Št. 21 (14.417) leto XUX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8, maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GOBICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ 1200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 PETEK, 22. JANUARJA 1993 iAUV / »RUTINSKI« INCIDENT PALERMO / SLIKOVITA OPERACIJA Z UPORABO HELIKOPTERJEV IN PADALCEV Letali ZDA sta napadli iraški radar Preiskovalci z obširno akcijo odkrili Riinovo skrivališče Mafijskega bossa bodo danes zaslišali v rimskem zaporu VVASHINGTON, BAG- ADA - Le nekaj ur je svetu zastal dih ob.no-Vem ameriško-iraskem lncidentu na območju severno od 36. vzpored-^ka, kjer sta ameriška 0vska bombnika z orožjem odgovorila, ko sta zaznala, da so Iračani Vanju uperili protiletalski radar. 2e nekaj ur po tocidentu se je napetost razblinila, v Bagdadu fPloh niso omenjali °rnbardiranja svojega Protiletalskega sistema akih 15 kilometrov od Posula, v VVashingtonu Pa je novi ameriški ržavni tajnik VVarren hristopher navedel, da . Pilota med rutinskim rzvidniškim poletom le odgovorila na morebitni Protiletalski napad. Tudi Predsednik Bill Clinton 111 hotel dramatizirati Položaja, navedel je le, aa se ne bo spremenila ameriška politika do “agdada, vse je sedaj od-Vlsno od Sadama Husei- na in njegove pripravljenosti, da spoštuje sklepe Varnostnega sveta OZN. Trenutno še ni povsem jasno, če je nekdo samovoljno vperil radar v ameriški letali, ne da bi upošteval bagdadskega sklepa o enostranskem premirju. V VVasingtonu pa ne izključujejo, da je hotel Sadam Husein le preveriti odločnost nove administracije. Iraški voditelj pa nima nobenega namena, da bi spor še zaostril.Včeraj so brez zapletov po treh tednih čakanja v Bahrei-nu v Bagdad prileteli strokovnjaki in izvedenci OZN, ki morajo preverjati, če se Irak odpoveduje orožju za množično uničenje. Optimizem na celotnem bližnje vzhodnem območju krepi tudi izraelski sklep, da ne bodo več za »veleizdajo« smatrali morebitna srečanja in pogovore Izraelcev s predstavniki PLO.(voc) Protiraketne baterije »patriot« na severu Kuvajta (AP9 PALERMO - Totoja Riino bodo zaslišali danes zjutraj, čeprav je bilo prvotno predvideno bi ga morali zaslišati že včeraj. Riino bo zaslišal sodnik Sebastiano Bon-giorni in sicer v rimskem zaporu Rebibbia. Bongiorni je sodnik, ki je 17. novembra lani podpisal nalog za njegov pripor. Osrednji urad za boj proti mafiji bo najbrž določil tudi svojega predstavnika pri zaslišanju, ki bi moral biti državni pravdnik Paolo Giordano. Včeraj so preiskovalci v Palermu sprožili obširno akcijo, da bi ugotovili, kje se je Riina skrival preden bi ga aretirali. Obkrožili so dokaj obširno območje v Ul. Udito-re, nedaleč od kraja, kjer je Riina v petek padel v policijsko past. Pri operaciji so sodelovali ne samo karabinjerji, temveč tudi padalci bataljona »Tuscania«. Svoje iskanje so osredotočili na večje obdelano zemljišče, na katerem je nekaj nizkih hiš, pred vhodom pa ponavadi kmetje prodajajo svoje pridelke. Karabinjerji in padalci so se spustili na posest s helikopterji in začeli s preiskavo hiš. Med operacijo, ki je seveda povzročila dokajšnjo radovednost med mimoidočimi, so karabinjerji identificirali nekaj ljudi, ki pa so baje le po naključju vozili mimo. Zemljišče meri 20 hektarov, obdeluje pa ga družina 96-letnega Fran-cesca Gelsomina, čeprav je zemljišče last dežele Sicilije. Gelsomino ga Vdor s skrajno previdnostjo v eno od osumljenih poslopij (Telefoto AP) obdeluje že 28 let, njegov sin Ignazio pa trdi, da ni nikoli videl niti Riine niti njegovih družinskih članov. Zanimivo je, da so pod zemljo odkrili vrsto rovov in celo nekaj podzemeljskih soban, ki jih karabinjerji sedaj pregledujejo. Po mnenju karabinjerskih častnikov je Riina skoraj gotovo stanoval tam do petka, ko so ga aretirali. Zemljišče