemlja zarašča, moraš imeti zdaj prevoznice, moraš imeti odločbo za to, da posekaš tista drevesa, ki visijo na travnik ali na njivo. Moraš imeti prevoznico za tista drevesa, ki zrastejo na nekih bregovih, nek hrast zraste v 5, 10 letih čez tako debelino, za katero ne rabiš prevoznice. In moraš dobiti prevoznico po tem zakonu! Zdaj si je vlada našla izgovor, kot da mora zaradi Zakona o davku na nepremičnine v tem zakonu določiti, kam bodo šla sredstva za vzdrževanje gozdnih cest iz naslova zbranega davka od gozdnih zemljišč na ravni lokalne skupnosti. Ni res, to določa Zakon o davku na nepremičnine, da se sredstva izločijo na poseben račun, ki so za ta namen. To je samo izgovor, da vam ni treba priznati, da ste naredili slab zakon in ga morate popravljati. Pa še s tem popravkom, bomo videli, kakšen zakon bo prišel, ne rešujete bistvene zadeve, da lovite kamione na cestah, ki vozijo hlodovino. Ko kamion iz skladišča naloži hlodovino različnih lastnikov po večjih odločbah, kako naj potem carinik, policist na cesti, ko ga ustavi, če ima od 10 lastnikov hlodovino, ugotovi, ali je on v prekršku, ali ni. Mislim, da je v praksi nemogoče, celo carinik in policist verjetno ne ločita določene asortimente, verjetno loči smreko od bukve. Vprašanje pa je, če loči bor in smreko, ali gaber od bukve, ali javor, ki je eden najdražjih. Mora poklicati inšpektorja, strokovnjaka in počakati, da pride, 2, 3 ure, da strokovnjak ugotovi, ali je to to, kar zakon določa. Zgrešeno. In to vedo vsi - Avstrijci, Nemci, Italijani, tisti, ki se s tem ukvarjajo. Ne, mi pa imamo take strokovnjake in jih bomo izobrazili. Carinike in policije bomo izobrazili, da bodo to vedeli. Ni res. Povrh tega pa še, Zavod za gozdove že tako nima denarja za delov gozdarjev na terenu, kar bi morali delati. Se je pokazalo, da ste s prevoznicami naredili stroške 200 tisoč evrov v tem času, pa še tako nimajo denarja, da bi opravljali strokovno delo za tisto, kar so poklicani. Res je, vlada gre v smer, kako kriminalizirati podeželje, kmete, lastnike nepremičnin in z visokimi kaznimi ustrahovati ta del naše Slovenije. Ta Vlada, kot je bilo že rečeno, je vlada davkov in kazni. Kazni morajo biti odvračilne, to je edini razlog, in čim večje. Gospod Brulc je rekel, da vozi 50 skozi mesto zaradi tega, ker je prepovedano, ker se boji kazni. On mogoče samo zaradi kazni. Jaz pa ne zaradi kazni, ker je nevarno voziti čez naselje več kot 50, ne zaradi znaka; zaradi varnosti prometa. Imamo kup nedorečenih stvari v tej ljubi državi Sloveniji po dvajsetih letih. In sedaj bomo reševali z visokimi kaznimi, da bomo osušili, oželi vse ljudi na podeželju.
Pri nas vladajo uradniki, predvsem drugi, tretji nivo uradnikov; in sindikati, predvsem sindikati javnega sektorja. Ti vladajo. Danes nimamo sogovornika - vlado, da bi lahko komentirala naš zakon, strokovno argumentirala, zakaj ta zakon ni dober in zakaj bo tisti zakon boljši, ki ga je vlada sprejela včeraj. Vlada si je sama zavezala usta s tem, ko si ni dodelila časa
za razpravo, ker očitno ne želi, ker je naš predlog zakona tako slab, da si niti ne zasluži argumentiranega odgovora, ali nasprotovanja strokovnjakov, ki bi morali v vladi biti, pa jih očitno ni. Ker te zakone pišejo uradniki, ki izgleda, da nimajo nobenih izkušenj na terenu. Kot je rekel Prešeren: "Le čevlje sodi naj Kopitar. In to velja tudi za kakšnega govornika danes. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Branko Ficko.
BRANKO FICKO (PS PS): Hvala za besedo. Kar se tiče gospodarjenja z gozdovi, se o tem pogovarjamo v Državnem zboru že 2 leti - pod prejšnjo in sedanjo vlado. Sicer se hvalimo, da imamo ogromno bogastvo, da bomo verigo gozd-žaga-lesnopredelovalna industrija uredili, ampak ali nimamo sreče, ali pa premalo znanja. Tudi osebno moram priznati, da sem pričakoval v tem obdobju na tem področju sistemske rešitve, ne samo kot je tale dokument, prevoznico. Ampak teh sistemskih rešitev ni bilo. Pričakoval sem, da bo urejena delitev interesov
v	tej verigi gozd-žaga-lesnopredelovalna industrija, seveda s ciljem večjega števila delovnih mest. Seveda ne govorim o tem programu, les je lep, ki bi naj dosegel druge cilje. Les kot bogastvo, ne pa les za kurjavo. Ampak zgodilo se je, kar se je zgodilo. Ministrstvo je predlagalo parcialno rešitev, uvedbo prevoznice, ki bi naj zagotovila sledljivost lesa. Občutki takrat, ko se je ta zakon sprejemal, so bili zelo različni. Sam nisem bil čisto prepričan, da bo ta zadeva uspela, ampak je dati gozdarjem priložnost. Tudi v javnosti je bilo ogromno pripomb, burnih razprav. Po tistem je minister obljubil, da bo predlagal dopolnitev sprejetega zakona, nekaj pa tudi izsledkov, ki so se v praksi pokazali - tistih pozitivnih in negativnih. Žal moram dati tudi vsem kritiko, da ministrstvo s temi spremembami zamuja in da je minilo dovolj časa, ampak zdaj smo tu, kjer smo. Kolegi iz sDs pravite, da nekdo a priori zavrača vaš predlog. Ko sem prebral vaše cilje, ki jih zasledujete, da bo racionalen nadzor nad sledljivostjo prometa z gozdno lesnimi asortimenti, da bomo dosegli tisti cilj, da bo preprečevanje dajanja lesa nezakonitega izvora na trg in da bodo pozitivni učinki za državni proračun, bi se z vami strinjal. Ko pa v nadaljevanju to racionalizacijo primerjam z res sledljivostjo, pa po mojem mnenju ugotavljamo naslednje. Pri predlaganih rešitvah se lahko pojavijo težave že pri izdaji prevozne listine, ker
vi	striktno ne govorite o dokumentu, ali je to prevoznica, ali je to tovorni list, ampak govorite o širšem pojmu samega dokumenta. Na koncu koncev niti ni jasno, kakšne so varovalke proti ponarejanju teh listin, ki bi jih naj prevoznik uporabil. Potem, predlog zakona tudi ne daje pooblastil Zavodu za gozdove Slovenije za uporabo osebnih podatkov, izdaja odločbe za
167
DZ/VI/19. seja
odobritev poseka je tudi povezana z davčno številko. In slednje onemogoča kontrolo in sledljivost tako dokumentov kot samih gozdno lesnih asortimentov. Nadalje ugotavljamo, da nadzornim organom ne daje pravice samega vpogleda v baze podatkov. Ravno tako vaš predlog ne ureja vodenja evidence s strani posameznega lastnika. Dodatno pa črtanje 17.c člena onemogoča nadzornim organom nadzor nad prevozi lesa, ki izvira iz gozdov v lasti Republike Slovenije. Potem še, pri prevozih za domačo uporabo vaš predlog ne omejuje samega prevoza, se pravi, da ne določate količine, kar bi bilo treba. Meni je sicer danes žal in tu se z vami strinjam, da bi pristojni s strani ministrstva lahko in bi po mojem mnenju tudi morali odgovarjati na vaše pripombe. Potem bi pri oblikovanju predloga, ki ga pripravlja ministrstvo, zadevo olajšalo. V osnovnih ciljih predlagate racionalizacijo, v izvedbenih zadevah je pa po našem mnenju preveč odprtih zadev, zato vašega predloga ne moremo v tej fazi podpreti. Počakali bomo na predlog ministrstva. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Robert Hrovat, v imenu predlagatelja.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Najprej bi repliciral kolegu Brulcu, čeprav ga zdajle ni v dvorani. Prej je rekel, da je zelo kritičen do našega predloga in da smo o dobrih rešitvah že govorili oziroma ste govorili kot koalicija. Toda dejstvo je, da danes mi popravljamo, poskušamo popraviti slabe rešitve, ki so se implementirale pred 5 meseci, ko ste koalicijski poslanci in poslanke potrdili zakon, ki je v praksi neizvedljiv oziroma se ga goljufa. Po podatkih s terena se zdaj vidi, da zakon v praksi ni bil preverjen, in zato prihaja do raznih špekulacij, da ne rečem na koncu tudi do kraje. Poglejte, omejiti je treba sivo ekonomijo - se strinjam, omejiti je treba sivo ekonomijo. Ampak kje se vaša koalicija loteva sive ekonomije? Ker smo pri zakonu, ki se nanaša tudi na kmetijstvo, bom rekel, da na podeželju želite zapirati pipice, na podeželju! Jaz pravim, dokler se minister Židan, ki je zadolžen za pregon sive ekonomije ali za preprečevanje sive ekonomije, dokler se dejansko ne boste lotili davčnih blagajn, to ni primerljivo z ukrepi, ki smo jih sprejeli s tem zakonom. Tu se zapre totalno, tam je še vedno odprto. Torej, ne govoriti, da sivo ekonomijo preprečujete, ker ste še daleč od tega. Jaz samo upam, da vam bo na koncu resnično uspelo. V tem času sem se pozanimal tudi o predlogu zakona, ali je že sprejet na Vladi. Ali veste, zakaj sem presenečen - presenečen sem, da sploh ni velikih razlik med našim predlogom, ki ga danes obravnavamo, in tistim, ki bo prišel na naše mize. Sploh ni velikih razlik! Poglejte, kaj se bo zgodilo. Še vedno bo ostal ločen sistem za
državne gozdove in za privatne lastnike, še vedno bo ostalo tako, kot je. Koncesionarji bodo še vedno v privilegiranem položaju. Uvedlo se bo novo izvedbo prevoznic, kar je podobno, kar mi predlagamo, neko listino, zelo podobno. Predlagate, da bo lahko lastnik gozda prevažal 6 kubičnih metrov lesa, mi predlagamo, da je to neomejeno, ker mislimo, da ni nobene potrebe, da bi lastnike gozdov omejevali, da si za lastne potrebe iz lastnega gozda posekajo in pripeljejo domov, na žago ali kamorkoli, kajti vsak lastnik gozda je obdavčen preko katastrskega dohodka. Zdaj ste uvedli še davek na nepremičnine in zdaj bi radi obdavčili še to, da se več kot 6 kubikov pa ne sme peljati. Dajte no! Tu gre resnično za totalno sprenevedanje. Kaj se bo zgodilo s tem obrazcem, to prevoznico. Zavod za gozdove bo to prodajal lastnikom in to prevoznico oz. ta obrazec bo izpolnjen treba hraniti kar 5 let. In to za vse počez. Za lastnike gozdov, za privatne lastnike in tako naprej. In kar je najbolj pomembno, prej ste govorili, da kazni, ki jih mi znižujemo, niso več primerne, da so premalo rigorozne. Tudi vi zmanjšujete kazni, tudi zdaj se zmanjšujejo kazni. Če zdaj primerjajmo ta zakon, ki ga mi predlagamo, in ta zakon, ki ga boste pripeljali v Državni zbor, boste videli, da ni nobene razlike. Nobene razlike! Izgovarjate pa se na tisto določbo, da je treba zaradi gozdnih cest še nekaj dodatno urediti znotraj tega zakona. Zakon o davku na nepremičnine je zelo jasen. Ne vem, zakaj bi bilo treba še kaj urejati v Zakonu o gozdovih. Torej, zelo majhne razlike. Jaz sem zdaj prepričan, dejansko sem prepričan, da tega zakona ne boste podprli zaradi tega, ker ga je pripravila Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. In to je narobe. Vsak dan, ki ga zamudimo v tem času, je možnost zlorabe zakona, ki ste ga pred 5 meseci sprejeli - koalicija tukaj noter. Zakaj? Na gozdnih cestah, na prevoznicah se izvajajo kupnine, in potem prevoznik enostavno ne potrebuje več te prevoznice, o kateri ste toliko danes govorili - kako so potrebne zaradi sledljivosti in tako naprej. Ne potrebujejo je, inšpektor je ne more zahtevati, ker je to že prevoznik oziroma drugi kupec. Mi predlagamo, še enkrat, upam, da boste kljub vsemu prisluhnili, kljub očitno zavezi v koaliciji, da tega zakona ne boste podprli, morda pa še enkrat, da boste razmislili, ker gre za poenostavitve in učinkovit nadzor, v praksi izvedljiv, realen nadzor. Mi uvajamo namesto 2 dokumentov, to je prevoznica pa še posebni dokument v skladu s predpisi, ki so predmet koncesije, se po našem predlogu zakonsko določi le minimalna vsebina dokumenta o prevozu oziroma dobavi. Zakaj? Zato, ker se potem z 1 dokumentom zapolni tudi tista pravna praznina pri prevoznicah, ki niso zajemale gozdno lesnih asortimentov, odkupljenih na kamionski cesti v gozdu. In še to, kaj dodajamo - uvaja se izjema za lastnike, ki so fizične osebe, ki lahko les za lastno uporabo prevažajo le na podlagi odločbe o poseku dreves. To je ključno sporočilo danes, poleg
168
DZ/VI/19. seja
znižanja kazni. Pa zakaj govorimo o kaznih? Ali se sploh zavedete, kakšno neumnost ste naredili pred 5 meseci, ko ste potrdili zakon, ki ga je vlada prinesla v Državni zbor? V 77.c členu tretjega odstavka piše: Z globo od 300 evrov do 2 tisoč evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik. Ali veste, kaj to pomeni? To pomeni, če lastnik gozda pozabi doma to prevoznico, ga inšpektor, če ga ustavi na cesti, kaznuje z 2 tisoč evri. To je tisto, kar ste vi s kaznimi naredili. To je ena od stvari in mi to izločamo. Mi to črtamo. Seveda pa mora imeti privatni lastnik tudi takrat odločbo o poseku dreves. In to je vse, kar potrebuje. In mi smo dodali tukaj noter tudi 1 kazen, da se ga kaznuje s 100 evri, če tega nima pri sebi. Mi gremo predvsem nasproti lastnikom gozdov, kmetom, ki bodo sami sekali in prevažali lesne asortimente. Tudi kazni zmanjšujemo, da boste razumeli to primerjavo. Zdaj velja tako, da se z globo 5 tisoč evrov do 50 tisoč evrov za prekršek kaznuje pravna oseba posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ima lesne asortimente naložene brez prevoznice. V redu. Mi tukaj znižujemo kazen iz 800 do 20 tisoč evrov. Nam se zdi to dovolj velika kazen. V nadaljevanju ga vi kaznujete od 300 do 800 tudi posameznika, ki prevaža lesne asortimente - torej kmeta, ki prevaža. Mi znižujemo tudi to kazen. Še vedno gre za sorazmerno visoke kazni, ki bodo zagotovo dosegle svoj namen. Predvsem pa želimo s tem zakonom poenostaviti postopke ter hkrati zagotoviti sledljivost. In zagotoviti to, da se ne bo več goljufalo tako, kot se goljufa v tem trenutku, in se izigrava ta zakon, ki ste ga pred 5 meseci potrdili. Mi želimo pomagati. Pričakujem, resnično pričakujem, poslanke in poslanci, ker vem, da vas to moti, da je bil zakon pred 5 meseci tako slab, da ga boste na koncu potrdili in da ga v nadaljevanju obravnave morda skupaj, s skupnimi močmi še izboljšamo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Hrovat.
