LOKA IN LOŠKI KRAJI NA STARIH ZEMLJEVIDIH
Eden najstarejših zemljevidov slovenskega
ozemlja z naslovom Sclauonia oder
Windisch Marck, ki ga je izdelal nemški
kartograf Sebastian MUnster in je izšel
leta 1542 — muzejski oddelek inštituta za
geografijo univerze v Ljubljani hrani izdajo
iz leta 1552 — ima vpisani mesti
Kranj Crainburg ter Radovljico Raundr,-
sdorf, Šmarno goro Kollssperg in grad
Goričane Gertschach ter Savo Saw Fl.,
nima pa označene ne Loke ne kakega
kraja na loškem ozemlju. Na vsem loškem
ozemlju je videti le reko Soro z
dvema krakoma, a brez imen.
Madžarski učenjak Zsamboky s Slovaškega,
s polatinjenim priimkom Sambucus,
je narisal leta 1572 zemljevid ilirskih
dežel z naslovom Ilh/ricum, ki je
nato izšel v Ortelijevem atlantu, imenovanem
Theatrum, v 41 različnih izdajah.
Na tem zemljevidu je označena Loka
Lack in vrisani sta obe reki, imenovana
pa je le Poljanščica Polan flu. Na desnem
bregu neimenovane gornje Sore je vpisan
Walverg (menda lipniški grad).
Ortelij je v svojo zbirko prevzel tudi
zemljevid z naslovom Schlavoniae. Croatiae,
Carniae, Istriae, Bosniae jinitimarumque
regionum nova descriptio (Novi
prikaz Slavonije, Hrvatske, Karnije, Istre,
Bosne in sosednjih pokrajin), ki ga je
leta 1570 izdelal Avguštin Hirschvogel.
Hirschvogel je bil doma iz Nurnberga,
imel je delavnico slik na steklo in emajlnih
predmetov. Sedem let je živel tudi v
Ljubljani in je za Sgmunda Herbersteina
izrisal zemljevid Rusije. Leta 1565 je
izšel njegov zemljevid Ogrske in sosednjih
pol^rajin, po katerem je Ortelij povzel
zgoraj omenjeno karto v pomanjšani
obliki. V njej je spet označena Loka
Lacfc na sovodnji obeh rek Ze?yr fl. in
Polan jI. Lipniški grad 'Wallenwerg je
pravilno postavljen bliže k Savi.
Zemljevid z naslovom Forum luliuni.
Karstia, Carniola, Histria et V/indorum.
Marchia (Furlanija, Kras, Kranjsko, Istra
in Slovenska marka), ki je leta 1589 izšel
v zbirki zemljevidov slovitega Gerharda
Mercatorja, katera prvič nosi ime
Atlas, je na loškem ozemlju vpisana Skof:
a Loka Biscops Lack. Lipniški grad
V/allenburg je tu postavljen k levemu
bregu gornje Sore Zeyr jI. Vpisana je tudi
Poljanščica Polan fl. Kakor je iz tega
razvidno, so tedaj imeli za Soro le Selščico,
Pol-'ars''o Snro so pa dosledno imenovali
Poljanščica.
Dunajčan Wolfgang Lazius, cesarjev telesni
zdravn'k, dvorni historiograf in upravnik
cesarjevih umetnostnih in starinoslcvn-
h zbirk, je v letih 1561 do 1573
izdelal prvi atlas avstrijskih dežel, v katerem
so naši kraji vrisani na karti Goritine,
Karstii, Chaczeolae, Carniolae. Histriae
et Windorum Marchae Descriptio
(Prikaz Goriške. Krasa, Kočevskega,
Kranjske, Istre, Slovenske marke). Od loškega
ozemlja na tej karti ni ničesar označenega.
Medsebojna lega krajev je v
splošnem zelo premaknjena, potek voda
in razprostranjenost hribovij pa izkrivljena
in samovoljno zarisana.
Največji francoski kartograf Nicolas
Šanson iz Abbevilla. državni svetnik in
kraljevi geograf, je izdelal Cartes generales
de toutcs les parties du monde (Obči
zemljevidi vseh delov sveta), med njimi
zemljevid vojvodin Štajerske. Koroške
in Kranjske, na katerem je označena
Loka Biscopslacfc, vrisani sta Sora Zeyr
in Poljanščica Polan fl. in potegnjena je
meja loškega gospostva ter njegovo
ozemlje prikazano z barvo in napisom
E. F. (Episcopus Freisingensis). Ozemlja
gospostva sega le v dolnja dela obeh
dolin.
Brata Reiner m Jcsua Ottens sta v kartografskem
podjetju v Amsterdamu, ki
sta ga podedovala po očetu Joachimu,
okoli leta 1730 izdala zemljevid Vojvodine
Štajerske, Koroške, Kranjske (Ducatus
Stiriae et Carintiae, Carniolae), v
katerem je vpisana Loka Bischoffs Lack
in omenjeno ozemlje freisinškega g'ispostva
z napisom Freisingen. Obe reki
sta tako razmaknjeni, kakor da tečeta
druga drugi nasproti. Ob Sori Zeyr Flu.
ni naveden noben kraj, pač pa sta vrisana
Jamnik lamnig in Bitnje Feuch-
335
ting, ob Poljanščici Polan F. pa Poljane
Polan in skoraj pri njenem izviru (ne
pri izlivu!) Puštal Burgstall.
Vse do tega zemljevida navedene karte
so risane v tako majhnem merilu, da ni
mogoče vanje vnesti kaj več krajev. Podatke
so jemali drug od drugega, tudi
napačne.