so leta 1980 izbrali, da bi na njem zgradili palermsko kongresno palačo, vendar so dela ustavili, ko je nekdo anonimno prijavil domnevne nepravilnosti pri dražbi za dodelitev del. Proces zaradi tega se je zaključil osem let kasneje pred sodiščem v Catanii, ki je obtožence, med katerimi je bil podjetnik Costanzo, ki so ga pred kratkim areti- rali zaradi povezave z mafijskimi organizacijami in nekdanji generalni tajnik Dežele Sicilije Giuseppe Orlandi, popolnoma oprostilo, ker kaznivega dejanja ni bilo, saj je zemljišče last Dežele. Riina je trenutno v rimskem zaporu, kjer se obnaša zgledno. Njegova celica je kar se da enostavna, saj je opremljena samo s posteljo, stolom in mizo, ki so pritrjeni na tla in s stensko omaro. Trenutno ne sme Riina imeti nobenih stikov z zunanjostjo, zato so mu izklopili televizor, ki sicer sodi k opremi. Mafijski boss ne jemlje nobenih zdravil, saj je zdrav kot riba, če, pa bi jih moral jemati, bi zdravila kupovali sproti in vsak dan menjali zavojček. riUMRLA JE AUPREY HEPBURNh SMRT VICTORIE HOLT NEMČIJA / SREČANJE KOHL-MITTERRAND Od Oskaija do Unicefa LAUSANNE -V sredo je v 63. letu starosti na svojem domu nedaleč od Lausan-ne umrla verjetno najpriljubnejša ameriška filmska igralka z mehkim angleškim naglasom Audrey Hepburn, hči angleškega bankirja in nizozemske baronice, ki je po začetni baletni karieri in sprehodih po manekenskih stezah osvojila simpatije svetovne filmske publike z vlogo princese ob Gregoiy Pečku v W. Wylerjevem filmu Rimske počitnice, ki ji je za to vlogo leta 1953 prinesel Oscarja S svojo milino in včasih že kar vilinjim videzom na eni, ter nekoliko pobalinskim nasmehom na drugi strani je tako sredi šestdesetih let postala vzor in idol milijonov Američank, kar ji je takrat zagotovilo ob Elizabeth Taylor drugo najbolje plačano mesto med ameriškimi igralkami in vloge ob H. Bogartu, M. Che-valieru, R Harissonu in G. Cooperju. Po tem uspehu je bila še štirikrat nominirana za oskarja vendar te nagrade ni več dobila. Ko je pred štirimi leti zapustila filmske študije, je svojo neuničljivo moč in energijo vložila kot Ambasadorka dobre volje v pomoč lačnim in ogroženim otrokom tretjega sveta. (M.T., AP) Pisateljica romantičnega zanosa LONDON - Na križarjenju v Sredozemlju je v ponedeljek umrla Victoria Holt, angleška pisateljica, ki je od leta 1947 pod različnimi psevdonimi napisala več kot sto romanov z zgodovinskim ozadjem, med katerimi jih imamo več kot polovico tudi v slovenskem prevodu. Sloves najplodovitejše pisateljice, ki svoje junake opisuje z romantičnim zanosom, si je pridobila z novelami in zgodovinskimi obdelavami pomembnejših kronanih glav, med katere sodijo uspešnice Izpovedi Marije Antoniette, Gospa kača, Italijanska zenska in Kraljica Jezabela. Victoria Holt je navkljub svoji veliki popularnosti vedno molčala o svojem življenju - predvideva se, da je bila rojena okoli 1910 - zato je svoje romane objavljala pod različnimi psevdonimi. Posnetek, ki ga objavljamo, je seveda iz njenih mladih let. (M.T., AP) Za skupno evropsko varnostno politiko BONN - Danes mineva natanko 30 let od nastanka nemško-franco-skega sporazuma o prijateljstvu, ki sta ga leta 1963 v Elizejski palači podpisala takratni kancler Konrad Adenauer in francoski predsednik Charles de Gaulle. Ob tej priložnosti je bila v četrtek v Bonnu svečanost, ki sta se je udeležila tudi kancler Kohl in predsednik Mitterrrand. Oba sta poudarila, da si bosta še naprej prizadevala, da bi Nemčija in Francija postali motor in jedro evropskega združevanja. Po njunem mnenju mora biti partnerstvo med državama glavna smernica za oblikovanje stabilne evropske politične unije, hkrati pa politične spremembe v vzhodni Evropi, na Balkanu in v Sredozemlju dokazujejo, da k skupni evropski zunanji in varnostni politiki ni