Vsi razpravljavci, ki so bili prijavljeni, so dobili možnost besede, čas pa nam je še ostal. Vabim vas, da se prijavite v okviru preostanka časa še k nadaljnji razpravi. Prijavljena sta 2 razpravljavca. Vsi imate po 5 minut. Pred tem se je k besedi prijavila tudi državna sekretarka. Mag. Tanja Strniša, izvolite, imate besedo.
MAG. TANJA STRNIŠA: Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica, poslanka, poslanci. Pred očmi moramo imeti, da nam evropska zakonodaja nalaga, da država članica prepreči dajanje na trg nezakonito pridobljenega posekanega lesa. Da se zagotovi v ta namen sledljivost lesa in sistem potrebne skrbnosti, kar pomeni, da morajo imeti členi v verigi prodaje z lesom določene evidence. In mi se danes pogovarjamo o tem, ali zakon, ki je bil sprejet julija, ta cilj uresničuje; ali uresničuje cilj zakon, ki ga danes predlaga skupina poslancev. Veliko
je bilo govora tudi o zakonu, ki ga je včeraj že sprejela vlada. Strinjam se, da julija sprejet zakon ni bil domišljen v nekaterih določbah, da se je izkazalo potem, ko smo ga začeli izvajati, da so določene določbe nejasne oziroma da imajo nadzorni organi, ki jih tudi predpisujemo s tem zakonom, težave. Zaradi tega zakon spreminjamo. Spreminjamo ga tudi s tem predlogom, ki ga ne obravnavamo danes, ki pa bo prišel, upam, v Državni zbor. Zaradi tega smo precej stvari spremenili, obljubili; realizirali smo tudi to, kar je bilo obljubljeno tudi v Državnem zboru in Svetu, da se odpravi prevoznice, kadar gre za prevoze za lastno lastnikov svojega lesa za lastno porabo.
Mi smo takoj po uveljavitvi zakona začeli dialog tako z lastniki gozdov kot z drugimi nevladnimi organizacijami in socialnimi partnerji na eni strani, pa tudi s carinsko upravo, policijo in gozdarsko inšpekcijo - ravno zaradi tega, da bi te pomanjkljivosti oz. nejasnosti določb odpravili. Ampak kaj lahko po teh 5 mesecih ugotovimo, zato tudi zakon ni bil pripravljen takoj, ker smo morali njegovo funkcioniranje, gre vendarle za nek nov sistem tudi v praksi, testirati. Kaj lahko ugotovimo po 5 mesecih? Da je bilo izdano za 49,9 % več odločb v 3 mesecih, od septembra do konca novembra, kot je bilo v enakem obdobju preteklih 3 let. Se pravi, da je bilo večje povpraševanje po odločbah in to tudi lahko pojasni tisto razliko. Nekateri poslanci ne verjamejo številki 1 milijon evrov neevidentiranega poseka. Lahko ne verjamete meni kot predstavnici Vlade, ampak to število je v svojem poročilu povzelo Računsko sodišče, ki je preverilo študije Zavoda za gozdove Slovenije in Gozdarskega instituta, ki sta prišla do podobnih številk, koliko je dejansko neevidentiranega poseka. Ampak verjame tudi predlagatelj, ker je isto številko navedel v obrazložitvi sprememb zakona. Jaz mislim, da se bo ta številka zdaj zmanjšala, ker je očitno večje število odločb. Naj preidem na bistvo. Zakaj mi kot Vlada menimo, da niti ta zakon, ki ga zdaj predlaga skupina poslancev, ne zagotavlja tega, da bi se nezakonito posekan les dajal na trg. Jaz se strinjam, določeni členi, določeni odstavki v vašem členu, ki govori o prevoznicah oziroma o prevoznem dokumentu, kot ga vi imenujete, so enaki kot v našem zakonu. Bistvena razlika je v tem, ko opisujete ta dokument, zakon ne predvideva tega, kar naš zakon predvideva namreč enkratno bar kodo, in da se prevoznica izdaja preko Zavoda za gozdove. Se pravi en izdajatelj, inšpekcija bo preko teh bar kod - in vsak, ki bo prejemnik te prevoznice, bo tam registriran. Inšpektorji bodo lahko istovetnost teh dokumentov preverjali, ne bo mogoče kopiranje, potvarjanje in uničevanje tega dokumenta. Mi tudi predlagamo odstop za 6 kubikov, da ni treba prevoznic, ampak doma mora biti evidenca, tega pa vi nimate. Kako boste z vašim zakonom zagotovili, da nekdo z eno odločbo, ki velja lahko eno leto ali več let, pa /nerazumljivo/ na 50 kubikov navozi 100
169
DZ/VI/19. seja
kubičnih metrov lesa iz gozda, če nima evidenc. Nemogoče. Zaradi tega menimo, da tudi vaš zakon ni dovolj domišljen. Upam, da ta zakon, ki smo ga mi sprejeli na Vladi včeraj, da bo te probleme odpravil. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Hrovat.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala lepa. Zdaj smo končno izvedeli tisto, o čemer smo mi vse skozi govorili danes. Da razlik med zakonoma pravzaprav ni. Torej med zakonoma, ki ga danes mi predlagamo, in tistim, ki ga boste ali pa bomo dobili v Državni zbor. Prav je povedala državna sekretarka, da je uredba tista, ki ne dovoljuje več špekulacij, in da je potrebno zagotoviti sledljivost. Absolutno se strinjamo in iz tega smo tudi mi izhajali pri pripravi zakona. Rekli ste , da zakon, ki je bil sprejet julija, uresničuje cilje. Jaz mislim, da jih ne. Špekulacij je več, kot jih je bilo prej. Saj ste iz terena dobili, če ste se pogovarjali s terenom, informacije, kako se zdaj zadeve peljejo in so prevoznice neoperabilne. Prevoznice so zdaj brez pomena. Ta trenutek. In to me veseli, da ste povedali, da bodo podatki v dokumentih za sledljivost podobni, kot so naši. Nisem pa dobil odgovora, zakaj se je vlada odločila, da je 6 kubičnih metrov optimum za 1 lastnika gozda, da lahko naenkrat poseka oziroma pravzaprav pripelje. Izgovarjanje na Računsko sodišče in govorjenje o milijonu kubičnih metrov. Veste, nekaj je načrtovan poseg, drugo pa je dejansko stanje. In Računsko sodišče se je opiralo na kaj? Na načrtovan poseg. Zato ne govoriti, da so številke milijon kubičnih metrov svete in da je to edina resnica. Ne vem, jaz ne verjamem. Jaz ne verjamem, če pa je, pa to iščite pri velikih, ne pri malih. Tam je potrebno iskati. In koncesionarje ponovno z vašim zakonom izločate iz sistema. Zakaj? Zakaj dvojnost? Zakaj mora nekdo prevoznico imeti, tisti, ki imajo koncesije, pa ne? Ne glede na to, da je sledljivost zagotovljena. Jaz pravim, naj bo zakon za vse enak. Pa kar se kazni tiče, me veseli, da ste tudi vi prišli do tega spoznanja in da boste kazni znižali. Glede na to, kar ste povedali in kar so povedali koalicijski poslanci in poslanke, si jaz več ne obetam, da boste naš zakon danes podprli. Čeprav je škoda in bi ga lahko popravili, dodelali s temi pripombami, ki ste jih zdaj v 5 minutah zelo na hitro povedali, bi ga lahko dodelali. Sploh ni problem. Zakaj je treba naš zakon zavrniti in spet čakati nekaj novega? Zakaj? Zato, ker ga je predlagala Slovenska demokratska stranka, to ni korektno, to ni prav. Pa vsi veste, da ni prav. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
In zdaj gospod Marijan Pojbič. Izvolite.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Jaz bom začel malce drugače, in sicer vedno, ko sedi tukaj v parlamentu predsednica Vlade in večina vodij poslanskih skupin in tudi poslanke in poslanci govorijo, kako se moramo v tem parlamentu poslušati, kako moramo držati skupaj, kako moramo podpirati rešitve, ne glede na to, kdo jih predlaga, ki so dobre za naše državljanke in državljane in tako dalje. In drage kolegice in kolegi, tudi spoštovana predstavnica Vlade, kaj se je danes v tem parlamentu ponovno pokazalo? Da ste izjemno dvolični. Delate eno, govorite pa drugo. To ste dokazali tokrat, ponovno zaradi tega, ker Slovenska demokratska stranka je predlagala dober zakon, ki popravlja skoraj vse tisto, kar ste vi zamočili, koalicija in vlada, ko ste pred 5 meseci sprejeli zakon, ki je neživljenjski, totalno zbirokratiziran, škodljiv za to državo, predvsem škodljiv za majhne kmete, za tiste, ki imajo majhne gozdove. Zaščitili pa tiste, ki imajo koncesije, ki imajo pod kontrolo velikanske hektarje naših gozdov; in samo vprašamo se lahko, zakaj ste to storili. Jaz mislim, da je odgovor na dlani. In večina državljank in državljanov to zelo dobro razume in točno ve, v katero smer ponovno pelje ta vlada in ta koalicija, ta slovenski voz. Udariti po podeželju, po malih in dati možnost, da tisti, ki so doslej, lahko tudi v prihodnje počenjajo vse povprek, kar jim pade na pamet. In to na račun večine tistih, ki se v tej državi s težavo preživljajo. In po moji oceni delate z večino državljank in državljanov naše države hlapce. Hlapce, ki ne bodo upali svojega nosa pomoliti skozi vhodna vrata, ker ne vedo, ali bo zunaj počakal policaj, carinik, inšpektor, redar in tako dalje. Ali je to demokratična država? Ali si to naš narod zasluži? Ali je to pravično in pošteno, kar počenjate? In to delate z novimi davki in z novimi kaznimi. In naj mi še kdo razloži, da to ni to. Saj ljudje ne upajo stopiti več čez prag. Velikani, velikanski lopovi, bankirji, strici in tako dalje, oni se pa sprehajajo, vozijo z BMW, imajo velikanske vile, ki so ocenjene, če govorimo o nepremičninskem davku, tam med 50 in 60 tisoč evrov in tako dalje in tako dalje. Draga koalicija, dragi predstavniki Vlade, lepo vas prosim, mislim, da je noč mimo, da je bilo spanja dovolj. In to spanja, kjer so bile sanje, ki so bile škodljive za to državo. Odprite oči in začnite delati v interesu in korist slovenskega naroda. V korist večine državljank in državljanov Republike Slovenije. Lepo vas prosim, če že na veliko govorite o tem, kako moramo držati skupaj, kako se moramo poslušati, kako si moramo med seboj pomagati, pri samem svetem bogu, če vidite - ne glede na to, da je to Slovenska demokratska stranka in da predlaga dobre rešitve, popravlja vaše slabe rešitve - dajte to podpreti. Lepo vas prosim v imenu slovenskega naroda, ne v vašem lastnem interesu. Motiti se je človeško, vendar vas poskušam zbuditi, vas poskušam prositi v imenu slovenskega ljudstva, da začnete razmišljati v pravo smer, ne pa da
170
DZ/VI/19. seja
uničujete vse tisto, kar vam ni pisano na kožo, kar niso birokrati, kar niso lopovi, kar niso gospodje in tako naprej. Ne dovolite si delati razliko med ubogim narodom in ozko skupino tistih, ki maltretira celoten slovenski narod. In ne delajte hlapcev iz slovenskega naroda, ker si tega ne zasluži. V Slovenski demokratski stranki tega nikoli ne bomo dovolili in na to ne bomo pristali.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospodu Pojbiču.
S tem smo zaključili razpravo. O predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali čez pol ure v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda in tudi sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali čez pol ure, to je ob 14.30.
(Seja je bila prekinjena ob 14. uri in se je nadaljevala ob 14.30.)
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Nadaljujemo prekinjeno sejo Državnega zbora.
Prehajamo na glasovanje zbora o predlogih odločitev.
Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav.
Nadaljujemo prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu, po nujnem postopku.
Nadaljujemo z odločanjem o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 19. decembra 2013, ki je objavljen na e-klopi.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 5. členu, ki so ga vložile poslanske skupine koalicije.
Glasujemo. Navzočih 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 45, proti nihče.
(Za je glasovalo 45.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 24. členu, ki so ga vložile poslanske skupine koalicije. Želi kdo obrazložiti glas? (Ne.) Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, 69 je glasovalo za, proti nihče.
(Za je glasovalo 69.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V odločanje dajem amandma k 25. členu, ki so ga vložile poslanske skupine koalicije.
Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 66, proti nihče.
(Za je glasovalo 66.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 32. členu, ki so ga vložile poslanske skupine koalicije.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 70, proti nihče.
(Za je glasovalo 70.) (Proti nihče.)
V	odločanje dajem amandma k 53. členu. Amandma so vložile poslanske skupine koalicije.
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 46, proti nihče.
(Za je glasovalo 46.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V	odločanje dajem amandma k 59. členu, amandma so vložile poslanske skupine koalicije. Amandma je tudi vsebinsko povezan z amandmajem k 32. členu, ki pa ni bil sprejet. Je bil? (Da.) Tako da je ta veljaven. Torej, odločamo o amandmaju k 59. členu, amandma poslanskih skupin koalicije. Lahko odločimo? Obrazložitev glasu. Vabim vas k prijavi za obrazložitev glasu v imenu poslanskih skupin.
Besedo ima gospod Jože Velikonja.
JOŽE VELIKONJA (PS PS): Hvala za besedo.
Tudi amandma k 59. členu je bil povzet kot predlog Zbornice stečajnih upraviteljev. S spremenjenim drugim odstavkom 59. člena se omogoči, da 2-letni rok za prodajo premoženja stečajnega upnika velja tudi za tiste nosilce rudarske pravice za izkoriščanje, zoper katere je bil stečajni postopek že začet pred uveljavitvijo tega zakona, ni pa jim še potekla rudarska pravica za izkoriščanje na podlagi določila prve alineje prvega odstavka 60. člena veljavnega zakona. Z novim tretjim odstavkom pa se na enak način obravnavajo tudi stečajni dolžniki, ki jim je rudarska pravica po določbah 60. člena veljavnega zakona že poteka. Po dodatno pridobljenem pravnem mnenju menim, da lahko ta določba s svojo retroaktivnostjo pripelje do nesorazmerij in neskladnosti, predvsem med tistimi podjetij, ki so v stečajnem postopku, in tistimi, ki niso, imajo pa enak cilj - to je potrebo po rudarski pravici.
Zato bomo v Poslanski skupini Pozitivne Slovenije temu amandmaju nasprotovali oziroma se pri glasovanju vzdržali.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke ima gospod Danijel Krivec.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo.
Mi smo že v stališču povedali, da bomo vezali našo podporo temu zakonu na sprejetje amandmajev k 25., 32. in 59. členu. Moram izraziti kar precejšnje začudenje, da po 2 dneh usklajevanja v koaliciji ponovno nekateri deli koalicije razmišljajo v drugačni smeri, kot pa to, kar vložijo na mizo na začetku seje. Mi bomo vseeno ta amandma podprli in to bo tudi pogoj,
171
DZ/VI/19. seja
da se zakon v celoti z naše strani podpre. Ne vem, čemu so namenjena usklajevanja, če koalicija ne ve, kaj da na mizo na plenarni seji in se potem spreneveda, da tega nekdo ne bo podprl. To me čudi.