Za naše kraje najpomembnejši med
starimi zemljevidi je zemljevid Kranjskega
Ducatus Carnioliae Tabula Chorogiaphica,
ki ga je leta 1744 izdelal domačin
cistercijan Ivan Dizma Florjančič. V desetih
letih je prepotoval velik del Kranjske
dežele, določeval višine in lego gora
in drugih objektov, marsikaj je tudi izvedel
od prebivalcev. Ta zemljevid je narisan
že v tako velikem merilu 1 : 111.UOO,
da so v njem označena vsa tedanja večja
vaška naselja in pomembnejši objekti.
V latinsko pisani legendi so pojasnjeni
znaki za mesta (civitates). manjša mesta,
ustrezna poznejšim trgom (oppida),
vasi (pagi) s cerkvijo ali brez nje, samostani
(claustra). gradovi (arces), opuščeni
gradovi (arces desentes), župnije (parochiae),
samotna svetišča (templa solitaria)
in železarski obrati (opificia ferraria).
Pri naštevanju upodobljenih krajev in
objektov bom uporabil okrajšave: gr za
grad, r za razvaline ali opuščene gradove,
2 za župnije, c za cerkve in vasi s
cerkvijo.
Loka Lack je označena kot mesto z obzidjem,
Stara Loka Altenlak kot grad. V
okolici Loke so navedeni Puštal Burgstall
(gr), Pod ceglom Zieglfeld (gr). Stari grad
Wildenlak (r), Lubnik M(cms) Lebnik. Suha
Sucha (c), Godešič Godeschiz (c). Ladja
Naladie (c). Draga V Drage (c). Sora
Zeuer (ž). Sv. Mohor na Osovniku S. Hermagor
(c), Osovnik Ossunik. Hrastnica
Hrastenza Bach, Sv. Duh H. Geist (c),
Ajmanov grad Ehrenau (gr). Zabnica Safniz
(c). Spodnje Bitnje Unterfeichting (c),
Zgornje Bitnje Oberfeichting (c). Sv. Uršula
S. Uršula (c), Crngrob Ehrengrueb
(c), Križna gora Na krisni gore (c), Planica
Naplaniz (c). Sv. Gabrijel S. Gabriel
(c). Stražišče Strasisch (c), Smartin S.
Marten (ž), Sempetrski grad Schrotntnra
(gr), Smarjetna gora S. Margar. (c), vas
Jama Jamma (c).
V Poljanski dolini ima vpisane vode
Poljanščica Polanschiza. Sopotnica Bach
Sapotniza, Kopačnica Copazenza Bach in
Sovodenjščica Bach Savodna, od naselij
pa: Zminec Sminz, Sv. Lovrenc S. Lorenz
(c). Sv. Florjan S. Florian (c), Sefert
Scheffarth (gr), Brode V brodech (c), Gaberk
Gabergfc, Log Vlogo (c). Volbenk S.
Wolfgang (c). Valterski vrh S. Jacob (c),
Bukov vrh S. Sahatha (c), Cmi vrh Tscherneverch
(c), Poljane Polland (ž). Srednja
vas Srednavas (c). Sv. Križ S. Crucis
(c). Gorenja vas Goreinavas (c). Sv. Vrban
S. Vrbani (c), Malenski vrh Malenski
verch (c), Hotavlje Hotaule (c), Cabrače
Tschabraze (c), Srednje brdo Srednoberdo,
Leskovica Lescouza (ž), Robidensko
brdo Robidensko 'Werdo, Jazne Jasbine,
Trebija Terbya (c), Fužine Fusina (c),
Breznica Nabresenzi, Krnice Nakernize
(c), Kladje M. Cladnik, Ledine Naledinah
(c), Dobračeva Dobrazhovo (c). Ledinca
S. Amia (c). Stara vas Staravas,
Ziri Seyrach (ž), Vrsnik JVa Versnifco (c).
Na kranjski meji med Kopačnico in Sovodnjico
je označena kmetija Suppan, pač
Zupan.
V Selški dolini so prikazani: Praprotno
Prapotno, Sv. Tomaž S. Thoma (c). Bukovica
Bukouza. Ševlje Scheule, Topolje
Tupolle, Sv. Mohor S. Hermagora (c),
Dolenja vas Doleinavas, Selca Selzach (ž),
Sv. Miklavž S. JVicoia (c), Studeno Brundorf,
Cešnjica Kerschdorf. Sv. Križ S.
Crucis (c), Kališe Calische (postavljeno
sev. od Sv. Križa, ne juž.). Dražgoše Dragutsch,
Pri cerkvi S. Lucia (c), Železniki
Eisnern (oppidum-trg. zraven še znak železarskega
obrata), Podlonk Podlang, Prtovč
Bertouz, Zabrdo Saberdam. Trojar
Trojane, Zgornje Danje Dane, Spodnje
Danje Spodne Dane. Sorica Zdrtz (ž), Ratitovec
M. Vratitoviz, Davča Als, Porezen
M. Purese. Od vod so vpisane Sora Zeyer
Fl., Plenšak Bach Pleischak in Davščica
Alserbach.
Čeprav pogrešamo marsikatero naselje,
ki je danes kolikor toliko pomembno,
npr. Reteče, Virmaše, Lučne, Sovodenj,
Luša, Lenart. Zalilog in veliko voda ter
vrhov, vendar štejemo Florjančičev zemljevid
za prvega in najstarejšega, ker dosti
obsežno in natančno predstavlja naše
glavne kraje.
V i r i : Florjančičev zemljevid, ki ga
hrani Narodna in univerzitetna knjižnica
v Ljubljani. — Reprodukcije drugih zgoraj
navedenih zemljevidov. — Dr. Vaiter
Bohinec, Slovenske dežele na zemljevidih
c-d 16. do 18. stoletja, Cankarjeva založba,
Lj. 1969.
France Planina
336