nobene alternative. Tako Francija kot Nemčija si bosta prizadevali, da bodo sporazumi iz Maastrichta začeli veljati čimprej in da bo Evropska skupnost odprta vsem demokratičnim državam. Mitterrand je dejal, da bi morala načrtovana skupna evropska valuta postati najstabilnejša valuta na svetu, in se obenem zahvalil Nemčiji za pomoč pri ohranjanju stabilnosti francoskega franka, ko se je zavzel za še večjo poglobitev odnosov. V zvezi s tem je naštel redna skupna zasedanja obeh parlamentov in njunih komisij in oblikovanje skupnega odbora nemškega Bundestaga in francoske nacionalne skupščine za področje dvostranskih odnosov. Omenil je še pobudo, da bi v vseh nemških in francoskih mestih z več kot 200.000 prebivalci ustanovili gimnazije, na katerih bi bilo mogoče opraviti nemško ali francosko maturo. Eden najpomembnejših rezultatov nemško-francoskega sodelovanja je vsekakor skupni korpus, v katerem se bodo predvidoma od leta 1995 naprej urili vojaški obvezniki iz obeh držav. Elizejski sporazum med Nemčijo in Francijo pa ne določa le sodelovanja na političnem področju. Državi tesno sodelujeta v znanosti in tehniki, nemško-francoska izmenjava mladih pa je institucija, ki nikjer na svetu ni tako močno razvita. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Sporazum o sodelovanju med ZSSS in CGIL Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je včeraj v Trstu sklenila sporazum o sodelovanju s sindikatom CGIL iz Furlanije-Julijske krajine. Dokument sta podpisala predsednik ZSSS DuSan Semolič in deželni tajnik CGIL Grazia-no Pasqual, v njem pa je govor o krepitvi sodelovanja na gospodarskem, družbenem in kulturnem področju, pa tudi o ovrednotenju vloge manjšin. .....................stran 4... Predsednik vlade Amato pri Janezu Pavlu II. Predsednik vlade Giuliano Amato se je včeraj v Vatikanu tričetrt ure pogovarjal s papežem Janezom Pavlom II. V ospredju pogovora so bila velika svetovna žarišča napetosti s posebnim poudarkom na položaju na ozemlju bivše Jugoslavije, govor pa je bil tudi o nekaterih dvostranskih vprašanjih ter o problemu splava. Amato se je srečal tudi z vatikanskim državnim sekretarjem kardinalom Sodanom. .......................stran 5..• Priziv SKP na TAR glede slovenskih dopisov Ker je že skorajda vsakdanja praksa, da tržaški občinski uradi ne sprejemajo dopisov v slovenskem jeziku, se je občinska svetovalka Stranke komunistične prenove Bruna Zorzini Spetič obrnila na Deželno upravno sodišče (TAR). Župan Staffieri je namreč zaukazal občinskim uradom, da lahko sprejemajo dokumente samo v italijanskem jeziku, ali pa v tujem jeziku, da pa morajo biti opremljeni z overovljenim prevodom. V prizivu na Deželno upravno sodišče je zapisano, da je treba ukrepe občinske uprave razveljaviti. .......................stran 6.. Trst: pozor na vozniška dovoljenja Mestno središče bo danes spet zaprto za promet od 7. do 9. ure in od 16. do 20. ure. Poveljnik mestnih redarjev D'Ambrosi opozarja avtomobiliste, naj ne kršijo predpisov, sicer tvegajo odvzem vozniškega dovoljenja in slano globo. Pretekli torek so redarji naprtili globe kar 250 avtomobilistom: njihov »plen« je znašal 25 milijonov lir. .......................stran 6.. V Gorici dialog med PSI in DSL V okviru prizadevanj za Izhod iz politično-upravne krize na čelu goriške občine je prišlo do zbližanja na levici med PSI in DSL, včeraj pa so se sestale tudi delegacije strank dosedanje koalicije. .......................stran 8.. Strah pred novo ekološko katastrofo V Andamanskem morju ob vhodu v Malajski preliv kakih 55 milj severno od Sumatre sta včeraj trčila in se vnela dva tankerja. Požar na praznem singapurskem Sanko Honour je posadka pogasila, še vedno pa gori 255-ti-soč tonska »velikanka« Maersk Navigator. Na njej je bilo 189.000 ton omanske nafte namenjene na