Predlagam, da podprete ta amandma, kajti rešuje marsikatero zagato v tem Zakonu o rudarstvu.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Lahko odločimo? Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 29, proti 34.
(Za je glasovalo 29.) (Proti 34.) Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Ugotavljam, da je Zbor v drugi obravnavi sprejel amandmaje k 5., 24., 25., 32. in 53. členu dopolnjenega predloga zakona. Sprašujem kvalificirane predlagatelje, ali nameravajo k tem členom vložiti amandmaje? Gospod Jože Tanko, izvolite, imate besedo.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Mi bomo k zadnjemu sprejetemu členu vložili amandma.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali po končani 4. točki dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 12. točko dnevnega reda, to je prvo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih.
Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih je primeren za nadaljnjo obravnavo. Lahko odločimo? Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 29, proti 45. (Za je glasovalo 29.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.
Ugotavljam, da je s tem tudi zakonodajni postopek o predlogu zakona končan. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO RUSKE FEDERACIJE O MEDSEBOJNEM VAROVANJU TAJNIH PODATKOV.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Predlog zakona je obravnaval Odbor za zunanjo politiko kot matično delovno telo, ki je zboru pisno poročal. Prijavljenih k razpravi ni. Ker matično delovno telo v okviru druge obravnave ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji zbora ni možno vlagati, zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti nihče.
(Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED MINISTRSTVOM ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE IN MINISTRSTVOM	ZA	KOSOVSKE
VARNOSTNE SILE REPUBLIKE KOSOVO O SODELOVANJU.
Predlog zakona je v obravnavo Zboru predložila Vlada. Predlog zakona je obravnaval Odbor za zunanjo politiko kot matično delovno telo, ki je Zboru pisno poročal. Prijavljenih k razpravi ni. Ker matično delovno telo v okviru druge obravnave ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji Zbora ni možno vlagati, zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.
(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O SPODBUJANJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU (Konvencija MOD št. 187) (MKSVZD).
Predlog zakona je v obravnavo Zboru predložila Vlada. Predlog zakona je obravnaval Odbor za zunanjo politiko kot matično delovno telo, ki je Zboru pisno poročal. Prijavljenih k razpravi ni. In ker matično delovno telo v okviru druge obravnave ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji Zbora ni možno vlagati, zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče.
(Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O NOČNEM DELU (Konvencija MOD ŠT. 171).
Predlog zakona je v obravnavo Zboru predložila Vlada. Predlog zakona je obravnaval Odbor za zunanjo politiko kot matično delovno telo, ki je Zboru pisno poročal. Prijavljenih k razpravi ni. Ker matično delovno telo v okviru druge obravnave ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji Zbora ni možno vlagati, zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
172
DZ/VI/19. seja
Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče.
(Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.
Najprej prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o imenovanju osmih članov Programskega sveta RTV Slovenija, na
podlagi sedme alineje šestega odstavka 17. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila Mandatno-volilna komisija. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospod Jani Moderndorfer bo predstavil stališče (Ne želi.)
Gospod Jože Tanko bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Vsem lep pozdrav.
Pred nami je pomembna odločitev, ki se nanaša na javni servis Radiotelevizijo Slovenija, in volimo pri naslednjih treh točkah del organov RTV iz kvote, ki ga voli Državni zbor. Naloga tega postopka je, da se zagotovi nadzor nad izvajanjem javnega poslanstva nacionalne radiotelevizije, ki ima tudi v tej družbi zelo specifično vlogo. Ne samo da je ta zavod na zelo specifičen način financiran, ker participiramo preko RTV naročnine, in ker plačujemo od elektro priključka vsi, ki ta priključek imamo. Pomen je tudi zato, ker mora zagotavljati z zakonom določene obveznosti in tudi pravice ter pluralnost programa. Zavod mora zagotavljati verodostojno in nepristransko informativne oddaje, zagotavljati mora celovitost poročanja o političnem dogajanju doma in v tujini. Zagotavljati mora kakovostne izobraževalne programe, zagotavljati mora kakovostno informacijo vseh pomembnih, kulturnih, političnih, zgodovinskih, športnih, socialnih in drugih dogodkov. In še veliko področij je tam naštetih, ki jih mora ta zavod izvajati. Tu ne moremo mimo dejstva, da je veliko pritožb, kar zadeva program, kar zadeva vsebino, kar zadeva upoštevanje politične uravnoteženosti oziroma svetovno nazorske pluralnosti, je pri delu tega zavoda čutiti tudi močno protikatoliško usmeritev. Pri sestavi organov take institucije, kot je RTV, je pomembno, da se organe sestavi pluralno. Državni zbor je pač institucija, v okviru katere bi to morali zagotoviti. Vendar kar zadeva sestavo Programskega sveta iz kvote gledalcev in poslušalcev, je potrebno ugotoviti, da se temu načelu ni sledilo. Izvolili so se izključno predstavniki, ki jih je podprla vladajoča koalicija. Ob tem je potrebno opozoriti, da se je preštevanje izvajalo, da se je prišlo do sestave, za katero se je odločila koalicija. Niti sledu o
kakršnikoli politični pluralnosti. Tu kaže opomniti, da celo predstavniki deklarirano najbolj liberalne stranke v Državnem zboru - Državljanske liste niso trepnili niti za trenutek, ko ni bil izbran nobeden, za katerega ni glasovala koalicija oziroma za katerega je glasovala opozicija. Danes torej volimo 8 članov iz kvote gledalcev in poslušalcev in dodatno pri naslednji točki še 5 izmed nabora političnih strank. Torej v Programski svet 13 oseb in med temi 13 je samo 1 iz tiste kvote, ki jo je predlagala opozicija. Na tak način ni možno zagotoviti nobene pluralnosti, nobenega resnega nadzora, kar pomeni, da tudi v naslednjem obdobju ne moremo niti približno pričakovati izboljšanja pluralnosti medijske krajine, ki jo mora pokrivati javni servis, javni medij nacionalnega pomena. Mi tega predloga ne bomo podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin in sledi razprava poslank in poslancev. Besedo dajem mag. Ivanu Vogrinu. (Ne želi.) Naslednja dobi besedo Maša Kociper. (Ne želi.) Naslednja dobi besedo gospa Sonja Ramšak.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Kot je že v uvodu vodja poslanske skupine dejal, tudi sama ne bom podprla tega sklepa. Očitno bo potrebno narediti bistvene spremembe pri glasovanjih oziroma pri sprejemanju odločitev, kdo je lahko član Programskega sveta. Namreč, s to sestavo, ki je bila izglasovana, in vsemi zapleti dokazujemo, da ne sledimo temu cilju. Če pogledamo v sam zakon, kaj so pristojnosti in naloge Programskega sveta, jaz mislim, da se bo nadaljevala politika, kot do sedaj. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Besedo ima gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Spoštovani!
Družbena situacija je takšna, da je današnje odločanje izjemno pomembno. Že sam izbor predlogov bi moral biti izjemno pomemben in če bi želeli, da bo ta država krenila na bolje, bi pri izbiri Programskega sveta morali res izbrati paleto ljudi, ki so kvalificirani za takšno opravilo; vidimo pa, da je povsem drugače. Koalicija in, se mi zdi, nosilci delogije znotraj koalicije so izbrali enobarvni Programski svet oziroma kandidate za Programski svet. Če se ozremo malo po CV ali tudi po zgodovini kandidatov, potem vidimo, kaj je prevladovalo pri koaliciji. Tu vas pa moram pohvaliti oziroma gospoda Moderndorferja, da je bil transparentno prostodušen, ko je po glasovanju protestiral zoper štetje glasov in je enostavno povedal po našem štetju, mi smo se med sabo prešteli, rezultati niso v redu, morajo biti drugačni. In tu se sprašujem, kaj ob tem počnejo mediji. Ko smo v času Janševe vlade izbirali Programski svet, je nek poslanec pustil listič, kamor si je
173
DZ/VI/19. seja
zapisal svoj izbor 8 kandidatov. Vsa štiri leta so kar naprej mediji pisali o plonk cegelcu in groznem zločinu, ki se je zgodil, grozljivi zločin se je zgodil, zdaj pa vodja poslanske skupine pove, da je bilo to vse dirigirano, vse naročeno, da ni bilo vojaka, ki bi se uprl. Tako je jasno, da volitve pravzaprav niso bile potrebne, kajti oni so se zmenili, določili in izbrali. Da je ta postopek temeljit, je meni recimo jasno po tem, da po nekaj mesecih ali kako dolgo je od takrat, ko je bil izbran sedanji predsednik Programskega sveta Miran Lesjak, da je vmes nekaj zagrešil. Jaz sem slišal različne teorije, kaj se je zagrešil, katerih kadrovskih potez ni potegnil v korist vladajoče in politično ideološke opcije. In ni dobil glasu - pred nekaj meseci je bil pa najboljši za isto koalicijo in za iste ljudi, zdaj pa ni dobil nobenega glasu, niti slučajno. Poleg tega se je tu, če je to isto ime, našel med izbranimi nekdanji poslanec Jelinčič. Takrat je bil neprimeren po vseh kriterijih, nacionalist in ne vem kaj vse, vreden vsega zaničevanja. Sedaj ga je koalicija izbrala in tu gre za trgovino, to je popolnoma jasno. In on bo janičar te oblasti. Zaradi tega, ker ste takšne podle kriterije uporabljali in niste gledali na bodočnost te države. Popolnoma je jasno, da bo pod tem Programskim svetom javna radiotelevizija medijska pralnica možganov, kot je zapisala ena daleč najbolj pronicljivih komentatork, kolumnistk v preteklem tednu v članku Medijska pralnica možganov. Če si to preberete, mora vsak priznati, da je secirala z milimetrsko natančnostjo, in to je prstni odtis vašega ravnanja. Ne gre se vam za to državo, mediji bi morali biti nadzorniki, ne pa apologeti. Vi ste izbrali apologete! Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednja ima besedo gospa Alenka Jeraj. Izvolite.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo.
Dnevno spremljamo govor o korupciji in nepravilnostih - praktično na vseh področjih. Pred nekaj meseci smo brali tudi eno anonimko, ki je govorila o nepravilnostih v javnem zavodu RTV. Nadzorni odbor je takrat odredil revizijo in revizija je ugotovila in potrdila vse navedbe iz anonimke. In zato smo tudi na RTV pričakovali učinkovito ukrepanje vodstva, da se bo koga zamenjalo. Žal se to ni zgodilo, kot standardno nekaj manjših ukrepov, nihče ni ostal brez zaposlitve, nihče ni moral vrniti preveč izplačanih potnih stroškov in tako naprej. Potem smo priča glasovanju na Mandatno-volilni komisiji, kjer bi po demokratičnih standardih ter tudi po zakonu opoziciji pripadalo določeno število mest v nadzornem odboru oz. v tem primeru v Programskem svetu. Mi smo ravnali drugače in smo vedno omogočili tudi opoziciji, da so imeli v nadzornih svetih svoje predstavnike, ker vemo, kako pomemben je dober nadzor, ker na vsakem koraku vidimo, kako regulatorji, nadzorniki ne opravijo svojega dela tako, kot bi
ga morali. Če že kaj naredijo, se jih potem odstavi, kot na primer nadzornike na Onkološkem inštitutu, v Kliničnem centru in podobno. Zato predloga, ki je pred nami, ne bom podprla. Kot je bilo povedano, eden od 13 predstavnikov je predstavnik opozicije. Očitno s tem kažete, da ste proti pluralnosti, da ste proti nadzoru, ker ne želite imeti v Programskem svetu predstavnikov opozicije. Zato predloga Mandatno-volilne komisije ne bom podprla.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Z ravnanjem na seji Mandatno-volilne komisije je koalicija samo pokazala, kako pomembno je medijsko področje oziroma nadzor nad medijskim področjem, predvsem nadzor nad nacionalko, nad nacionalno javno radiotelevizijo. Povsem neobičajno je, da 45 % Državnega zbora iz nabora gledalcev in poslušalcev, se pravi iz nabora javnosti, ni uspelo zagotoviti nobenega izmed svojih predlogov v tem postopku. Vse se je zgodilo samo tako, kot si je zastavila koalicija. To kaže na to, da hočete na vsak način ohraniti nadzor nad medijskim področjem in z njim tudi upravljati. Dejstvo je, da se že kar nekaj časa ugotavlja, da javni RTV servis ne deluje po principih zdravega gospodarjenja, da je v delovanju veliko napak, da se v tem javnem zavodu nenamensko trošijo sredstva in da tudi program, ki ga oblikuje javna radiotelevizija, ni docela skladen z namenom, ki ga predpisuje zakon. Zdaj plačujemo javno radiotelevizijo vsi tisti, ki imamo priključek, očitno pa lahko program oblikujejo samo nekateri, se pravi tisti, ki so politično dovolj profilirani, in tisti, ki jih pokriva koalicija. Mislim, da je to zelo neprimeren pristop koalicije do skupnih zadev. Očitno je, da hočete na vsak način ohraniti v celoti nadzor nad medijskim področjem. Vem, da je politiki takrat, kadar ima to zagotovljeno, marsikaj lažje oziroma vse lažje, ker večino posla za večino v Državnem zboru opravijo mediji, eden izmed teh je tudi nacionalni medij. Koaliciji v tem primeru ni treba veliko storiti. Povsem drugače je v primeru, ko bi bilo medijsko področje bolj uravnoteženo, ko bi prihajalo do nekega primernega poročanja o mnenjih, stališčih, odločitvah poslanskih skupin, o odločitvah kogarkoli drugega v tej državi in da ne bi te vloge prve bariere oziroma ključne bariere prevzel medijski prostor. Dokler se na tem področju kaj bistvenega ne bo spremenilo, do takrat bodo v tej državi tudi zelo velike težave, kajti če ni enakopravnega, če ni enakomernega, če ni kritičnega poročanja o problemih v tej družbi na enak način, potem ostajajo nekatere teme zaščitene. Če teme ostajajo zaščitene, postanejo nekateri akterji privilegirani, prav tako zaščiteni. Pri nekaterih drugih pa postanejo marginalni problemi velik nacionalni problem. Mislim, da bi morali
174
DZ/VI/19. seja
predvsem na takih projektih, pri katerih bi moral Državni zbor že z vidika ravnanja, odločanja in strukture delovati drugače, bi morali tudi take organe, kot je javni zavod Radiotelevizija Slovenija, zagotavljati drugače. V mandatu, ko smo mi imeli možnost izbire Programskega sveta, smo tretjino mest v Programskem svetu dopustili oblikovati koaliciji. Tudi v drugih organih opravljanja se je zgodilo isto. V prejšnjem mandatu, to se pravi pri Pahorjevi vladi in v mandatu te koalicije temu ni več tako. Ni nobene tretjine, ni nobene desetine, ni nič. Praktično je tudi na področju nadzora in upravljanja zagotovljen popoln monopol. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Besedo ima gospod Jani Moderndorfer. Ne. Se odpovedujete.
Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje o Predlogu sklepa, s katerim se za člane Programskega sveta RTV Slovenija na podlagi sedme alineje šestega odstavka 17. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija imenuje Metka Hojnik Verdel, Jedrt Jež Furlan, Sašo Lap, mag. Milan Lovrenčič, mag. Jože Osterman, mag. Brankica Petkovič, Matjaž Sterže in Božidar Zorko. Ob tem vas obveščam, da bo na podlagi devetega odstavka 17. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija sklep sprejet, če bo zanj glasovala večina vseh poslancev, to je 46 ali več. Lahko odločimo? Obrazložitev glasu. Vabim vas k prijavi za obrazložitev glasu v imenu poslanskih skupin.
Besedo ima gospod Jožef Horvat.
Izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Naj povem, da Nova Slovenija - Krščanski demokrati tega predloga sklepa ne bomo podprli. Ne bomo pa tudi nasprotovali. Upamo in pričakujemo, da je prišel nek novi čas v tej državi, da se vendarle enkrat in v bodoče ne bodo več kršile človekove pravice, kar zadeva javni zavod RTV Slovenija. Namreč vse dosedanje sestave programskih svetov ne glede na to, kdo je v njih sedel, niso dosledno spoštovale 14. člena slovenske ustave, ki pravi, da preberem, "repeticio est mater studiorum". V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerikoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki. Naj povem našo ugotovitev. Ves čas, od kar je v veljavi Zakon o RTV Slovenija, so se dejansko kršile človekove pravice, ker ni bila spoštovana verska svoboda. Ves čas. In Nova Slovenija - Krščanski demokrati se nismo potegovali za kakšno posebno pozicijo v Programskem svetu, pa kljub vsemu gojimo neko upanje, da bo odslej nekoliko drugače, prav v programu televizije in programu radia. Dobivamo veliko pisem
poslušalcev, ki so obvezni plačevalci prispevka, poslušalcev in gledalcev, ki protestirajo in se čutijo zapostavljene glede funkcioniranja tega zavoda. In tukaj ni naloga tistih, ki so zaposleni na RTV Slovenija, ampak je naloga Programskega sveta, da program uskladijo tako, da bo spoštovan zakon in spoštovana tudi ustava.
Torej mi bomo pri glasovanju pritisnili tipko kvorum. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 23.
(Za je glasovalo 48.) (Proti 23.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Pod točko b prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o imenovanju petih članov Programskega sveta RTV Slovenija na
podlagi šeste alineje šestega odstavka 17. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Predlog sklepa je v obravnavo Zboru predložila Mandatno-volilna komisija. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Jože Tanko ne želi besede. Gospod Jani Moderndorfer ne želi. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin in sledi razprava poslank in poslancev. Mag. Ivan Vogrin se odpoveduje besedi; gospa Maša Kociper ne želi besede; gospa Sonja Ramšak tudi ne. Gospod Jožef Jerovšek, želite besedo? Ne. Gospa Alenka Jeraj ne želi, gospod Jože Tanko in gospod Jani Moderndorfer tudi ne. S tem zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se za člane Programskega sveta RTV Slovenija na podlagi šeste alineje šestega odstavka 17. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija imenujejo Ciril Baškovič, mag. Danica Cmrečnjak, Nikola Damjanič, Miha Klun in Jelka Stergel. Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev. Za je glasovalo 47, proti 25.
(Za je glasovalo 47.) (Proti 25.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Pod točko c prehajamo na obravnavo
Predloga sklepa o imenovanju petih članov Nadzornega sveta RTV Slovenija. Predlog sklepa je v obravnavo Zboru predložila Mandatno-volilna komisija. Najprej sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospod Jani Moderndorfer bo predstavil stališče Poslanske skupine Pozitivna Slovenija, izvolite.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Spoštovani! Mandatno-volilna komisija je včeraj potrdila predlog petih kandidatov za člane Nadzornega sveta Radiotelevizije Slovenija. Predlog je bil oblikovani pretekli tekli teden, a je bila takrat seja pred dokončnim odločanjem o sklepu prekinjena na zahtevo SDS, ki je opozarjala, da
175
DZ/VI/19. seja
izbrani kandidati ne odražajo razmerja strank v Državnem zboru. Včeraj Pozitivna Slovenija ni podprla predloga SDS za ponovno glasovanje, in sicer zaradi 2 razlogov. Ponovno glasovanje o kandidatih, kot ga je predlagala SDS, niti ni bilo možno. Na Mandatno-volilni komisiji bi morali zavrniti predlog sklepa in postopek ponoviti, pri čemer bi morali ponovno pozvati poslanske skupine, da predlagajo iste ali druge kandidate, kar pa pomeni, da bi Državni zbor glede na program svojega dela verjetno zamudil rok, v katerem preneha mandat sedanjim članom Nadzornega sveta, in bi bila Radiotelevizija brez nadzora. Drugi razlog, Pozitivna Slovenija opozarja, da Zakon o Radioteleviziji Slovenije zgolj določa, da Državni zbor imenuje 5 članov, pri čemer mora upoštevati zastopanost političnih strank v Državnem zboru. Pri tem velja opozoriti, da se do sedaj ni oblikovala nikakršna parlamentarna praksa pri imenovanju oziroma je Mandatno-volilna komisija omenjeno določbo zakona tolmačila različno, in sicer glede na samo sestavo Mandatno-volilne komisije in vladajoče koalicije. Zakon torej ne govori o sorazmernosti, o kateri tako rad ponavlja vodja največje opozicijske poslanske skupine. Zasluge za navedeno nejasno določbo pa gre moč pripisati avtorju Zakona o Radioteleviziji Slovenija, mag. Branku Grimsu, iz vrst SDS. Tudi iz vseh dosedanjih sestav Nadzornega sveta v prejšnjih mandatih je več kot očitno razvidno, da je vsakokratna vladajoča koalicija tolmačila določbo Grimsovega zakona drugače in da navedbe vodje Poslanske skupine SDS ne držijo. Zatrjevanje sorazmernosti v parlamentarni praksi ni. Obstaja pa parlamentarna večina, ki vedno določi predstavnike v Nadzornem svetu. Poleg tega bi opozorili tudi na samo kandidatko SDS za članstvo v Nadzornem svetu. Zakon namreč med pogoji za člane Nadzornega sveta določa, da ti ne smejo biti člani organov političnih strank iz javno dostopnih podatkov. Ti sicer niso bili najbolj ažurni, je razvidno to, več kot jasno. Da pa je predlagana kandidatka funkcionarka v lokalnem odboru in funkcionarka v Slovenski demokratski mladini, je pa samo dejstvo. Res je tudi, da se je ZPS zelo jasno opredelil do tega vprašanja. In vsakokratni problem je, da ga vodja poslanske skupine največje opozicijske stranke v Državnem zboru vedno tolmači samo tako, kot vidi on. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Jože Tanko bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
26. člen Zakona o radioteleviziji v prvem odstavku določa, da ima RTV Slovenija Nadzorni svet, ki šteje 11 članov. Državni zbor imenuje 5 članov, pri čemer mora upoštevati zastopanost političnih strank v Državnem zboru; 4 člane imenuje Vlada; zaposleni v javnem
zavodu RTV pa na neposrednih volitvah izmed sebe izvolijo 2 člana. Kako si kdo razlaga zastopanost strank v Državnem zboru, je morda problem, jasno pa je, da se zastopanost stranke v Državnem zboru meri po številu glasov. Tu moramo opozoriti, da je Mandatno-volilna komisija izbrala 5 članov, pri tem pa kandidat Slovenske demokratske stranke, čeprav ima naša poslanska skupina v Državnem zboru skoraj tretjino glasov, ni bil izvoljen. Izvoljen pa je bil kandidat Socialnih demokratov, ki ima v Državnem zboru 2,6-krat manj glasov. Izvoljen je bil tudi kandidat Državljanske liste, ki ima v Državnem zboru 3,7-krat manj poslancev, in izvoljen je bil kandidat DeSUS, ki ima v Državnem zboru 5-krat manj poslancev kot Slovenska demokratska stranka. Vse te 3 koalicijske stranke imajo v Državnem zboru skupaj 22 poslancev. Naša poslanska skupina jih ima 26. Mi nismo dobili nobenega v Nadzorni svet, te 3 stranke pa vsaka po enega, to se pravi 3 poslance. Če ob tem upoštevamo, da je bil izvoljen v Nadzorni svet kandidat Slovenske ljudske stranke, ki ima tudi 4,3-krat manj poslancev v Državnem zboru kot mi, in da gre za osebo, ki je bila nekoč najbrž celo funkcionar Radiotelevizije, gre za Janeza Čadeža, potem težko govorimo, da je pluralni predlog izoblikovan, da je zastopanost sorazmerna v tem Nadzornem svetu. Težko tudi rečemo, da se bo dogajal kakršenkoli nadzor v Nadzornem svetu nad poslovanjem javnega zavoda Radiotelevizije. Težko, ker gre očitno za koalicijski predlog. Od 11 članov ste v Državnem zboru koalicijski poslanci izglasovali 4; 4 imenuje Vlada, to se pravi, da jih je 8. Koalicija jih bo imela v Državnem zboru 8 od enajstih nadzornikov, 2 še zaposlena, enega bivšega zaposlenega. To se pravi, da ta Nadzorni svet ne more opraviti nobene nadzorne funkcije, nobene. Tudi do sedaj se je v Nadzornem svetu dogajalo, da se nadzor ni vršil, razen v tem delu mandata, ko je Nadzorni svet vodil gospod Miha Klun. Niti do sedaj, v zadnjih nekaj letih ni bilo nad poslovanjem javnega zavoda resnega nadzora. Ugotovljene so bile pomembne pomanjkljivosti, tudi revizijski postopki, ki so bili odrejeni na zahtevo Nadzornega sveta RTV, so pokazali nepravilnosti - ukrepov na tem področju pa ni. Torej govoriti o tem, da boste karkoli v tem javnem zavodu počeli, bodisi v zvezi oblikovanja programa preko Programskega sveta, bodisi preko Nadzornega sveta, je čisto nepotrebno, ker se to ne bo dogajalo.
Kar zadeva razloge za to, da nekdo ne more kandidirati v organe RTV. Kandidatka, ki smo jo predlagali, tudi po mnenju Zakonodajno-pravne službe, ni funkcionarka stranke SDS. Mi imamo organe določene, ona ni članica nobenega izmed teh organov, ne opravlja nobene funkcije v teh organih. To, kar je gospod Moderndorfer povedal, je pač samo razlog, ki je privlečen za lase. In če se na tak način eliminira kandidata največje opozicijske stranke, potem je to
176
DZ/VI/19. seja
zadosten razlog za to, da se močno podvomi v resnost oblikovanja Nadzornega sveta in tudi v ukrepe in nadzor, ki naj bi ga le-ta opravljal. Očitno gre pri sestavi obeh organov za politično korupcijo lahko, za politično ... / opozorilni znak za konec razprave/ ... in vse tisto, kar tak način oblikovanja organov pripelje s seboj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sledi razprava poslank in poslancev. Mag. Ivan Vogrin, se odpoveduje. Gospa Sonja Ramšak ima besedo.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala lepa. Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi! Žal Predloga o imenovanju petih članov Nadzornega sveta RTV Slovenija ne morem podpreti, ker smo v Slovenski demokratski stranki podali predlog, da se pred glasovanjem v Državnem zboru pridobi mnenje Zakonodajno-pravne službe, kaj pomeni interpretacija določb, da mora biti korektno v Nadzornem svetu med 5 člani zastopanost političnih strank v Državnem zboru. Vendar pa koalicijske poslanke in poslanci našega predloga niste želeli upoštevati. Mislim, da je nekorektno, ker ostaja dvom o tem, ali bi morala največja opozicijska stranka v Državnem zboru imeti tudi v Nadzornem svetu. To še enkrat več kaže na to, da bo potrebno tudi sistemsko proučiti vse pogoje. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Besedo ima gospa Eva Irgl.
EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo.
Kot že včeraj na Mandatno-volilni komisiji tudi danes ne bom podprla sklepa glede imenovanja petih članov Nadzornega sveta RTV, in to iz čisto preprostega razloga, ker koalicija pri glasovanju ni ravnala v skladu z Zakonom o RTV Slovenija. Ni ravnala v skladu s 26. členom, ki med drugim pravi, da Državni zbor imenuje 5 članov, pri čemer mora upoštevati zastopanost političnih strank v Državnem zboru. Moram povedati, da odkar sem poslanka v Državnem zboru, to je sedaj že kar nekaj let, še nikoli nisem doživela, da največja opozicijska stranka ne bi dobila člana v Nadzornem svetu RTV. Gre za presedan, ki vam ne more biti v čast. Skratka, tega ne bom podprla ravno zaradi tega, ker ste, prvič, ravnali v nasprotju z zakonom in ker se niste šli političnega ferpleja. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Tudi sam ne bom podprl tega predloga, kajti pri tem predlogu, ki je prišel s strani Mandatno-volilne komisije na mizo v plenum Državnega zbora, so bili poteptani vsi principi. Bila je poteptana zakonska določba in česa podobnega se ni zgodilo v času samostojnosti. To je
potrditev enoumja sedanje oblasti, političnega in ideološkega. To je greh, da ne rečem kaj hujšega. Če je prej kolega iz druge stranke govoril, da upa, da je prišel novi čas, je treba ugotoviti, da je prišel novi stari čas. Brez predsodkov, brez skrupolov teptate zakonodajo in Nadzorni svet, ki je izbran pod takimi dogmatskimi zapovedmi, ne bo mogel opravljati svoje funkcije. Javna RTV ne bo samo medijska pralnica možganov, bo tudi pralnica javnega denarja. Tu se bodo potrjevali programi, ki z javnim zavodom ne bodo imeli nič skupnega. Tukaj se bodo nadaljevale nepravilnosti, ki jim praktično doslej še ni mogel priti naprej še noben nadzorni svet, čeprav je bil izbiran po bistveno bolj transparentnih in demokratičnih principih. Zgleda, da se je že direktor Filli zavedal, da mu je gospod Moderndorfer že povedal, kdo je določal nadzorni svet, zato se je že arogantno obnašal zadnjih nekaj mesecev. Enkrat je odšel iz Državnega zbora, ko je bil vabljen na sejo, da on že ne bo sodeloval s poslanci zato, ker je opozicija sklicala tisto sejo. Drugič. Nam je celo minister poročal, češ da nadzorni svet ni potrdil nekaterih projektov in minister je demonstrativno zapustil. Bilo je pa drugače. On je kar kratko malo odšel zato, ker niso po njegovem okusu potrdili nekaterih stvari. In več kot nazorno je, da je že sedaj ta nadzorni svet nekredibilen zaradi načina, ki ste ga uporabili. Vsi ti ljudje se bodo razvrednotili, ker bodo morali spoštovati vaše politične in ideološke napotke, program Radiotelevizije pa bo bistveno slabši. Sedaj, v času te oblasti včasih kakšno nedeljsko popoldne gledam ta program in je sramota, da nimajo čisto nič lastnega programa, še v nedeljo popoldne neke stare filme vrtijo, vse se je radikalno poslabšalo. To se pravi, denar se uporablja za druge namene kot za tiste, kot je bil namenjen. In vi želite, da bo vse to potrjeno, požegnano in da bo javni denar zopet skozi to opran, dejansko pa ukraden. Gospe in gospodje, na tak način se mi proti korupciji ne moremo boriti. Javna RTV bi morala imeti izjemno funkcijo boja proti korupciji. Kajti korupcija v tej državi je zmaj s 100 glavami. Vi pa podpirate korupcijo s takšnim kadrovanjem in tako zaudarjajočega kadrovanja ni bilo v času najhujšega komu nizma. To je legitimacija te koalicije, da včasih govori, da se bo borila proti korupciji, dejansko jo podpira na vse možne načine in podpira posvečene ljudi v tej državi, ki so si privoščili vse, vsakršne rope, vsakršno rušenje suverenosti te države; in nazadnje se vam bo verjetno posvetilo. Vsaka suverena država ima javno radiotelevizijo, pri nas postaja s tem državna javna hiša, kot mnogi govorijo. Logična posledica je, da s tako televizijo ne bomo mogli braniti suverenosti te države. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Besedo ima gospa Alenka Jeraj. Izvolite.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo.