Japonsko. ......................stran 16.. Petek, 22. januarja 1993 MNENJA Tudman se je ujel vpast _______Mnos Ekar____ Po devetih mesecih negotovega boja za osvoboditev Bosne grozi še pravi državljanski spopad. Srbske vojaške dejavnosti so postale »nezanimive«, odkar je pozornost medijev pritegnil spopad med Muslimani in Hrvati. Ka-radžič pa je s sprejemom ženevskega načrta »svetu jasno pokazal, kdo je za mir in kdo za vojno«. Hrvati, ki so že v Ženevi razglašati zadovoljstvo s predlaganim načrtom o delitvi Bosne, hitijo s popolnim prevzemom oblasti v treh, ki jim jih »dodeljuje« Vance-Ovvnon načrt, čeprav Muslimani vztrajno opozarjajo, da se o podrobnostih načrta in njegovi uresničitvi še niso dogovoriti. Tudman, za katerega je že povsem jasno, da je v bosansko vojno vpleten do vratu in čez, se je tako ujel v past. Ce je želel ohraniti vsaj okrnjeno Hrvaško suverenost, se je moral odločiti za pošiljanje vojakov v Bosno, da bi zavaroval hrbet izpostavljene Dalmacije. Poleg tega mu je bila udeležba na bosanskem bojišču potrebna tudi v domačih obračunih, saj je edino tako lahko blažil nezadovoljstvo zaradi neuresničenih napovedi o skorajšnji vrnitvi vseh delov »svete hrvaške zemlje«. Priključitev treh bosanskih kantonov bi bila usfrezno nadomestilo za srbske krajine na Hrvaškem, nad katerimi Zagreb morda nikoli več ne bo mogel uveljaviti oblasti. Izetbegovič, ki si vseskozi prizadeva za ohranitev vsaj rahle enotnosti BiH, se je tako znašel med dvema ognjema. Ni čudno, da je Hrvatom, s katerimi bi se morati z ramo ob rami boriti proti Srbom, zagrozil, da jih bo očrnil kot agresorje, če takoj ne prenehajo z napadi na položaje njegovih enot. Hrvati, ki so se na začetku vojne za Bosno morati vmešati, da bi zaščititi vsaj tiste dele ozemlja, nad katerimi so še imeti nadzor - tega takrat Tudman svetu ni znal dobro razložiti in se je izvijal z enakimi izgovori kot Miloševič, češ da se Hrvati branijo pred napadalci, da pa v Bosni ni hrvaške vojske - so se zdaj znašli v položaju, ko jim svet lahko kaj hitro prilepi enako krivdo za spopade, kot jo nosijo Srbi. To bi najbolj ustrezalo Beogradu, ki si že od slovenske vojne dalje žeti svetu dopovedati, da ni edini krivec za nastale razmere. (NE)SPORNE PRISPEVNE STOPNJE ZA ZDRAVSTVO Najsi je denarja premalo ali preveč - zadovoljnih ni nikoli ■■■■■■F - ' , Katarina Novak Znižanje prispevne stopnje za zdravstveno varstvo je dodobra razburilo duhove. Zdravniki protestirajo, saj menijo, da presežek Zavoda za zdravstveno zavarovanje dobrih 12 milijard tolajrev ni nastal zaradi prevelike prispevne stopnje, temveč zaradi nepravilnega vrednotenja opravljenega dela in realnih stroškov. Predlagatelji znižanja prispevne stopnje pa svoje utemeljujejo s tem, da je denarja v zdravstvu preveč in da je visoka cena zdravstvenega varstva signal, da je sistem predrag. Za argumente smo povprašali na začasno delovno telo državnega zbora, ki bo znižanje predložilo državnemu zboru v ponedeljek, in na zdravniško zbornico. razlogi za Janez Kopač, predsednik začasnega delovnega telesa državnega zbora: Rezerva ni potrebna 1. Zavod za zdravstveno zavarovanje je lani zbral 20 milijard tolarjev presežka, in sicer 12, 5 milijard svojega in 7, 5 milijard, ki si jih je sposodil proračun. Skupščina Zavoda je predlagala znižanje prispevne stopnje za 3, 5 odstotne točke, kar je ogromno. Začasno delovno telo je na svoji seji ta njihov predlog dopolnilo z amandmajem za še dodatno znižanje s 14, 65 na 14, 45. In samo ena sedemnajstina njihovega predloga je povzročila cel vihar. V začasnem finančnem načrtu za letošnje leto so namreč predvideli 4 milijarde tolarjev presežka, kar zadostuje za približno mesec dni, jaz pa menim, da tolikšne rezerve ne rabijo in da tega denarja potemtakem nima smisla pobirati iz gospodarstva. 