177
DZ/VI/19. seja
Tudi tega predloga za imenovanje članov Nadzornega sveta RTV Slovenija ne bom podprla. Tudi tukaj koalicija ni upoštevala zakona, ki predvideva uravnoteženo zastopanost. Naj vam preberem še enkrat 26. člen, ki pravi: "Državni zbor imenuje 5 članov, pri čemer mora upoštevati zastopanost političnih strank v Državnem zboru. Štiri člane imenuje Vlada, zaposleni v javnem zavodu RTV Slovenija pa na neposrednih volitvah izmed sebe izvolijo 2 člana." Verjetno tisti, ki so dobili nič glasov, pa so vseeno po meri koalicije, bodo prišli skozi drug segment, torej skozi Vlado. Tam ne rabijo dobiti toliko glasov, kot bi jih morali na Mandatno-volilni komisiji. Naš predstavnik, ki je bil do sedaj v Nadzornem svetu RTV, se je izkazal. Se je! Revizija je pokazala, da držijo vse tiste nepravilnosti, ki so bile naštete v anonimki. Tudi naša Komisija za nadzor javnih financ je že večkrat obravnavala kršitve v javnem zavodu. Ponovno gre za cel kup nepravilnosti in polzenje denarja na vse strani ob pretiranih plačilih oddaj, ki jih sploh ni bilo, do obračunanih potnih stroškov, ki jih ni bilo in tako naprej. Stiska pa se producente in tiste zunanje sodelavce, ki so na pogodbah, ki pogodbeno sodelujejo z RTV in na koncu praktično naredijo ves program, ki ga lahko vidimo. Tudi to je ugotovila revizija, da ogromno enega dela opravijo honorarni sodelavci, ne pa tisti, ki so na RTV zaposleni; da ne bi govorili o tem, koliko zaposlenih in honorarnih sodelavcev je na RTV v primerjavi z drugimi televizijskimi hišami.
Revizija bo ponovno obravnavana na Komisiji za nadzor javnih financ, kajti po reviziji je moralo vodstvo pripraviti popravljalne ukrepe, povedati, kaj bodo naredili. Kot sem že prej povedala, nihče ni ostal brez službe. Tistim, ki so jim bili preveč izplačani potni stroški, jim jih ne bo treba vrniti, nič takšnega ni vodstvo predvidelo za te sodelavce, ki so imeli nek poseben privilegij, kar je v tej državi standard. Imamo en kup privilegiranih in druge, ki morajo to gledati in potem privilegirancem pokrivati izgube.
Očitno ne želite dobrih in učinkovitih nadzornikov, ker ne želite, da bi bil nadzor dober, da bi RTV hiša delala dobro, zato vaših predlogov ne bom podprla.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Koalicija si je dovolila veliko nespoštovanje Zakona o radioteleviziji, tudi v členu, ki govori o sestavi Nadzornega sveta. Je pač samo 1 od mnogih kršitev, ki se pojavljajo v tem sklicu Državnega zbora. 22 članov iz 3 koalicijskih strank si je izvolilo po 1 kandidata, se pravi Državljanska lista, DeSUS in Socialni demokrati. To je tisti del Državnega zbora, ki je dobil 3 člane v Nadzornem svetu RTV. Naša poslanska skupina, ki ima 4 poslance več, pa ni dobila niti enega člana v Nadzornem svetu RTV.
Nihče ni pojasnil nobenih razlogov, zakaj se je to zgodilo. Tudi danes, ko smo poslušali uvodno stališče vodje največje poslanske skupine v Državnem zboru, tega ni pojasnil. Nespoštovanje zakonov postaja temeljni kriterij delovanja koalicije v tem sklicu, temeljni del. In če se to dogaja na tako občutljivih točkah in na javnih sejah v Državnem zboru, kako te stvari, kršitve zakonov potekajo tam, kjer so po naravi stvari odločitve nekoliko umaknjene, recimo na Sodu, Kadu, Modri zavarovalnici in še kje. Kako nezakonito šele tam potekajo stvari. In to, da se pojavljajo takšne deviacije v sistemih, pravzaprav ni nič neobičajnega. S takšnim načinom dela, ko se poskuša zlorabiti zakon in pokriti strukturo, ki bi morala biti drugačna, kot bo zdaj izglasovana, to veliko pove. Na tak način se ščitijo privilegiji, na tak način se ščiti klientelizem, na tak način se ščitijo nezakonita dejanja in posledica tega je tudi korupcija. In žal predloga, ki je tu pred nami, ni mogoče podpreti. Če koalicija vztraja, da na tak način to spelje, pač bo vztrajala. Vendar če bi pravočasno odreagirali na naša opozorila, bi bilo možno to danes ali jutri zagotovo urediti, ker imamo še eno izredno sejo, samo volja v Državnem zboru mora biti. Očitno pa koalicija te volje nima, gre kot stroj preko odločitev, tudi slabih, ki jih je sprejela, ne pogleda ne levo ne desno. In na tak način v tej državi, najbrž tudi v prihodnosti, ni moč računati na kakšne pozitivne spremembe. Samo na to, da bomo za nazaj vedno pokrivali slabe odločitve z vse dražjimi projekti, z višjo naročnino RTV, z večjimi dokapitalizacijami državnega sektorja in drugih podjetij. Skratka, to, kar počnete, je garancija, da se bodo vse te stvari, ki smo jim priča sedaj, samo nadaljevale - in to samo še v večji meri. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Besedo ima gospa Maša Kociper.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Hvala lepa, predsedujoči.
Toliko zavajanj, potvarjanj resnice in težkih besed je bilo izrečenih v tej razpravi, da moram odgovoriti. Namreč, gospa Jeraj je pravilno prebrala 26. člen Zakona o RTV Slovenija, ki pravi, da mora biti pri imenovanju pri volitvah v Nadzorni svet RTV Slovenija upoštevana zastopanost političnih strank v Državnem zboru. Nikjer pa ta člen ne določa, da mora biti sorazmernost upoštevana, se pravi, da bi morale biti politične stranke v Državnem zboru sorazmerno zastopane. Če bi bilo to predvideno na ta način, zakon verjetno ne bi predvidel volitev za člane Nadzornega sveta. Kajti če pride do volitev, seveda sorazmernosti ni mogoče zagotoviti na enak način, kot če bi jo določal zakon. Po opravljenih volitvah je v Nadzornem svetu RTV Slovenije zastopanih 5 političnih strank v Državnem zboru, ampak nacionalna katastrofa in konec sveta je, ker enkrat med temi strankami ni SDS. In to pomeni politično korupcijo in vse živo, kar smo slišali v tej
178
DZ/VI/19. seja
razpravi, ker očitno je samo predstavnik SDS garant, da bo pošteno, neskorumpirano in brez vsake korupcije potekalo delo na RTV Slovenija. Ne bom komentirala, kaj si mislim o tem in zakaj si mislim, da SDS ni garant neskorumpiranosti, ampak dejstvo je, da smo opravili demokratične volitve v MVK, dobili smo kandidate političnih strank. Med temi kandidati, kar se zdi meni ključno, je tudi kandidat opozicije, tokrat je pač zastopan kandidat Slovenske ljudske stranke in glasovanje je bilo opravljeno. Vse debate o tem, kako bodo sedaj pritiski potekali na delo Nadzornega sveta, kako se bodo dajali ideološki napotki, kako Nadzorni svet ne bo mogel kontrolirati dela RTV servisa, kajti ves čas bo na njega pritiskala koalicija s svojo večino, samo kažejo, kako si nekateri razlagajo, morda na podlagi lastnih izkušenj razumejo delo v Nadzornem svetu. Jaz vam lahko zagotovim, da lahko tudi predstavniki, zbrani na podlagi volitev, predstavniki 5 strank, štirih iz koalicije in ene iz opozicije, prav tako opravljajo kvalitetno delo v Nadzornem svetu RTV Slovenija. In sem tudi prepričana, da ga bodo! Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. S tem smo zaključili razpravo. Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se za člane v Nadzorni svet RTV Slovenija imenujejo Marko Bandelli, Janez Čadež, Bogomir Eržen, Damijana Knap in mag. Rosvita Svenšek. Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine. Mag. Branko Grims v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, izvolite.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Spoštovani! Formulacija o obvezni zastopanosti, kajti uporabljena je beseda "mora", formulacija o obvezni zastopanosti političnih strank pri oblikovanju tega predloga ni prvič v sedanjem zakonu. Taka formulacija je bila že v nekaterih drugih zakonih. Tudi v tistem zakonu, ki je urejal delo RTV pred sprejetjem tega zakona. Če me spomin ne vara, je prvi to formulacijo uporabil gospod Ribičič. Tisti, ki sami formulaciji oporekate, se lahko zmenite kar znotraj tranzicijske levice o ustreznosti take formulacije. Najbolj zanimivo je pa to, da vse doslej je bilo popolnoma jasno, kaj ta formulacija pomeni, da je treba v največji možni meri slediti zastopanosti političnih strank. In prvič se je zgodilo, da je največja opozicijska stranka popolnoma izločena iz teh organov, to se pravi, da ne more niti pogledati, kako se posluje in vplivati na racionalnost poslovanja. To je seveda skregano s temeljnimi načeli demokracije, ki se spoštuje v vseh evropskih državah; tudi v Veliki Britaniji, kjer organe recimo imenuje kraljica, pa še kako upošteva načelo, da mora biti sorazmerna zastopanost tudi s strani vsakokratne opozicije. Samo pri nas se ravna drugače, ker se reče, da se ne razume, ker se noče razumeti, kaj so temeljna načela demokracije, ki so univerzalna in veljajo povsod ter jih zlahka razume vsakdo, ki jih le hoče razumeti. Ne razume pa jih tisti, ki mu
ni v interesu, da bi ena institucija, ki je pomembna za demokracijo - kajti medij je še kako pomemben za demokracijo, brez pluralnih medijev je demokracija samo farsa. Tisti, ki tega noče razumeti, bo zakon zavestno kršil in potem se bo znašel pred parlamentom tak predlog, kot je danes pred nami, ki se ga da tudi grafično zelo lepo prikazati. Štirje predlogi Vlada, 2 tam čez, 3 s te strani; iz te zadnje četrtine - kajti razdeljeni smo ravno na četrtine - pa nihče. In potem se govori o sorazmernosti, prav gotovo. Tisti, ki to govori, je najbrž imel še v osnovni matematiko cvek, pa ne gre za to. Gre za to, da ima cvek iz demokracije, in ker ima cvek iz demokracije, ima tudi gospodarsko uspešnost na nuli. In to je problem, s katerimi se sooča ta država in ki se je za hip odrazil tudi v tem, da se 1 preprostega, jasnega določila zakona za razliko od vseh prejšnjih mandatov iznenada noče več razumeti.
Glasoval bom proti takšni politiki, ker je nedemokratična in gospodarsko neuspešna. Ne vodi nikamor drugam kot v stalno višanje davkov in v danem primeru stalno višanje RTV prispevka.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti 23.
(Za je glasovalo 51.) (Proti 23.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Pod točko č prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o razrešitvi članice Državne revizijske komisije. Predlog sklepa je v obravnavo Zboru predložila Mandatno-volilna komisija. Prijavljenih k razpravi ni, zato prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se mag. Maja Bilbija razreši dolžnosti članice Državne revizijske komisije. Lahko odločimo?
Glasujemo. Glasujemo o razrešitvi članice Državne revizijske komisije. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 60, proti 4.
(Za je glasovalo 60.) (Proti 4.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Pod točko d prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o imenovanju članice izbirne komisije za izbiro primernih kandidatov za imenovanje predsednika in namestnikov predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Predlog sklepa je v obravnavo Zboru predložila Mandatno-volilna komisija. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospa Eva Irgl bo predstavila stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Senat Komisije za preprečevanje korupcije je nepreklicno odstopil in o tem obvestil predsednika Republike Slovenije, ta pa
179
DZ/VI/19. seja
je nato obvestil predsednika Državnega zbora. V izjavi za javnost so med drugim povedali, da odstopajo z mesta predsednika in podpredsednikov zato, ker naj ne bi bilo dovolj politične volje, da bi se v resnici borili proti korupciji. Dejali so, da naj bi naleteli na ovire, zaradi katerih se niso mogli več uspešno boriti proti korupciji v državi. Se pravi, da pod vlado Alenke Bratušek ne morejo oziroma se ne smejo boriti proti korupciji, ker je pač takšna politična volja. Pod Janševo vlado, ki je bila bojda diktatorska, pa teh težav niso imeli. In to veliko pove tako Komisiji za preprečevanje korupcije kot o vladi Alenke Bratušek. Najverjetneje pa so razlogi za odstop s položajev nekje drugje. Verjetno tudi v tem, da je Komisija za preprečevanje korupcije na čelu z mag. Goranom Klemenčičem opravila svoje delo že pred skoraj letom dni, ko je na podlagi zavajajočega poročila skupaj z usmerjenimi protesti in tudi zdaj že s pregovornim virantovanjem zrušila vlado Janeza Janše. Torej tisto vlado, ki se je ravno v tistem času spopadala z najpomembnejšo zadevo - s sanacijo bančnega sistema in konsolidacijo javnih financ. Zato je odgovornost za takšno stanje v državi tudi na njih. Naj spomnim, da po drugi strani - ko gre za milijardne zneske, za katere bi morali tisti, ki so bančno luknjo povzročili, tudi odgovarjati - Komisija za preprečevanje korupcije ni opravila nikakršnih postopkov, ni opravila nikakršnih poizvedb v zvezi s tem, niti ni iskala povezav in odgovornosti pri dajanju in najemanju slabih kreditov. Naj še enkrat spomnim na primer poceni letalske karte dr. Gregorja Viranta, kjer Komisija za preprečevanje korupcije ni naredila popolnoma nič. Komisija za preprečevanje korupcije tudi ni opazila spornega poslovanja, povezanega z delovanjem Mestne občine Ljubljana. Očitno je Komisija za preprečevanje korupcije to načrtno spregledala. In še veliko je tega. Komisija za preprečevanje korupcije mora oziroma je dolžna preverjati zakonitost ravnanj katerihkoli posameznikov, vendar mora biti pri tem objektivna in delovati v skladu z integriteto, ne pa selektivno in politično pristransko. Zato v Slovenski demokratski stranki upamo, da bo naslednja sestava komisije oziroma njeno delovanje strokovno in ne politično, kot do sedaj, vendar je za to izjemno malo možnosti. Že če pogledamo samo sestavo izbirne komisije, ki naj bi izbrala novega predsednika in podpredsednika Komisije za preprečevanje korupcije, lahko vidimo, da bo izbira novih članov senata KPK prej kot ne le predstava za javnost. Komisija je sestavljena iz 5 članov, enega imenuje vlada, enega Državni zbor, neprofitne organizacije, Sodni svet in Uradniški svet. Že iz tega lahko razberemo, da bo političen vpliv na imenovanje nove komisije velik. Pričakovali bi, da bi vsaj člani Mandatno-volilne komisije, ki je odločala med dvema kandidatoma, ravnali po načelu, vsaj, če ne gre drugače, politične uravnoteženosti. In bi v
komisijo, ki bo presojala, kdo je najbolj primeren za imenovanje na predsedniško in podpredsedniška mesta v Komisiji za preprečevanje korupcije, namesto poslanke Pozitivne Slovenije poslali poslanca Slovenske demokratske stranke. S tem bi ravnali tudi politično modro, saj bi se elegantno izognili očitkom o politični pristranskosti imenovanja novega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije.
V Slovenski demokratski stranki zaradi navedenega tega predloga ne bomo podprli. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Jani Moderndorfer ne želi predstaviti stališča. Tako smo končali predstavitev stališč poslanskih skupin. Sledi razprava poslank in poslancev. Mag. Ivan Vogrin ima besedo.
MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Hvala lepa, predsednik, za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi!
Naši občutki so seveda različni ob določenih zadevah. Ampak občutki so občutki, jaz pa mislim, da se moramo odločati na podlagi dejstev. In izkoristil bom to priložnost, da povem, kaj si mislim o razrešitvi oziroma odstopu Komisije za preprečevanje korupcije. Pa si pomagajmo z enim preprostim primerom: če nek direktor vodi podjetje, pa podjetje slabo posluje, ima izgubo, delavci ne dobijo plač ali celo gre v stečaj, je logično, da odstopi, ker je bil neuspešen. Odstopiti bi morale tudi uprave bank in še mnogo drugih. Ker so nekateri hudo žalostni, ker je komisija odstopila, drugi so hudo veseli, ker je komisija odstopila. Poglejmo, kaj je pravzaprav rezultat dela te komisije. V 10 letih, odkar obstaja, smo na vseh svetovnih lestvicah - ne samo pri slovenski meritvi, pri tistem, kar doma merimo, zaznavnost indeksa korupcije, ampak kar so merili v Nemčiji, časopis Der Spiegel - prišli na vrh najbolj koruptivnih držav. Potem je logično, to ni zdaj stvar občutka, da nekdo, ki ni svojega dela opravil, ker se imenuje Komisija za preprečevanje korupcije, odstopi -to je povsem logično. Tudi jaz sem bil odstopljen, ker sem bil neuspešen direktor. To je logično in nosim vse posledice. In tako je prav. In dajmo se odločati na podlagi dejstev. Glede imenovanja komisije in imenovanja za izbor novih članov senata Komisije za preprečevanja korupcije pa jaz upam, da bomo upoštevali to, da bi bilo dobro, da so politično nevtralni, vrhunski strokovnjaki, z visokimi moralnimi, etičnimi standardi; še najboljše, če bi jih pripeljali iz tujine. Saj konec koncev velja prost pretok blaga, storitev in ljudi. Pripeljimo ljudi iz tujine, da nam bodo v Sloveniji napravili red. Mislim, da bi bil to začetek tega, da bi Slovenja postala dokaj normalna država. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
180
DZ/VI/19. seja
Besedo ima gospa Maša Kociper. (Ne želi.) Besedo ima gospa Sonja Ramšak. (Ne želi.) Besedo ima gospa Eva Irgl. (Ne želi.) Besedo ima gospod Jože Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Izbirni postopek članov za izbor senata za Komisijo za preprečevanja korupcije je pravzaprav kar zanimiv. Enega člana v to komisijo predlaga Vlada, enega člana predlaga Uradniški svet, ki ga imenuje Vlada, in enega člana imenuje Državni zbor, ki ga izvoli koalicija v Državnem zboru. Izmed 5 članov so torej kar 3 neposredno imenovani s strani koalicije. Zdaj pa se postavlja vprašanje, kakšen bo ta izbor. Ali bo to nek neodvisen izbor, ali pa bo to izbor po meri vladne koalicije. Točno tiste osebe bodo prišle ven, ki jih bo izbrala vladna koalicija. Ni nobene možnosti, da pride kdorkoli drug. Da je problem še večji, bo Državni zbor v ta organ imenoval osebo, ki ne izvaja določil Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Namreč 20. in 21. člen določata nadzor nad premoženjskim stanjem Senata za preprečevanje korupcije. Koalicija v Državnem zboru oz. večinski del te koalicije v Državnem zboru je storil vse, da 1 leto ne moremo zaključiti postopka nadzora nad premoženjskim stanjem odstopljenega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Za druga 2 člana senata pa se obravnava niti ni začela. Čeprav zakon nedvoumno določa, da se to mora izvesti in da Državni zbor to nalogo opravlja. V imenu Državnega zbora to opravlja Mandatno-volilna komisija; predsednica je Melita Župevc. Sprašujem spoštovane člane koalicije, zakaj v 3 letih, tudi sedaj, ko vemo, da je to treba narediti, še ni bilo niti enega pregleda, nadzora nad premoženjskim stanjem odstopljenih članov Komisije za preprečevanje korupcije. Predsednik Državnega zbora je tudi po Poslovniku zadolžen za to, da se spoštujejo zakoni. Nobenega opozorila tudi s te strani ne. In osebe, ki so storile pravzaprav vse, da se nadzor ne opravi, da Državni zbor ne opravlja nadzorne funkcije nad Komisijo za preprečevanje korupcije, sedaj v izborno komisijo imenujejo osebo, ki pravzaprav tega ni naredila. Kakšen signal je to na tem področju? Kakšen signal je to? Nekoga, ki ne izpolnjuje določil Zakona o integriteti, bi moral to po funkciji izvajati, ker je predsednik Mandatno-volilne komisije, tega ne izvaja in ga taista koalicija imenuje v komisijo za izbor novega senata Komisije za preprečevanje korupcije. Saj tu je že v temelju problem. Neizvajanje zakonov je v temelju problem. Neizvajanje Zakona o integriteti preprečevanja korupcije je temeljni problem v tem primeru. In mislim, da bi Državni zbor moral storiti vse, da prepreči tako kadrovanje in tako imenovanje v tako komisijo. Če bi bil predsednik opravil svojo nalogo in če bi se koalicija dejansko borila proti korupciji, bi morali predlagati razrešitev predsednice Mandatno-volilne komisije, ker ne izvaja določil zakona. Za nagrado pa jo taista
koalicija imenuje v komisijo, ki bo izbirala nov senat. Torej, okarakterizirano, neobremenjeno s tem, da se na tem področju ne bo storilo nič, niti poskusilo storiti nič, preprečilo se bo vse, kar bi odstopalo od mainstream pogleda na korupcijo v tej koaliciji.
Jaz mislim, da takšnega predloga ni možno podpreti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, gospod Tanko.
Dolžan sem pojasniti, da kot predsednik Državnega zbora nimam pristojnosti, da bi lahko razreševal predsednike komisij ali delovnih teles. Tudi ta postopek, na podlagi katerega danes imenujemo člana komisije, je peljan znotraj Mandatno-volilne komisije. Še gospod Jani Moderndorfer želi besedo, izvolite.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Jaz moram reči, da sem že malo utrujen od tega ponavljanja. To je tako, kot bi gledal matriko v Državnem zboru. Mi imamo pred sabo odločanje o predlogu sklepa o imenovanju članice izbirne komisije za izbiro primernih kandidatov za imenovanje predsednika in namestnikov predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Tukaj pa poslušamo vse drugo, samo tega ne. Kar naprej poslušamo o nekih preiskavah, o ne vem čem še vse, kdo onemogoča. Ne povedo pa naglas, da z novimi in novimi predlogi vedno, venomer, kar naprej blokirajo delo MVK in da tega nadzora sploh ne moremo opraviti. Tega ne povedo. Ne povedo, da v resnici si nekaj želijo, iščejo krivca, a v resnici sploh ne pripeljejo do točke, da bi lahko to izvedli. In to je tisto, kar je najbolj podlo v Državnem zboru, da zlorabljate kamere in svoje javne nastope za to, da pripeljete stvar tako daleč, do absurda, da se na koncu pri sklepih pogovarjamo o stvareh, ki nimajo ne hrušk, ne jabolk, ne nič. Danes govorimo o tem, koga bomo predlagali v imenu Državnega zbora za izbor kandidatov za novo vodstvo KPK. To je bistvo in nič drugega. In dajte, gospod Tanko, si že enkrat naliti čistega vina, da ste blokirali senatno delo v MVK, ko smo predlagali, da poveste, kdo bo vodil to komisijo, smo celo predlagali, da bi bila to bivša predsednica MVK, vse to ste zablokirali. Prinesli ste en kup nezakonitih dokumentov na MVK, to pa je res, ampak tega ne poveste. Dobro. V končni fazi, naše stališče je, da bomo podprli ta predlog in tako bi morali razpravljati v Državnem zboru. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Postopkovno. Gospod Jože Tanko,
izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.
To, kar si je privoščil gospod Moderndorfer, ne drži. Ker večina tega postopka
181
DZ/VI/19. seja
teče za zaprtimi vrati, predlagam, da razkrijete magnetogram seje Mandatno-volilne komisije, na kateri so tako predstavniki SD kot Pozitivne Slovenije napovedali, da ne bodo sodelovali pri preiskavi premoženjskega stanja predsednika za preprečevanje korupcije. Torej, ne govoriti, da nekdo nečesa ne želi. Poslovnik dela Mandatno-volilne komisije je pač tak, kakršen je. In predlagam, predsednik, da poveste predsedniku oziroma vodji največje poslanske skupine, da ta trenutek na drug način, kot da Mandatno-volilna komisija to opravi, tega nadzora nad premoženjskim stanjem senata Komisije za preprečevanje korupcije ni možno opraviti. In da tudi ugotovite, zakaj predsednica Mandatno-volilne komisije še ni razpisala nobene seje Mandatno-volilne komisije, na kateri bi pregledali premoženjsko stanje gospoda Praprotnika in gospe Savinšek. V 3 letih, odkar ta komisija opravlja te naloge, ni bil zaključen še niti en postopek nad 2 članoma, to se pravi proti predsedniku Komisije za preprečevanje korupcije, nad dvema članoma pa niti začeti. In v izogib vsem tem nedvoumnostim ali dvoumnostim, ki jih seje vodja največje koalicijske poslanske skupine, predlagam, da te dokumente razkrije, da jih vi razkrijete ali pozovete predsednico Mandatno-volilne komisije, da to naredi. In da tudi pojasni, zakaj ni bil v 3 letih začet noben postopek pregleda premoženjskega stanja drugih 2 članov Komisije za preprečevanje korupcije. To je treba povedati javnosti, ker se s temi stvarmi manipulira. Ali se to zavestno počne ali ima to kakšen drug cilj, tega ne vem. Ampak zagotovo dejstva niso taka. V izogib vsem tem špekulacijam predlagam, da to opravite. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Vašega postopkovnega predloga ne morem upoštevati, ker ni v moji pristojnosti, da razkrivam magnetograme Mandatno-volilne komisije. Prav je, da to razpravo in to željo predstavite Mandatno-volilni komisiji. Upam, da boste prišli do dogovora, ki bo sprejemljiv, da se podatki, ki so mogoče relevantni, posredujejo javnosti. Ampak to je pristojnost Mandatno-volilne komisije, ne predsednika Državnega zbora.
Postopkovno je želel gospod Jani Moderndorfer. Izvolite.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Hvala lepa. Predsednik, mi smo v tem Državnem zboru že spoznali, da je gospod Tanko mojster potvarjanja Poslovnika, zlorabe postopkovnih načel in vsega, kar je možno. To, kar si je dovolil danes gospod Tanko, da je najprej v svoji razpravi razpravljal o zaprtem delu seje MVK, potem pa mojstrsko obrne in užaljeno razlaga, kako tukaj jaz razlagam, kaj se je dogajalo na zaprtem delu seje, in celo v javnosti od vas zahteva, da se odpre zapisnik, čeprav po Poslovniku dobro ve, da tega predsednik Državnega zbora sploh ne more narediti, pod nobenim pogojem, niti o njegovi pristojnosti niti o
njegovi ingerenci. Nič ne more narediti. To zavestno počnete zato, da zganjate teater v Državnem zboru. Vas prosim, predsednik, ker to pa vi veste in vam je poznano, da v skladu vsaj tistega minimalnega standarda, ki ga imamo v Državnem zboru, da znotraj postopka ne dovolite zlorabe postopkovnih, kaj šele obrazložitev glasu, kaj šele vse ostalo; še posebej, ko je več kot jasno, da sploh ne govorimo o predlogu sklepa, ki ga imamo pred seboj, ampak govorimo o KPK, ob katerem so nekateri zelo nestrpni. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Mislim, da sem bil v svojem odgovoru jasen, da tega postopkovnega predloga ne morem upoštevati, in mislim, da je tudi povsem v skladu s Poslovnikom.
Zaključujem razpravo. In prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se za članico izbirne komisije za izbiro primernih kandidatov za imenovanje predsednika in namestnikov predsednika Komisije za preprečevanje korupcije imenuje mag. Melita Župevc. Lahko glasujemo? Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 42, proti 28.
(Za je glasovalo 42.) (Proti 28.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Pod točko e prehajamo na obravnavo Zahteve Okrajnega sodišča v Domžalah, Kazenski oddelek, o dovoljenju za začetek kazenskega postopka zoper sodnico Mojco Kanc. Zahtevo je v obravnavo Zboru posredovalo Okrajno sodišče v Domžalah, Kazenski oddelek. Obvestilo je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo, ki je Zboru pisno poročala. Prehajamo na odločanje. Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme naslednji sklep: Državni zbor na podlagi drugega odstavka 134. člena Ustave RS in 99. člena Zakona o sodniški službi v zvezi z zahtevo Okrajnega sodišča v Domžalah, Kazenski oddelek, številka 1K11048/2013 z dne 4. 11. 2013, o dovoljenju za začetek kazenskega postopka zoper sodnico Okrajnega sodišča v Domžalah Mojco Kanc zaradi suma storitve kaznivega dejanja razžalitve po prvem in drugem odstavku 158. člena Kazenskega zakonika in kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po prvem in drugem odstavku 160. člena Kazenskega zakonika ne prizna imunitete sodnici Mojci Kanc in dovoli vodenje kazenskega postopka. Na podlagi 214. člena v zvezi z 207. členom Poslovnika zbora Državni zbor o predlogu sklepa odloči brez razprave. Glasujemo?