2. Zdravstvo utemeljuje svoj protest s tem, da je oprema zelo izrabljena in da so njijhove plače v primerjavi s kolegi na Zahodu nizke. Oboje je res, toda izrabljenost opreme ni stvar obvezne prispevne stopnje, temveč proračuna, katerega obveznost so tudi investicije v zdravstvu. Plače pa se v Sloveniji še vedno merijo med seboj, ne pa z drugimi državami. Ost moje kritike o neracionalnosti organizacije v zdravstvu je naperjena proti nepotrebnim stroškom, ki jih zdaj plačujemo. Možni so veliki prihranki in zniževanje te stopnje v prihodnje. Zato je predlog za dodatno znižanje zbirne stopnje samo del tistega, kar se mora še zgoditi na področju racionalizacije. Prispevno stopnjo je mogoče v doglednem času še zelo znižati. 3. Z obvezno prispevno stopnjo bi bilo treba pokriti vse stroške za zdravstvo. Vmes pa se je »zgodilo« še prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki ima tudi določene prilive - lansko leto menda milijardo tolarjev. Skupaj s prej omenjenim presežkom gre za veliko denarja, drugo vprašanje pa je, kako je porabljen. Zdravstvo ni in ne sme biti zaprta sfera, ki bi ji dodelili določen denar in bi ga lahko porabila po svoje.To je sisov-ski način razmišljanja, ki ga je še zelo veliko, ne samo v zdravstvu. To je povezano z vsemi drugimi segmenti družbe. Ne gre samo za zdravniško osebje, temveč tudi za zavarovance in državo. 4. Dražba naj se prilagodi stopnji razvoja, na kateri je. Zdravstvo mora delovati kar se da dobro, vendar prilagojeno stopnji razvoja, na kateri smo. Ce so vse sfere dražbe v krizi, zdravstvo ne more biti izjema. Seveda nisem za to, da bi bilo v krizi, mora se le prilagoditi stopnji razvoja vseh drugih, saj je samo tako tudi zdravstvu zagotovljena dolgoročnejša perspektiva. S tem se vračamo na vprašanje, ali imeti enomesečni ali celo trimesečni presežek kot rezervo ali ne. To ni potrebno, saj je povsem nekoristen. Ce namreč denar vzameš, ga moraš plasirati, plasirati tako velik denar pa je zelo nevarno. Dr. Samo Fakin, predsednik socialnoekonomske komisije Slovenske zdravniške zbornice: Zdravniško delo podcenjeno 1. Menim, da presežek na računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je namenjen zdravstvu, ne more biti edini argument za znižanje prispevne stopnje. Od vlade zahtevamo podrobno strokovno analizo o tem, kaj se bo zgodilo, če se prispevna stopnja zniža, in ne prevzemamo nobene odgovornosti za posledice. Presežek sredstev za zdravstvo je pravzaprav ustvarila vlada, in sicer tako, da je praktično do oktobra lani upravljala s tem denarjem, omejevana pa je bila stopnja amortizacije in rasti materialnih stroškov; kolektivna pogodba ni bila spoštovana. Vlada tudi zavestno spregleduje dejstvo, da je oprema v zdravstvenih zavodih povsem izrabljena, da materialni stroški rastejo hitreje kot v gospodarstvu, da je živo delo zdravstvenih delavcev podcenjeno.Ce slovenski zdravnik dosega podobne rezultate kot njegov zahodni kolega in če ima povprečen zdravnik v zahodni Evropi tudi do trikrat višji osebni dohodek kot je povprečje v državi, potem ne vidim resnega argumenta, zakaj tudi v Sloveniji ne bi bilo tako. Vlada je tudi spregledala, da so dosežki slovenske medi- cine zelo blizu evropskim, da so pravice do zdravstvenega varstva višje kot v državah OECD in da je država v 23. členu zakona o zdravstvenem varstvu obljubila državljanom obseg teh pravic. Ugotavljamo, da brez resnejšega omejevanja pravic s predlagano prispevno stopnjo 14, 45 teh pravic ne bomo mogli v celoti zagotoviti. 2. Soglašam, da je odstotek bruto nacionalnega dohodka, ki ga v Sloveniji namenjamo zdravstvu, najvišji v Evropi, toda pravice do zavarovanja plačujemo žal z denarjem, ne pa z odstotki BND. Pri nas je!8 odstotkov BND 400 dolarjev na prebivalca na leto, v državah zahodne Evrope pa dosti nižji odstotek pomeni 1500 dolarjev. 