Obrazložitev glasu ima gospa Maša Kociper v imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Spoštovani! Pozitivna Slovenija bo glasovala proti takšnemu sklepu in bi rada obrazložila, zakaj. Tako smo glasovali tudi na Mandatno-volilni komisiji. V
182
DZ/VI/19. seja
skladu z našo ustavo imajo sodniki možnost, da se jim dodeli imuniteta, prizna imuniteta, tako kot poslanci. In o tem konkretnem vprašanju odloča Mandatno-volilna komisija in nato še Državni zbor. Pri odločanju Mandatno-volilne komisije vedno sodeluje tudi predstavnik Sodnega sveta, ki obrazloži, kako je Sodni svet proučil zadevo in se o njej tudi odločil. V konkretnem primeru je predstavnica Sodnega sveta povedala, da je po proučitvi te zadeve mnenje Sodnega sveta, da se imuniteta sodnici prizna. Naj povem, da prejšnji mesec je Sodni svet v podobnem primeru, ko je šlo za kazensko zadevo, kazensko tožbo proti enemu od sodnikov, presodil, da naj se postopek nadaljuje. Takšnemu mnenju Sodnega sveta je takrat sledila tudi Pozitivna Slovenija. Tudi v tem primeru bo Pozitivna Slovenija sledila mnenju Sodnega sveta. Predstavnica je obrazložila, da gre za kazensko tožbo zoper eno od sodnic. Proti njej je vložil tožbo eden od nezadovoljnih klientov, se pravi nezadovoljna stranka, in po mnenju Sodnega sveta gre za šikaniranje. Naj spomnim, inštitut imunitete ni namenjen varovanju posameznika, ampak varovanju integritete in delovanja inštitucije. Če se bodo ljudje začeli masovno posluževati te možnosti kazenskih ovadb ali kazenskih tožb vsakič, ko ne bodo zadovoljni z odločitvijo sodnika, lahko to pomeni ne samo zastraševanje sodnikov, ampak kolaps celotnega sistema. Zato je potrebno prisluhniti od primera do primera, ali gre za zadevo, kot sem jo opisala, ali pa gre res za sume storitev resnih kaznivih dejanj, ko se imuniteta sodnikom ne sme priznati. Kot rečeno, v konkretnem primeru mislimo, da lahko takšna odločitev sproži masovne tožbe in zastraševanja sodnikov ter onemogoči delo sodišč, zato tega sklepa v Pozitivni Sloveniji ne bomo podprli. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke ima dr. Vinko Gorenak.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa. Sem presenečen, da je sploh prišlo do te obrazložitve, ampak vseeno. Poglejte, ta Državni zbor po mojem spominu od leta 2004 naprej ni priznal nobene imunitete nobenemu poslancu, pravzaprav se poslanci običajno niti ne sklicujejo v takih postopkih na imuniteto. To je po naši oceni neke vrste samohigiena. Tudi v prejšnjem mandatu, v času vlade Boruta Pahorja smo vendarle na Mandatno-volilni komisiji in v Državnem zboru že dosegli nek standard, ki smo mu rekli, da tudi sodnikom ne bomo priznavali imunitete. Zadnji primer, ki se ga vsaj jaz spomnim, je bil primer iz Kopra. Ne gre toliko za vprašanje, da ne bi hoteli sodnikom priznati imunitete in da bi se sodniki lahko izognili kazenskemu postopku. Gre za več aspektov tega vprašanja. Prvi aspekt je ta, da če bomo avtomatsko priznavali imuniteto kar po vrstnem
redu, ker Sodni svet običajno reče, "predlagamo, da se imuniteta podeli". Drugega tako in tako še niso predlagali, razen v primerih, kjer gre za pripor ali kaj podobnega. Seveda gre tu za eno vprašanje. Sodnik je potem lahko brez kazenskega postopka do konca življenja, pravzaprav do 65. leta starosti in odhoda v pokoj. Jaz se zavedam, da v danem primeru, ko smo s predstavnico Sodnega sveta vprašali za dodatna pojasnila, da gre za zelo banalno zadevo, nekdo je menda ocenil, da je sodnica žalila nekoga, in zato je vložil predlog za pregon in zdaj prihaja do obravnave. Sodni postopek v takšnih primerih, jaz iz praktičnih izkušenj vem, iz preteklega meseca, kjer sem bil kot oškodovanec, traja 10 minut in v 10-ih minutah postane stvar tudi pravnomočna. Zato mi vidimo nepodelitev imunitete ne kot dejanje, ki bi bilo naperjeno proti sodnici, ampak kot dejanje, ki zaščiti sodnike. S tem, ko bodo sami pristajali na to in ko se bodo sami znašli pred roko pravice, torej pred svojimi kolegi, če bi temu tako rekli, bomo dosegli tudi pri njih - pa ne samo pri njih, tudi v javnosti - tisti efekt, ki je potreben, da so pred sodiščem oziroma pred pregonom zoper sume kaznivih dejanj odgovorni vsi, ne glede na to, kakšen status imajo v tej državi. Še enkrat ponavljam, ne gre za to, da bi bili uperjeni proti tej sodnici, gre za mehanizem samoočiščenja sodstva in nič drugega.
Zato je prav, da se imuniteta ne podpre. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Lahko odločimo?
Obrazložitev glasu gospod Ljubo Žnidar. Izvolite.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovani predsedujoči, spoštovane kolegice in kolegi!
Nisem poznavalec prava in sodstva, ampak imam enostavno in zelo logično razmišljanje. Ne odobravam priznavanja imunitete na ravni Državnega zbora nikomur. Sodna veja, sodišče je tisto, ki naj odloči. Predgovornica je omenila možnost šikaniranja in tako naprej. Sodišče je tisto, ki bo odločilo, ali je šlo za šikaniranje ali ne, in tisto, ki bo preprečilo masovno šikaniranje z zavrnitvijo, in tudi s finančnim štrafom kot posledico te zavrnitve. In to je tisti sodni inštrument, ki naj v državni deluje, ki naj v državi funkcionira, ne pa da se ta zadeva sklicuje na Državni zbor. Sam nikomur ne odobravam podelitve imunitete na ravni Državnega zbora.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Lahko odločimo? Glasujemo o sklepu, da se ne prizna imuniteta sodnici Mojci Kanc in dovoli vodenje kazenskega postopka. Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 35.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 35.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
183
DZ/VI/19. seja
Nadaljujemo s prekinjeno 11. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v okviru rednega postopka. Državni zbor je v torek, 17. decembra 2013, opravil drugo obravnavo navedenega predloga zakona. Ker so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona, je Zbor na predlog Vlade kot predlagateljice predloga zakona sklenil, da bo na podlagi prvega odstavka 138. člena Poslovnika zbora še na tej seji opravil tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev. Obveščam vas tudi, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na seji matičnega delovnega telesa oziroma Državnega zbora v drugi obravnavi, predlog zakona neusklajen. Zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti nihče.
(Za je glasovalo 48.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo prekinjeno 4. točko dnevnega reda, to je s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vinu po skrajšanem postopku.
Državni zbor je v sredo, 18. decembra 2013, odločal o vloženih amandmajih v okviru druge obravnave navedenega predloga zakona, Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke pa je najavila, da bo za tretjo obravnavo vložila amandmaje k 13. in 14. členu predloga zakona.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona, na razpravo in odločanje o posameznih amandmajih in členih.
V razpravo dajem 13. člen in amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Želi kdo razpravljati? (Želi.) Vabim vas k prijavi za razpravo. Besedo ima gospod Zvonko Lah.
ZVONKO LAH (PS SDS): Spoštovane kolegice in kolegi!
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je ponovno vložila amandmaja k 13. in 14. členu, kjer gre za zniževanje kazni oziroma glob za prekrške po tem zakonu. Nekdo je ugotovil, da je v Sloveniji posajenih toliko in toliko vinogradov, da je prijavljenega toliko in toliko pridelka; in razlika naj bi bila siva ekonomija. Zaradi tega se je Vlada odločila, da bo na tem področju naredila red, še posebej ker je minister, ki pokriva ta resor, v Vladi določen oziroma je prevzel nalogo zmanjšati sivo ekonomijo. To je enak primer kot
prej pri gozdovih, nihče tu ne upošteva, da imajo vinogradniki, predvsem manjši vinogradniki, ki jih je v primerjavi s sosednjimi vinorodnimi deželami bistveno več v Sloveniji kot drugod, pravico tudi sami popiti kaj vina. In tega se tu ne upošteva. S tem zakonom vlada podeljuje pravico vinarskim inšpektorjem, da nadzirajo kvaliteto vina v gostinskih lokalih, kar do zdaj ni bilo možno. To v naši poslanski skupini podpiramo, vendar pa poleg tega ta zakon preprečuje točenje nestekleničenega vina v gostinskih lokalih, kar je unikum. V sosednjih vinorodnih deželah tega ne preprečujejo, pa imajo bistveno manj manjših vinogradnikov, ki lahko na drugačen način tržijo svoje pridelke. Nam se zdi, da je s tem otežena prodaja malih tržnih viškov, ker morajo manjši vinogradniki pripraviti vino za stekleničenje, ker samo tako lahko prodajajo. S tem se bo zmanjšala ponudba naših vin, ker že tako samooskrba pada, in s tem se odpira prostor uvozu cenenih tujih vin iz evropskih držav. Zato menimo, da ta zakon ni koristen, da ne bo dosegel pravega učinka, poleg tega so tudi zelo visoke kazni, ki naj bi bile po mnenju Vlade odvračilne. Pozabila je pa na to, da bi morale biti tudi sorazmerne s težo prekrška, pa to niso. Ker za določen prekršek lahko inšpektor kaznuje pridelovalca v taki višini, kot je njegov celoletni pridelek. To se nam ne zdi prav, zato ta 2 amandmaja vlagamo. Menimo, da bi morali za red na tem področju narediti drugačne korake, iti v drugo smer, da bi morali vinogradnikom zaradi ohranjanja kulturne krajine, zaradi ohranjanja obdelanosti zemlje na podeželju, sploh tam, kjer so vinogradi na velikih strminah, predpisati drugačne ukrepe. Ne pa samo kaznovati in predpisovati davke. Tako, kot se je izrazila ena kolegica dopoldne, da je to vlada davkov in kazni.
Mi temu nasprotujemo, zato apeliram na vse kolegice in kolege, da podprejo naša 2 amandmaja, ki gresta v smeri pravičnega kaznovanja malih prekrškarjev.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo razpravljati? Vabim vas k prijavi za
razpravo.
Besedo ima mag. Andrej Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovani!
V Slovenski demokratski stranki smo vložili amandmaje k kazenskim določbam oziroma zviševanju glob, kajti kontekst reševanja oziroma spopada s sivo ekonomijo, ki ga je ubrala ta vlada, še posebej Ministrstvo za kmetijstvo, je naravnost smešen in neučinkovit. Izkazalo se je to že pri Zakonu o gozdovih, s tistimi nesrečnimi prevoznicami, nedomišljen predlog, ki so ga tisti kršitelji zaobšli, še preden je bil zakon sploh v veljavi. Sedaj pri Zakonu o vinu zopet napad na male gostince, da ne bodo smeli točiti odprtega vina, tudi ne v tradicionalno deklariranih, vinorodnih gostilnah, lokalih, kjer se odprto vino toči zlasti v sezoni okrog martinovanja. To je ena velika popestritev, ne
184
DZ/VI/19. seja
nazadnje tudi turistične ponudbe. Potem sledijo globe in nekdo je mislil, da bo s tem naredil red. Višji davki, višje globe, večja regulacija in s tem mislite, da bomo v Sloveniji dvignili turizem, da bomo dvignili mala in srednje velika podjetja. Ne, zatrli boste še to, kar imamo. To je napačna pot. Prava pot bi bila pavšalni davek za male, saj veliki gostinci ga ne lomijo z odprtim vinom pod šankom. In zakaj ne? V končni fazi, odprto vino v gostilnah se pravzaprav toči že stoletja. Danes ste vsi skupaj bolj pametni od vseh teh stoletij skupaj. Spoštovani, to je tipičen način, kako se birokrati spopadajo in uničujejo slovensko podeželje in ljudi, ki tam želijo delati, preživeti sebe in svojo družino. Tako pač ne boste uspeli. Kajti tisti, zoper katere so uperjene te globe in te določbe, bodo zaobšli te določbe, še preden boste vi zapustili to dvorano. Kajti življenje je kruta stvar. Ti ljudje se borijo za preživetje in bodo preživeli, ali ste vi s takimi nesrečnimi zakoni ali pa ne. Jaz ne vem, večkrat ste se že zaleteli z glavo ob zid, ko ste sprejemali nemogoče določbe, neživljenjske določbe, zbirokratizirane določbe. Regulirate dodatna področja, namesto da bi jih sprostili, pustili ljudem delati in živeti. Vinogradniki, mali vinogradniki smo obdavčeni. Mi tudi, če vino prodamo, za to plačamo davek, kajti imamo katastrski dohodek. Tudi če mi prodamo nekomu vino, smo od tega plačali davek. Vi se pa zdaj spopadate z nekom, ki to vino naprej preprodaja v lokalih. Na tak način, da boste pri tem predpisali stekleničenje vina in ne vem kaj vse, se s tem ne boste spopadli, saj bodo lahko tudi stekleničili vino in takšnega prodajali, še lažje. Spoštovani, nedomišljeni ukrepi Ministrstva za kmetijstvo in okolje sledijo kot po tekočem traku. Eden izmed nedomišljenih je bil Zakon o gozdovih s tistimi prevoznicami. Kaj ste naredili - ogromno škode ste naredili sami sebi, svojemu ratingu in ne nazadnje tudi ljudem, tako da si nekateri še do danes niso upali pripeljati posekanih drv domov, ker so se bali tistih astronomskih glob. Danes s tem nesrečnim zakonom spet tolčete po drugi populaciji ranljivih ljudi. In ne vem, kdaj se boste ustavili v tej vaši maniji, fobiji sive ekonomije, ker je na tak način ne boste izgnali.
Humus za sivo ekonomijo so višji davki. Vi ste se odločili, da greste po tej poti, ustvarili ste ta humus in zdaj bi ga radi z represijo in visokimi globami zatrli. Tega ne boste naredili, ker so ljudje bolj pametni kot vi.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima mag. Ivan Vogrin.
MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Hvala lepa, predsednik.
Jaz ne želim razpravljati o tem amandmaju, želim pa postopkovno besedo, če je mogoče.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Prosim?
MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Jaz ne želim razpravljati o tem amandmaju, želim pa povedati postopkovni predlog.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Se
opravičujem, gospod Vogrin, povejte postopkovni predlog.
MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Hvala lepa.
Predsednik, moram reči tako, to pravico imam, vaše vodenje sej je daleč boljše od vašega predhodnika, pa vendar. Jaz se včasih malo smešno počutim, pa tudi nekateri drugi. Kaj imam v mislih? Prej, ko smo se pogovarjali o imuniteti, sem jaz želel obrazložiti svoj glas. Trikrat sem dvignil roko, nekateri so celo tukaj opazili, jaz ne rečem, da ste me vi namenoma spregledali, pa tudi tako se dogaja v drugih primerih. Ampak kaj mi delamo, enkrat rečemo, prijavite se k razpravi v imenu poslanske skupine ali poslanca, in elektronsko zbiramo prijave. Drugič pa gledamo po dvorani. Pa dajmo mi enoten sistem. Saj ne morete vi videti z levega na desni konec, ali kdorkoli drug, potem pa se zgodi, da kolega Pukšič ponori. Recite, kdo želi v imenu poslanske skupine, naj se prijavi, kdo želi v svojem lastnem imenu, pa ne bom jaz zadaj trikrat dvignil roko. Tu ravno toliko, da ne kričim, pa ne delam tega samo jaz. To so pomembne stvari, jaz mislim, da imam kot poslanec pravico povedati svoje mnenje. Pa se ne bom neprestano boril in gledal, ali ste me vi videli ali ne. Mi postopkovno delamo napake, kaj šele vsebinsko. In nisem prvi, ki se mi je to zgodilo. Zadnjič je ponorel Pukšič, ker je gospod Bogovič trikrat, štirikrat dvignil roko, ampak zdaj bom povedal še svoje subjektivne občutke. Zdaj imam tak občutek včasih - pa ne gre toliko na vas, jaz pač odkrito govorim -, ko je predsedujoči zgoraj pa vidi koga iz nasprotnega tabora, ga celo malo namenoma spregleda. Tem peripetijam se bomo izognili, če bomo imeli enak postopek elektronskega prijavljanja. In lepo prosim, jaz ne želim v naslednjih, pač kolikor dolgo bom še poslanec, imeti več te skrbi. Če želim govoriti, se bom prijavil, če imam to pravico, mi boste besedo dali, drugače pa ne želim tu igrati neke in izsiljevati besede. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Glede vašega opozorila vas moram opozoriti, da je na vsakem posamezniku, ali se bo odločil za to, da bo obrazložil glas ali ne, in tudi v imenu poslanske skupine. Nikakor ni praksa, da bi avtomatično elektronsko pozival k priglasitvi glasov pri vsakem glasovanju. To je praksa. In je uveljavljena v tem Državnem zboru.
Če ste prej omenjali, da smo vas spregledali, dvomim, kajti gledal sem po celi dvorani in ni bilo opaziti vaše roke. Vsaj po tem, kar jaz lahko trdim, ampak sem gledal tudi proti vam, se niste priglasili k obrazložitvi glasu. Še enkrat pa poudarjam, to je odločitev vsakega posameznika, in nikakor ne velja, da vas
185
DZ/VI/19. seja
avtomatično pozivamo k temu, da se priglasite k obrazložitvi glasu.
Želi še kdo razpravljati k 13. členu in amandmaju Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k 13. členu. Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 30, proti 41.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 41.)
Ugotavljam, amandma ni sprejet.
V razpravo dajem 14. člen in amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo. In prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k 14. členu. Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 30, proti 40.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 40.)
Ugotavljam, amandma ni sprejet.
Končali smo z odločanjem o amandmajih. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista obvestili, da bi bil zaradi sprejetih amandmajev predlog zakona neusklajen, zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Navzočih je 70 poslank in poslancev, za je glasovalo 42, proti 23.
(Za je glasovalo 42.) (Proti 23.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu po nujnem postopku.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona, in sicer prehajamo na razpravo in odločanje o posameznih amandmajih in členih. Vložena sta bila dva amandmaja, in sicer k 32. in 59. členu, in sicer po prekinitvi 2. točke dnevnega reda. Po opravljeni drugi obravnavi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu so poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, Slovenske ljudske stranke in Nove Slovenije vložile amandma k 59. členu predloga zakona. V zvezi s tem amandmajem vas obveščam, da ni vložen v skladu s tretjim odstavkom 140. člena Poslovnika Državnega zbora, zato Državni zbor o tem amandmaju ne bo razpravljal in odločal. Prehajamo na razpravo in odločanje o 32. členu in amandmaju poslanskih skupin Slovenske demokratske stranke, Slovenske ljudske stranke in Nove Slovenije. V razpravo dajem 32. člen in amandma navedenih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Vabim vas k prijavi na razpravo. Besedo ima gospod Franc Bogovič.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): V Slovenski ljudski stranki smo predlagatelji tega amandmaja
in pozivamo kolege iz tistih strank, ki niste predlagatelji, da ga tudi podprejo. Gre namreč za vsebinski amandma, okoli katerega je bil konec koncev tudi dosežen dogovor na pogajanjih opozicije in koalicije, se pravi vseh poslanskih skupin v tem kontekstu, da je potrebno za podjetja, ki so zašla v stečaj, tudi 2 leti po tistem času, ko so šla v stečaj, da ta podjetja ohranijo to rudarsko pravico. V nasprotnem primeru gre za veliko oškodovanje tudi stečajne mase, temu primerno izgubljajo zopet še enkrat več slovenske banke in tisti upniki, ki so upniki v teh podjetjih. Na tak način, vas res ne razumem, čemu je namenjena takšna zavrnitev amandmaja, kot se je zgodila v drugem branju. Enostavna razlaga tega je, da je druga alternativa, če to v stečajnem postopku ne ostane naprej, del stečajne mase, del, da se tudi opravlja ta dejavnost, je edino to, da se omogoči stečajnemu upravitelju, da najprej razvrednoti to premoženje in potem po svoje razpolaga in razprodaja to premoženje pod ceno. Ne razumemo, zakaj tega amandmaja niste sprejeli oziroma ni takšna ureditev nastala že v drugem branju. Zato pričakujemo, da bomo sedaj enotno podprli tudi to, kar smo se dogovorili v usklajevanjih in je bilo usklajeno tudi z Vlado.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospod Jože Velikonja. Izvolite.
JOŽE VELIKONJA (PS PS): Hvala za besedo. Po pregledu tega predloga amandmaja ugotavljam, da ta dikcija ne sodi v vse dikcije amandmaja k 32. členu tega predloga sprememb in dopolnitev zakona. Še enkrat bi rad poudaril, da je bilo že v prvotni ugotovitvi izrečeno, da takšne odločitve lahko povzročajo neenako obravnavanje in neenakost zaradi retroaktivnosti, zato predlagamo, da se ta predlog amandmaja zavrne.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospod Danijel Krivec. Izvolite.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik.
Kot ste že ugotovili, k 59. členu ni bilo možno pravilno vložiti amandmaja, zato smo vložili amandma k 32. členu, ki na enak način rešuje zagato glede stečajnih postopkov. Enak amandma smo obravnavali tudi na odboru, kjer je bil kot amandma odbora na nek način sprejet, vendar je kasneje prišlo od usklajevanja v koaliciji in se je vsebina iz 32. člena preselila v prehodne določbe 59. člena. In res me čudi, da dobimo s strani ministrstva, s strani ministra in s strani celotne vlade predlog za amandmaje, za katere ugotovimo, da smiselno rešujejo vso zadrego in dilemo, ki smo jo na odboru v drugi obravnavi opravili, nato pa slišim argumentacijo, da vlada tem amandmajem nasprotuje. Mislim, da to ni korektno, kajti usklajevanja so potekala 2 dni od razprave, ki je bila opravljena na odboru. Na osnovi te koristne in pomembne
186
DZ/VI/19. seja
razprave, kjer so bili vključeni vsi deležniki, ki sodelujejo tako na področju stečajnih postopkov kot s strani ministrstva in zakonodajnopravne službe, pripravijo korektne predloge za amandmaje, ki jih potrdite tudi v koaliciji in tudi na nek način so se opozicijske stranke strinjale, da so rešitve primerne in usklajene, nato pa slišimo v drugi obravnavi na plenarni seji, da Vlada tega ne podpira. In naša informacija je, da to ni točno. In jaz predlagam, da poskušamo to rešiti vseeno na ta način, da potrdite amandma k 32. členu, ki sicer v celoti ne rešuje te problematike. Veliko bolje je bilo to urejeno v 59. členu, vendar vseeno gremo v smeri, da bodo stečajni postopki in postopki, ki so že začeti, na nek način tudi zaključeni v normalnem okviru in ne bo prihajalo do težav pri izvajanju tega zakona v praksi.
Predlagam, da ta amandma podprete.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Ja. Postopkovno, gospod Franc Bogovič.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Mislim, da gre za pomembno točko, pri kateri smo kolegi iz različnih poslanskih skupin, tako iz koalicije in opozicije, pozdravili način dela pri tem zakonu, da smo pri usklajevanju sodelovale vse stranke, da je aktivno vlogo in tudi s strani opozicije je bil pohvale deležen državni sekretar gospod Kumer. Jaz bi prosil, če bi lahko izvedeli za stališče vlade do tega amandmaja, kajti po našem vedenju, kakšne informacije imamo mi, vlada takšen amandma podpira in tudi se strinja s tem, da vsebinsko resnično rešuje nek problem. Zdi se mi v redu, da če smo si vzeli čas in po nujnem postopku to usklajevali, si vzeli čas, da smo zjutraj, zvečer usklajevali, potem predlagam, da naredimo pavzo in dobimo tudi mnenje vlade do tega amandmaja.
obvestili, da bi bil zaradi sprejetih amandmajev predlog zakona neusklajen. Zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Lahko odločimo? Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 42, proti 8.
(Za je glasovalo 42.) (Proti 8.) Ugotavljam, da je zakon sprejet.
Dovolite mi, ker seja še ni zaključena, da vas obvestim še o naslednjem. V zvezi s to točko dnevnega reda Vlada predlaga Zboru, da na podlagi drugega odstavka 153. člena Poslovnika Zbora sprejme naslednji sklep: Zakonodajno-pravna služba pripravi uradno prečiščeno besedilo Zakona o rudarstvu. Torej imamo še glasovanje o tem sklepu. Prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav, ker ste bili že vsi pripravljeni na odhod. Lahko glasujemo o sklepu? Glasujemo. Navzočih je 51 poslank in poslancev, za je glasovalo 43, proti 1.
(Za je glasovalo 43.) (Proti 1.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda in zaključujem tudi 20. sejo Državnega zbora. Hvala in lep večer še naprej!
Seja se je končala 19. decembra 2013 ob 16.44.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Poskušali bomo obvestiti predstavnike Vlade, da dajo mnenje k temu amandmaju. Je pa možnost nadaljevati razpravo glede tega člena in glede tega amandmaja. Če pa boste zahtevali pavzo, bo ta pavza tudi odrejena. Vendar ta hip je predlog za to, da se dobi stališče vlade. Ampak ni pa pogoj za to, da ne bi mogli opraviti danes razprave o tem in tudi glasovati.
Če razumem, ne želi nihče več razpravljati o 32. členu in amandmaju k 32. členu. Zato zaključujem razpravo. In prehajamo na odločanje. Lahko glasujemo? Glasujemo o amandmaju Poslanske skupine SDS, SLS in Nove Slovenije k 32. členu. Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 41.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 41.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Končali smo z odločanjem o amandmaju. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista
187
DZ/VI/19. seja
INDEKS GOVORNIKOV
A
AMBROŽIČ, BORUT......................................................................................................49, 50, 54, 55, 94
B
BATTELLI ROBERTO............................................................................................................84, 135, 136
BEVK, SAMO.............................................................................................23, 30, 128, 130, 135, 137, 142
BOGOVIČ, FRANC.................................................................................90, 103, 141, 142, 152, 186, 187
BON KLANJŠČEK, MIRJAM..............................................................................................................119
BOSNIC, DRAGAN.........................................................................................................26, 27, 28, 66, 74
BRANISELJ, RIHARD............................................................................................................................98
BRATUŠEK, MAG. ALENKA..................................................................................15, 16, 17, 18, 21, 23
BREZNIK, FRANC..............................................................................................41, 42, 43, 44, 84, 93, 94
BRULC, MIRKO..............................................................................................97, 102, 105, 110, 147, 165
BRUNSKOLE, RENATA..............................................................................................................113, 116
Č
ČEHOVIN, JERKO........................................................................................................................121, 123
ČERNAČ, ZVONKO..............................................................................................................16, 18, 85, 88
ČRNAK MEGLIČ, DR. ANDREJA......................................................................................59, 63, 78, 79
ČUŠ, ANDREJ.....................................................................................................34, 35, 50, 66, 71, 73, 74
D
DIMIC, IVA................................................................................................................57, 104, 138, 144, 154
F
FICKO, BRANKO..................................................................................................................104, 113, 167
G
GOLUBOVIC, BRANE...........................................................................................................................86
GONCZ, DR. LASZLO...................................................................................................................65, 126
GORENAK, DR. VINKO...................................................................................30, 31, 32, 91, 92, 97, 183
GRILC, DR. UROŠ......................................................................................................................70, 73, 76
GRILL, IVAN......................................................................................................................................36, 80
GRIMS, MAG. BRANKO......................................................................................................................179
H
HAN, MATJAŽ.........................................................................................................................................16
HERCEGOVAC, MAG. LEJLA.................................................................................................58, 64, 65
HOČEVAR, MAG. KATARINA....................................................................................102, 106, 147, 151
HORVAT, JOŽEF...................................................................................... 14, 15, 16, 83, 84, 87, 100, 175
HROVAT, ROBERT.............................................................................................. 143, 149, 152, 168, 170
HRŠAK, IVAN........................................................................................................................61, 64, 68, 80
I
IRGL, EVA......................................................................................................................................177, 179
J
JAKIČ, ROMAN.....................................................................................................................28, 29, 42, 43
JAZBEC, DARKO.............................................................................................................................62, 64
JELUŠIČ, DR. LJUBICA..........................................................................................................93, 94, 163
JENKO, MAG. JANA........................................................................................................47, 48, 104, 149
JERAJ, ALENKA......................................................................................32, 33, 34, 63, 80, 92, 174, 177
JERIČ, ALJOŠA..............................................................................................................................97, 134
188
DZ/VI/19. seja
JEROVSEK, JOŽEF.....47, 69, 70, 72, 75, 76, 77, 84, 88, 89, 90, 95, 123, 129, 130, 131, 157, 159, 164,
173, 177
JURŠA, FRANC................................................................................................................................82, 87
K
KAVTIČNIK, JOŽEF...............................................................................................................................71
KOCIPER, MAŠA......................................................................................................85, 87, 133, 178, 182
KOMAR, POLONCA.............................................................................................................................128
KOMEL, TINA....................................................................................................................................40, 41
KOPAČ MRAK, DR. ANJA.....................................................................................24, 25, 55, 56, 77, 79
KOTNIK POROPAT, MARJANA..............................................................................36, 37, 99, 126, 137
KRIVEC, DANIJEL............................................................................................40, 41, 139, 142, 171, 186
KUMER, MAG. BOJAN........................................................................................................................136
L
LAH, ZVONKO.............................................................................. 100, 101, 107, 109, 115, 145, 166, 184
LISEC, TOMAŽ......................................................................................................................111, 155, 166
M
MATE, DRAGUTIN...........................................................................................................................38, 39
MAVKO, MAG. MITJA.................................................................................................................116, 118
MEH, SREČKO..............................................................................................................................140, 159
MERŠOL, MITJA...................................................................................................................................127
MODERNDORFER, JANI.................................................................................. 19, 22, 79, 175, 181, 182
N
NAPAST, JANJA................................................................................................................46, 50, 72, 127
NOVAK, LJUDMILA...........................................................................................................29, 69, 73, 135
O
OPEC, JASMINA......................................................................................................................96, 99, 122
P
PAVLIŠIČ, MARKO........................................................................................................................75, 133
PIKALO, DR. JERNEJ.........................................................23, 26, 27, 33, 34, 35, 44, 45, 46, 47, 48, 49
PLIČANIČ, DR. SENKO.....................................................................................30, 32, 49, 51, 52, 53, 54
POJBIČ, MARIJAN...............................................................................................................................170
POTRATA, MAG. MAJDA............................................. 44, 45, 53, 67, 70, 71, 72, 73, 76, 124, 130, 131
PREVC, MIHAEL...................................................................................................................................148
PUKŠIČ, FRANC...........................................................................................20, 21, 22, 60, 81, 85, 89, 90
R
RAMŠAK, SONJA..............................................................................28, 29, 51, 52, 53, 91, 95, 173, 177
RIBIČ, JANEZ........................................................................................................................................125
S
SIMČIČ, IVAN........................................................................................................................................159
STARMAN, BOJAN......................................................................................................................117, 118
STRNIŠA, MAG. TANJA............................................................................. 105, 110, 111, 116, 144, 169
Š
ŠIRCELJ, MAG. ANDREJ.......................................................................................................86, 89, 133
T
TANKO, JOŽE........................................................... 19, 20, 132, 161, 162, 172, 173, 174, 176, 178, 181
TISEL, MAG. ŠTEFAN...........................................................................................58, 62, 65, 80, 82, 160
TOMC, ROMANA......................................................................................................................24, 25, 120
189
DZ/VI/19. seja
V
VALENČIČ, KRISTINA.......................................................................................60, 63, 68, 119, 121, 140
VELIKONJA, JOŽE...................................................................................... 139, 141, 142, 145, 171, 186
VIRANT, DR. GREGOR.............................................................................................................37, 38, 39
VIZJAK, MAG. ANDREJ................................................................................................................86, 184
VOGRIN, IVAN........................................................................................................................86, 180, 185
Ž
ŽNIDAR, LJUBO.............................................................................................................45, 114, 164, 183
190
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/21. seja
LEGENDA
PS PS - Poslanska skupina Pozitivna Slovenija PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov PS DL - Poslanska skupina Državljanska lista
PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije PS SLS - Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke PS NSi - Poslanska skupina Nove Slovenije
PS NS - Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti NeP - Nepovezani poslanec
191