3. V Sloveniji je 94 odstotkov prispevka zbranega iz dohodkov občanov in podjetij, le 6 iz privatnega žepa. Na Zahodu pa je to razmerje 70 proti 30. Seveda lahko kaj podobnega politiki predlagajo tudi pri nas, ker pa bi to verjetno povzročilo razburjenje, raje pritisnejo na zaposlene v zdravstvu. razlogi proti 4. Racionalno obnašanje v zdravstvu določajo vsaj trije dejavniki: etika, kazenska odgovornost in honorarji-Menim, da lahko od slovenskega zdravnika zahtevamo večjo racionalnost samo v primeru, če bo njegov honorar ustreznejši, saj delo na »etični pogon« hitro izgublja vrednost. Zdravnik naj bi torej opravljal svoje delo za beden honorar, hkrati pa mora razumeti, da slovenski poslanci zaslužijo 250 tisoč tolarjev in da ga uvrščajo v isti razred kot nekatere druge bistveno manj kvalificirane delavce. Samo posmrtni marš Republika je v nedeljo, 17. januarja 1993, s tendencioznim naslovom »-Rad bi, da Laibach napiše himno za naše četnike« na sedmi strani objavila intervju z vodjo četniške skupine Beli orli Drago-slavom Bokanom izpod peresa Vanje Svetina. Domnevamo, da je prišlo pri objavi tega teksta do resnega uredniškega spodrsljaja Drugače si ne moremo razlagati dejstva, da je časopis evropskega formata (za kar se Republika razglaša) s petmesečnim zamikom in kot ekskluzivnega objavil tekst, ki je v enaki obliki, pod naslovom »Tudi regljanje strojnic je lahko rock’nToll«, izšel že septembra ’92 v Slovenskih novicah (s podnaslovom: Slovenskim novicam je uspelo), še prej (1. septembra) pa je izvlečke istega intervjuja objavila že revija Mladina. Razumemo, da psihopatskim blodnjam vojnega zločinca, ki so mu okoliščine očitno pomračile um, odstopijo prostor v časopisu dvomljivega slovesa, kakršne so Slovenske novice, težje pa je opravičiti dejstvo, da v enakem stilu to počne Republika. Verjamemo, da je uredniški kolegij že opazil in tudi obžaloval to napako. Kar se tiče Lai-bacha - njega ni moč žaliti in nima potrebe, da bi se branil; ker pa slovenski mediji vztrajno ponavljajo Bokanovo željo po himni in sodelovanju, naj mu na tem mestu odgovorimo, da smo zanj in za njemu podobne ptiče v Srbiji, Sloveniji ali drugje po svetu pripravljeni napisati samo posmrtni marš. Laibach POGLED ... 3 Svetovni sl kriza loven; identi ;ki itet kongres e? F ■ ma-iSTu-AT-.: ■ • 11 mmmm! ■ ■ ali!**! *■ i mmm Franc Miklavčič V letu 1992 se je v slovenski javnosti pojavilo vprašanje, ali je Svetovni slovenski kongres in z njim tudi njegova Konferenca za Slovenijo sploh še potrebna ustanova civilne družbe. V lanskoletnih poletnih polemikah, ki jih je sprožila tudi kadrovska zamenjava v vodstvu Slovenske konference, so se na ta račun slišale in pisale zelo drzne trditve, da je SSK preteklost, da je ta institucija »nebodigatreba«, da nadstrankarska drža v Sloveniji ni več mogoča, da je narodna sprava opereta itd. Vsebinsko se je to stališče utemeljevalo tudi s tem, da naj bi bila dva glavna programska cilja SSK medtem že dosežena, namreč samostojna slovenska država in njeno mednarodno priznanje. Vseeno se pri tem pozablja, da gre Se vedno za ohranjanje in zavarovanje naše male slovenske državice v tem tako izpostavljenem in nezavarovanem geopolitičnem proštom srednje Evrope. Tu ne gre le za naše močne sosede, temveč za vse države okrog nas, tudi glede odnosov s Hrvaško in definiranjem pravih meja z njo. Pozablja se načenjanje »nadgradnje« osimskih sporazumov, pozablja se na ohranitev gospodarske samostojnosti v odnosu do severne sosede. Za primerjavo potrebnosti ali nepotrebnosti obstoja SSK lahko navedemo Židovski svetovni kongres. Tega je 1. 1897 ustanovil avstrijski žid Theodor Herzl, tudi kot ustanovitelj političnega cionizma, kar pomeni ustvaritev lastne židovske države. Le-ta se je ustanovila šele 1948, tj. enainpetdeset let pozneje. Židovski svetovni kongres s sedežem v New Yorku še danes obstaja, ko je država Izrael že dejstvo, saj je to majhna država s 3,5 milijona prebivalcev, ki se nahaja ob Arabskem morju. Ce presežemo to primerjavo, moramo tudi povedati, da programski cilji SSK niso bili usmerjeni le v ustanovitev in priznanje lastne slovenske države, temveč gre še za druge dolgoročne programske cilje. Gre za ohranjanje in krepitev slovenstva v zamejstvu, zdomstvu in iz-seljeništvu, za vzajemno pomoč med Slovenci doma in po svetu, za spodbujanje kulturnih, gospodarskih, znanstvenih in drugih vezi med Slovenci doma in po svetu, za uveljavljanje slo- venskih narodnih koristi v domovini in po svetu ali z eno besedo: povezovanje in združevanje Slovencev v matični domovini in zamejstvu kot njihovem naselitvenem prostora ter Slovencev, razseljenih po svetu, v celovito narodno skupnost. To povezovanje nam je še kako potrebno glede naše maloStevilnosti ter geopolitičnega in demografskega preživetja. Nenazadnje pa je eden glavnih ciljev SSK tudi narodna sprava. Za nas Slovence narodna sprava zares ni opereta, upoštevaje naše slabe lastnosti. V dokaz te trditve bi želel citirati nekaj stavkov iz najnovejše knjige priznanega slovenskega akademika dr. Antona Trstenjaka »O slovenskem človeku«, poglavje, ki ima naslov »Sprtost slovenskega človeka«. Tu piše, da sta pri Slovencih sloga in sprava že več kakor sto let na slabem glasu, da za Slovenca sloga in sprava pomenita neznačajen kompromis z lastnimi načeli. Kdor je že pri nas klical k spravi in slogi, je prišel na slab glas: postal je politično sumljiv. Pač ni resnično tudi mnenje, da je narodna sprava pri nas že dosežena s simbolno slovesnostjo 8. julija 1990 na Rogu, kjer sta prisostvovala ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar in predsednik slovenske države Milan Kučan. To dejanje je šele začetek procesa, ki se mora dokončati s popravo krivic, tudi tistih, ki so se zaradi politi- čnih procesov v starem režimu dogodile tisočim še živečim Slovencem; nekateri izmed njih so presedeli po ječah tudi po deset in več let in se danes, po treh letih novega demokratičnega režima, niso rehabilitirani. Za zaključek naj navedem trditev, ki je ni mogoče izpodbijati, namreč, da je v današnjem slovenskem političnem prostoru Svetovni slovenski kongres edina organizacija civilne dražbe, v kateri se lahko vsi Slovenci povežejo in združujejo le na temelju zavezanosti slovenstvu in ne glede na njihove nazorske, strankarske in druge razlike. SSK je tudi branik proti nastanku stran-kokracije, tj. vedno nevarni težnji, da bi politične stran- ke monopolizirale slovensko družbo. Takšno povezovanje vseh Slovencev v skupno in vsem dostopno organizacijo pa ne velja le za matično državo, ampak v isti .meri tudi za konferenco SS po svetu. Naj pri tem navedemo kot negativso dejstvo, da Svetovni slovenski kongres oz. njegov glavni odbor v Trstu še ni uspel organizirati konference v ZDA, kjer živi, če Štejemo več generacij, več stotisoč Slovencev, ki imajo tam prek 800 slovenskih društev v okviru njihovih dveh krovnih organizacij. Ta društva se se niso uspela medsebojno povezati in skupno nastopati za slovenske koristi. Ob vseh teh dejstvih ni mogoče zanikati, da nam je Svetovni slovenski kongres še kako potreben, da so njegovi cilji dolgoročni in še nedoseženi in da je njegova identiteta globoka in vsebinska. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 37 38 Vodoravno: 1. na današnji dan leta 1729 rojen nemški dramatik, kritik in umetnostni teoretik (Gotthold Ephraim), 8. ovCja koža in meso, ovCina, 10. pogorje v Sahari v Afriki, 11. tifus, 12. čebelji samec, 14. preležanina, 15. flamski naziv belgijskega mesta Ypres, po katerem se imenuje strupen bojni plin, 17. sovražnica železa, 18. vzhodnjaški rižev liker, 20. Edouard Lalo, 21. Zoran Thaler, 23. republika v zahodni Afriki, 25. melodični okrasek, 27. naslov dela književnika pod 1. vodoravno, 30. ameriški pravnik in politik, nobelovec za mir leta 1912 (Elihu) (iz črk KOTO), 32. električna morska riba, 33. dete, 35. turški velikaš, 36. sredstvo za čiščenje, bistrenje tekočin, 38. naslov dela književnika pod 1. vodoravno. Navpično: 1. najdaljša reka v Franciji ob kateri se vrstijo gradovi (orig.), 2. Stari svet, 3. sičnik in šumnik, 4. kurir, pot, 5. ameriški skladatelj, mojster avantgardne glasbe (Charles), 6. država v zahodni Afriki na jugu Sahare, 7. priganjanje, 9. površina, območje, 10. očka, 13. energijska stopnja atoma, 16. nekdanji avstrijski politik in zvezni kancler (Julius) (iz črk BARA), 19. del rastline z zrni, 21. mlečna otroška hrana, 22. krajši naziv za razstrelivo trinitrotoluol, 24. sonda, 26. finski politik (Kale-vi, anagram SAROS), 28. želja, sla, 29. ime igralke Rine, 31. italijanski filmski igralec in komik (Antonio de Curtis), 34. največji jadranski otok, 37. Iko Otrin. Zmago Pezdirc LUDIZEM Izkušnje, ki jih nabirajo v Skladu RS za razvoj, ta je, resda proti svoji volji, lastnik stotine podjetij, v železarnah in na železnici, ki so državna oziroma javna podjetja, razkrivajo neprijetno, temno in umazano plat prestrukturiranja slovenskega gospodarstva. Spoznavamo, da golo aktiviranje lastniških pravic ne daje rezultatov, Ce lastniki in drugi udeleženci v tem procesu, na primer poslovne banke, Banka Slovenije in sindikati, delajo brez načrta in ne vedo, kakšen naj bi bil izid. Lastniki brez denarja niso boljši od delavskih svetov. Metalna, Slovenske b votlega v prazno Neven Borak železnice in vsi dragi, ki kar naprej tarnajo zaradi izgube južnih trgov, ta je privatizacijo in prestrukturiranje dodobra pretresla, pa bodo morah razumeti preprosto dejstvo, da gre za sestavino plebiscitne odločitve in za ceno samostojnosti. Slej ko prej se bo treba znebiti utvare, da prestrukturiranje pomeni enako možnost za vse. Sicer pa jo dogodki tako razblinjajo kot za stavo. Problem ni, kako nadomestiti izgubljene trge, temveč to, kako razdeliti posledice izgube. Potek dogodkov kaže, da imamo okoli vratu mlinske kamne in ne rešilnih jopičev. Boj za preživetje se je razplamtel in pri tem so veliki ne-primetno bolj nasilni in neusmiljeni kot mali. Celo na cesto jim ni treba Železničarji, la iz meseca v mesec izsiljujejo izplačalo nadpovprečnih plač ob podpovprečnih poslovnih dosežkih, brez vizije, razen tiste sindikalne, da bodo pač pritiskali toliko Časa, kolikor se bo dalo, dokazujejo, da postajamo sami sebi bre- me. Sindikati so slepi: ne vidijo, da se plače financirajo z zmanjšanjem zaposlenosti in v breme prihodnosti. Insiderstvo deluje tudi v delavskih vrstah. Po etični plati ni nic boljše od divjih privatizacij. Sindikat zaposlenih soodloča o plačah in nezaposlenih in se pri tem naslanja tudi na ludizem. Včasih je vpliv delavstva ponazarjala šala, da se Tomšičeva strese, ko v revirjih zakašljajo. Danes, ko kašljajo vsepovsod, pa gledamo, kako se pretaka iz votlega v prazno. In kako oblast cestno zaporo z avtobusi obravnava skorajda kot prireditev! Intervju z Stevom 'no odstopanje togovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 61,85 62,05 SKB Banka d.d. DEM 61,91 62,11 Tečaii so okvirni, Pri konkretnih poslih ie možno odstopanie. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 22. januarja 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka DEM 61,85 62,05 Bank Austria DEM 61,83 62,08 UBK banka DEM 61,80 62,02 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM JF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o ri večjih pr zavezujen aju in v s e. 61,85 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati