28. fttev. Poštnina plaöana v gotovini. Celje, pondeljek 8. aprila 1929. Leto Xf. Izhata v pondetjek In petek. Stane mesečno Din 7' — sä Inozemstvo Din 20'—. Ptttsamezna itevlBka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Uretinlötvo In upravitiitwo i Strossmayerjeva ullca 1. prltllčje. Rokoplsov ne vračamo. Oglasl po tarlfu. Telefon Int štev. 65. „Slovenskr Gospodar*' o „manjsinskem" vprašanju v Slovenijš. V zadnjein -Skox. Gosp'odarju« 'či- taui'O na uvodnem niestu uocl naslo- vom. »Ali so neiničuTJii nairodna ma;nj- šina?« članoik, ki zasluži. da se spozna 'A njiin tudi tisti del na&e iuivmosti, ki znabiti teiga lisla. na cita. Pravi se v iijeiu mied drugim.: »Med države z narodiiLini ma.njši- naimi spada tudi naša Jugoslavija<. Imamo iiiadzarwko. neineko in ramun- sko narodno maiijšiino. Izmed vsoh najbolj nenasitna je neniwka manjši- iia. Ne mi.slijnio na Nemice v Vojvodi- ni in na Koeevskein: izvzamemo tudi peščico pravih Nemcev v Mariboru, Plain in Celju, pač pa se hocenio po- steno poiinjewMi / > Nwnci« po ostalih miestih, trgih in va.sch na bivišem Sp. Štajierskeni. Tz kafosnoga mafterijala se rekruti- rajo spodnj-ešlajersiki Neniei. je "Slo- venski Gospcdar« že pred vef; koit enim letom oibširno poročal. Vsi dobro ve- rno, da so to sinovi slovcnskih staršev, ki so svoj jezik in narodnost zavrgli. Kakšen »mimeo« je za boižio valjo tak clovek, ki so m.ara v pogoivoru z ooetoni ali materjo posluževati slovenskcga jezika:!? Zato jih tudi ne hnenujomio Nonice, fcer »e boji.nio, da bi s tarn. žai- lili prii.vc in pristne Nomuce. vo bi jim podtikali tako blaßo. Klioonvo jib že od nekdaj: nemčurjie ali nefmiskutarje. Nenwurja niso n-obena; nairodna manjšina in vsled toga iw miorejo za- htevstti od države kaikoršnihikoii na- lc.lnvb prarvic. Kaij .ie smirdljiva simet na. zlatmn psoničnemi klasu. ali na le- po zeleneni koruznieni steblu kepa ostudneiga, erno sivetga blata, to k nomčurstvo na zdra.ve.m tele.su si oven- •skegia naroda. Kako-r morn, bohiik, ki ima. nai životu polno enojnih oteklin, takoj k zdra.vniku, če nooe. da. so mu kri zastrupi in ga iiffonobi. enaiko itiö- vaino proli noiničurjem ob pra.vem ča- su stdlocno in resiüo na.sfopiti. Tu niso na nwstu wehbe, awpak železne roka- rive. Ntnmčurji niso novarni samo r»a'm SlavencerrK laliiko postanojo \ do- t,rlodnem Času nevarni za drža.vo sa- mo. Le odprimo cci in posyl-ejinio! Vc- Uko uojašč.ini vodvrženih, fantov, Id niso tnarali shr:iti v juaofiiovanski vn- j-u&nici, so pobeunili kni zuici črez uie- ;}<> v Nemškn Acstrijo. Ob vriliki raz-. nih pomilostitev so tilio kakor kače prilezli nazaj. Do niailega. v»o take cle- zorlerje najdonio združeno v noiiičnr- skib S'k.iipiii'a-lL. Kn se je öb razpadu Avstrijo zrusj1 vaeiieiin&ki. most do Trsta. so bill nem- cui'jl iz Sl'ovemije popolnomia bbiiijani. 'Vse je šlo k vraftu, tu naim ni. vec ob- .stanka!« so govorili. med sol)oj. Vezali so cule in si polnili toi'be: mislili sino, zdaj in zdlaj so Jjodot zbasali erez plot Severne mejo.. Pa so si premislHi. Ko so videli, da Sloveiici svojega l)arl>a- riziiLa« ne kažemo i>roti njiin ria tak naciiii, kakor koroiški hiaktnikrajcler- ji« svoj'O »kuilturo« proti ondolniiin Slovemcemi,' so lepo os-täll Vsak na svo- jem hwjstü. Niti naj:man.i jiin ni bü'o ogroženo ne zivljenje, ne prenioženje. Naniiesto, da bi biJi zadovoLiiii v iw\l slovanski drža.vi, kjer jim — ra«zen ja.vnega lüaj'lia.niiiä — niöesar ne manj- ka, postajiajo cc^daJjie boli oblastni in V€<'ikra.t «mo m citaJi v casopisih iz laznili krajev pritožbc proti ivenuuir- ski dr.znosti in obolosti. Slo\x>inci snio vsg piiiniebk« in pre- lnalainarne cluše. Svojo narodno za- vc\st in prepricanje snio ziKili povdar- jati in braniti v nekdanji Avstrjji, ko sta nas ne|)rest,ano privijali dunajska in graiska vlada. Xeda't se nmn ka) ta- ke'ffa hi več ball znto r>(i stiio narodno otopcli in ohrmneli, da mint je ze vse eno, k.aj se aodi med nami. ali ima siovcnski (di neinški smoler. Iniamo narod'njake, ki si vpričo nennčurskeiga bogatina,, v nemtcursiki tr^ovini ali go- stilni no ui-jajo po sloven ski ziniti; rajvši krošejo po nemiško. S tent novcde kazej'O na eni strani svojo puhlost, na drugi pretirano ponižnast. Nemčurji vse to vidijo, groibeii iirn rasto in 1-e vsled x\nh> krivdo je ni>ofiO(\\ da. se pri- poti kaj ta-fccK«, kar se jte zgrwlilo prod kivitkim v nokoni kradiiu kier je kme- tijsika podiružnicvi prirediki poduk o umni živinoreji. Kot tfovovniik je na,- stopil tudi ni'lad ta.inofini.ii posestnik in začol govoriti v —- neiius'loom j^eziku. MiK'iiost je nafitala v dvoraiiii, pa no edon izined slovenskiih udeložence>' ni i-niol pogu:ma,, da bi bil iffovornika opo- zoril, da pač labko igovori s svojinu pajdaši nemski, ako pa lioce govoriti v imienu k'inütijskii pcdružnice, se nio- ra ])aslužiti slovenskfigia ieziika,, ki ga razuiT!'\in in govoi'ijo A'si udol.rž-enoi. cd pi'vega do zadnjt'ga:. V ravno tisteni i kraju so ncnieii rji lamsko leto zahte- vaii jiciiL-'ki: liodiik v šoli; v adventu jiin je neiini.ski Miklaivž »na srce polaj- gal«. naj veil no le neinäki govorioj in po nenisiki i noli jo. Še z'araxli pisave j roJbinskih Linen s slovonskini pravo^ pisom so pošiljali prote.sle colo na mi- nistrstvo. Mi sevcda to vse mirno g'le- danio, potrpimo in molčimo. Škoda, da nain ni da«no vkleti in sli.sati, kako s(k \mv\\\ iiinniicurji'M'ügajio in postnehu- jejo, ka'.lai' so /jbivini saini med soboj; niiogow1 l)i nas (o \saj mekolikoi zdra- in Ho. Noniic-nrji gnedo pelaig'oina a. w.traj- iiu na tisto pot, po kateri so bodili v nekdanji Avstriji. Ta.kra«t iim j© ni-o- ralo v«o, bodisi kmctijska podružnica, požarna bramiba., olepševalno ali telo- vadn'o driustvo služHi v pr\-i vrsti z;i okre])itev in ra-z&irjanie nejnjštva. To . staro »tctodo hočejo nOntčurji zopet uvesti in če se SIo vend ne bonto od- lov.no postavili v bran, uteqne la ple- vel rodili za nas strupen in arenek sad. Shrensko rmopisje melt strank bi mondn red-no opozarjati na vse zvi- jačne in Slovdncem škodljive korake nemvurjev. Našo vlado opoizarjajno, (ia jiosvewi iwprestamo vso skrb natsi. se- verni meji, katjti nezanesljiv \ojak v trdnjavi j.o vdiko ine\-a.rneijiši kakor ociten sovražnilk zuna:.j obzidja. Nernci od svoje prod-iraj'OWJ politiko niikdar -no brxlo odnebali; nenncurji pa so nji- liQvi najiboljši zavezniki in njihova piednja; straiža. Nioničurstvo ks terniit, m Mini or« tukaj na severu — aiko se prove« zaplodi — občutno zgrizti in ob priliki kakega vojiwa viharja ne- vanto poKkod;p.vati stavbo naze nilado jugosiovansko drzave.« Naj,si jo človeik pro^raniatiöen za. bivšo politiČTio organizaoijo, katere gla.silo je bil »Älov. Gospodär«. naj.si je krepck izra^c nurnenja. 'katero ima o stvari urcdniištvo najboli raASirjenega slo\-ensikega. lLsta v naši oblasti: po- zdraviti ga: ie treba iskreno, in mi sto- ri'ino to torn rajši. ker .sino žal navad- n'o-edini list v Sloveniiji. ki se dosledno bavi s Irani zad^vami. K članku pa l^ripomäaüamo, da ni treba dela.ti nohenih izjeiin tudi z Ma- riiboroiin., Ptujoin Ln Oelieflii. Dcjstvo j«i. da bi N'eiinci iucli v tch naivazn^jsib naišjili kill turn ih in igospodarskih sta- li&L'ih ničesar no poinanili, ako bi jih iiiase slo'vensko jiartizanstvo v svoji slepoti no dviignilo na seit in jih spra- vilo tako dal'tv, da so postali kazalec na politični tehtnici. Tako je došel še pred kraitkhii v niesto Geliu v šolski wot Nem«j s slovenskimi giasovi. LTpajiiiioi, da se take stvairi ne ponove we tu na. na&i državni mtoii in dai nas scxlanjia očiščujoča politi'cna kopelj strezni. »Železne rokavice« so tudi v teh mostih potrebne in na m#stu, v vsa>- ketn oz,iru, kajti tudi tod obstoia Nem- štvo naijiniiinj iz 90% renegatov. Dokct- zo\- za naiše Igudi menda ni treba. Kvet'jieniiu za one slo^¦lenske čavsopise, ki so naicijoniahiiO tako, da ponovinio izraz »Slov. Gaspodarja«. .otopeli in ohromoli«, da d'olan'io biiez sraiinu re- khimo za prirodilve neiiuškili društev in ßonijo tja slovensik'O liudi. Tudi tu žal ni treba posebej navaiiati dokazov. Slovenija — jedna oblast? Pod tern naslovom poročajo današnje zagrebSke »Novosti« sledeče : »Kakor izve Va§ (ljubljanski) dopisnik z dobro poučene strani, se nameravajo v zvezi z reformo uprave izvršiti v Sloveniji velike spremembe. Ob te) priliki se bode osnovala iz ljubljanske in mari- Dorske oblasti jedna slovenska oblast, da se na ta način izpolni davni politični Ideal Slovencev o ujedinjeni Sloveniji. Ob tej priliki bi se vrnila oba velika župana na svoja prejšeja mesta, in sicer ljubljanski veliki župan dr. Fran Vodopivec na položaj profesorja prava na ljubljanski univerzi, mariborski ve- liki župan dr. Schaubach pa v sodno stroko. Kot najresnejSa kandidata za velikega župana enotne slovenskeoblasti se omenjata bivši ljubljanski in sedanji beograjski veliki Župan dr. Viiko Bal- tic in inspektor notranjega ministrstva dr. Fran Goršič. Istočasno bi bila za- menjana tudi oba komisarja slovenskih oblastnih samouprav dr. Natlačen v Ljubljani in dr. Leskovar v Mariboru, ki sta po poklicu odvetnika. Za mesto komisarja enotne slovenske oblastne samouprave se omenjajo kot najresnejši kandidati minister v p. in bivši pokrajin- ski namestnik Ivan Hribar, bivši mi- nister dr. Niko ZupaniČ in vladni svetnik pri ljubljanskem velikem Županu dr. Rudolf Andrejka. Osnovanje enotne slo- venske oblasti bi v stvari značilo samo potrditev dejanskega stanja v Sloveniji, ker sta bivša oblastna odbora v Lju- bljani in Mariboru itak delala vse v Oče Kondelik in ženin l/ejvara Ceski spisal Ifinat Herrinann. Z avtorjevim dKJvoljenjem poslovenii Stanko Svetina. 48 Rdeöa kakor višnjia je vstopila Pe- pita ih ko je poglediala mater im Vej- varo, jo sp'oznala, da je liubimec spre- g'Ovoril. »P«pi.ca«, je začela. mati slavnost- no, »gospod Vej'vara jo poprosil za tvojo rdko. Ali hoceš deliti z njkn ce- lo živlJCTiijo hudo in dobro?« ^opica ni odgovorila. >Ako jo to glas tvojega srea, podaj' mu roko, hčerka«, jo spodbudila mati. repica je podala Vejvaru roko, tre- soco se. rtidva dovaliva to, höerika«, je na- daljevala gospa Kondt-likova, »jaz in oče. Bog bodi z yama in poljubita se.« Kakor v wimjah jie našeil Viejvara asta Pepicina in je pritisnil nauje bc>- jeC poljub. Po tern poljwbu je gospa Konddiko- vn poljubiila. Vej'varo in potiem sopro- ga in ravno tako je niapravHa s Pe- pico. S tcrni poljubi je bila »izja.vai« končana in zape-čatena. Se enkrat j.o pi'ijela igospa liver-, poljubila jo je in je reJtla polglasno, toda tako. da j'O je Rlišali tudi Vejvara:: »Spoštuj ga., hčerka, ijiiela boš do- breiga mom.« »Pri ton>-le bi moral'o biti že pivo«, se je oglasil gaspod Kondelik. j »Takoj pride, taikoj, stairi«, je do- j brovoljiiio zagotavljala gosiia, »sioer j bo pa še danes dosti priložmasti . . .« , Vo tej rodbinski sceni io zavladala za Veijvaro diušeoa tihota; nikido ni govorH', nihče ni vcnl'el kaj paved art i. Res težko je po tatki izjavi govoriti. In Ve-jivaira jc bil hvaležen. da jie pri- Ma «;z deset mi nut tot a Urlmnova, ki je neznansik'o debelo poiglodala, ko ji jiO gospa Kondelikova rekhr. »Z gospodoim Vejvaro s(> že poznas — ženin. mwc Popico . . .« (^ez pol niiuute potznej« j« po\'lekla teta Urlbanova gospo Kbndelikovo v spalnico in je hlastno vprašaJa: »Žeiiim? Ali je že spreig'ovorilv Ali je po'prosil za njo?« »Da — sedaj, predno si priišla . . . ¦•• »J'Cjzus, Mari ja!« je skleniila teita ža- lostno roke. »Da niste mogli. malo po- eakati, kar sem živa, se nisein videla teig-a . . .« Teta Urhaniava je bila iKHwnozena, petdeselletna gospa, klepeta\ra ženska, »gworna, ueskomi'iio občutljiva, tupa- tani batbiRva, toda liovsem dabu*a. '»No, niolči, Katinka, o.n je ravno nitfl, dokhn' Rimo ]>i:li sa.mi — to je radbin ska zaidev,a, Toda imeli boimo zaroko —¦ -danes, in pri tean bos . . .« Zunaj je zaizvonilo drug-iv — prišel j:ß gosped Slavii'cik. In takoj i)otcm [e pokukal v spaliLioo gospod Kondelik. »Beti — tak prine,si na raiizo — jaz bi snedel vola — vsi sra'o žo tu . .« In öoä nekaji časa io. draiil nosove vseh, ki so sedeli pri niizi. söeigetaijoci duh nM'zlega, svinjskegv^ jezika, ne d'olgo ilotcni pa je napoilnil abednk'o \'onj zla.to peoene g'osi, K'o je gospa Kondelikova podajaila uHwtom, jice. V nos nw je sicer prisei »e'ege- tajoci d;iih jezika, toda pri tem dielu VeJAarove gja.ve se je tudi ustavil. V dulm — in eloveik öuti vcasih tudi v dubu raizlioen vonj, že davno ne več dnbteC' — v du hm je cutil VejvaTa opoj- ni. vonj izmüsljenoga. roziiategva parka, koder se je sprdiaja.1 s Pepico. Gledal ie pred.se s široko odprtimi oomi in ni videl, kaj se godi okoli njega. In vstra- sil se j« skoro, ko je na-d seboj zaslišal glas .g.ospe Kondelikove, prijda je vi- li(;1 in inu je naložila na krožnik. ¦¦ ^(djublja.in rciko — poljubljaim ro- ko, niiilostljiva, gospa . . .« se je za- livalil Viejvara in so je branil. ¦¦Dovolj - dovolj ...» »Ne boidite otrocii. Vejivara«, je oponini.l go«pod Kondelik. »in jejte. Dann« popoil'dii'o sto zo lahko vse pre- bavili — niiorate diohiteti . . .« Gospa je s poglodom usta>vila daljiše beäode Kondelikove. N,a sr&čo se nista zmienila za to niti teta Urban ova niti gosp'od Slaviček in gospod Kondelik se je spo'ni'nil ter je hitro diodal: »N-o, po söbi sodim — salannensko sem laöen! Le diad miu, le! Po tem se dobro pije.« Ah, jed, pijača! Kaj je bilo vse to danes V^ejvari, ko je premiiaga;! p'osled- njo zapreko — (v svoiü bodaizljAvosti in neizkušenosti jie smatral dovoljenje starišev res za »zapreko«) — in je pri- sel do cidja. 'Aili se res ie pri taikih pri- ložnostih? Ali märe iesti cl"ovek,.ki j-e ia\nokar po[)ro.sili za roko miladenke? No, Viejvara jo pri&el onegia. večera saini do pr-epriicanja, da tak dogodek v življenju ne izkljwcuje niti jedi niti pi- ja.ee. Morda zat'o, ker niu j-o Pepioa vedno ljrigovarjaila? Ker tga je silüa. •Pepica ni str-eigla danes gostom. Go- spa Kondelikova ni tega pustila. Od- kazala j« höerki mesto poleg Vejvare in streigla ji }0 kaikor kaikeniu iimenit- iiciim gostu. Mati je vedela. kaj se spo- dobi. Vejvara in Pepica sta. danes glavni osebi Ako bi ne bilo teh dveh, no bilo bi te veoerje. Mislila je in- st inktivno in no vedoma, da se dances rodbina Kondeliikovai raizdeljuje na dve rod'bini. Čeprav bo Pepica še par nw^ocev doma — od dan-as naprej bo>- d(i \se njeno niisli, čuti. hrepenenje. in iipi merili drugam. Od danes na- prej imia gospa Kondelikova svojo hcr.v kakor izposojiono. Že ni vec po- polnimna. njena — .ie že Veivarova. — Kako hitro bo minilo teh par mesecev — Pepica. bo pod očetovo streho res saiino gost. Toda vkliub tomu se je ve- solila ffospa Kondelikova s preigovo- ro'in nuatier: kdör oženi sina,. ga zgubi kdor onioži -höer , dobi sina. In go- Stran 2. »NOVA DOB Ac Sčev. 28. sporazumu, ter imela često s^upne seje. Mislimo, da ie celo to poročilo zelo preuranjeno. Reoiganizacija naših oblas- ti se bode najbrže izvr5i!a, ni pa še gotovo, da bi se hotelo ustvariti tako veliko obiast kakor bi biln v slučaju spojitve Maribora in Ljubljane, sloven ska. In po tem pa — kaj bi tajdi? Ljubljana nam po skuSniali i/za pre- vrata nič ne diši. Za r;jo je eksistiraera je v motivih Zielo pe-stra, mclodijazna in i/^'istno instrumenti- rana. Risto Sa.vin je ustvaril z »Lepo Vido« clelo, n,a kaberetaa sin-o lahiko po vsej })ravicL ])onosni, Zasl'uisiia na ve- lik'^ni luspdiii, ki. #a j.o doži\'ola oi>era \- ra.z]n'Oidanem gledaliÄCu x Gelju, gi'c preil.vsoin g. j'avnaiklju Pölicu kot di- rigentu in režiserjsu. Pevci .so želi bur- iiie aplaiv/io. Zdasti ie treba omieniti go- fijjodi'cno V. MajdiLcVno (»Lepa Vida«), I4lg.. Ba.n.ovca, Janka in Befcetta ter gdi"1. Ribičevo in Španovo. Le- pe Vide« je i)etind.vajsetti> tudi malo casiitke k 70-eltinci komponista, d Sramotno js, da moramo nekatcre naše slovenske Celjane 5e vedno pod- učevati, da narcdno zaveden Slovenec vendar ne more in ne sme hoditi na prireditve nemškonacijonal- nih društev — in naj potem prirede karkoli in kjerkoli. AH vidite kakega Nemca, da, celo nemškutarja na pri- reditvah naših nscijonalnih druStev? Ali jih je bilo — menda z neko edino izjemo — kaj včeraj pri predstavi ljubljanske opere? In to je umetnost, ki je vsaj tcliko vredna ko odigranje posameznih glasbenih kornadov pri »zamorcu«. Toda Nenici hladnokrvno bojkotirajo tudi slovenske nepolitične, giasbene prireditve. Mnogi naši ljudje d Umrl je danes zjutraj ob 2. uri v celjski bolnici 641etni vpok. profesor g. Josip Oorečan, novoceikovSki ro- jak. N. v. m. p. ! cl Za Dijaslio foultinjo in Podporno druslco za uboue učence na qimnuziji jo prispeval profcÄorski rJ>or dirž. re- al ne ginDnazije v Gelju namesto venra n.ai grob svoj'ßinu tovai'i'su ¦&'. Josipu Gorecann. tl. Tridesetletiiico tsvoje nastanilre i' Oefju je pra/iiiioval te dni \ ožjem. rocl- binskem krogu uigiledaii zlaiar in j(uve- lir g. llafko Salniiic, ki jo polcig svojo- ga poklica tudi c?ela desetletjia ])riden dehivec v na&ili riaroidnLli druslvih. Zname so nj^ove mslujffo v Goljskein .spa Koiuleliikova j'O bila tako ponosna i mi toga bodocetga sina. Zet pri magi- »tratu!. Morda bo ni&koč svetnik kakor gosp'od Vonasek. In on a bo tasca svet- niikava! JJe])ic;a., ki je sedela polug Vejivaro, jo tega vedna «ilila: . • »Jejite. — gospod Vedvara! Vsomite! Napraviite mainici veselio . . .« Teta Ui'bamova je h.la.stno jedla. Iva- kou za stavo, saniio da bi že krožniki ivjginili iz iinize, da bi nastalo sLednj-ic to, k čemur je bila praivzaprav p'oval)- ljena. ¦ - Koleiga VejViaT'Ov, gospad Slavicek, je bil ])ravi gast. Ni se mziral niti na d'esno niti na levo in je jodel — vedno j«del, kadainkoli rail ie -darnaca gospo- dinjia ponudila. Gos v tem casu — in taka doiniaca igos!1 Doibri lijudlje,,. ti Kom- deliikovi! Mojster saun vedno naliva in daijie s teim daber vzgileid. Veiivara si je dobro izjbral. In n,a* tilioiina iie Slaviöek računal, da bo z V«ej.varovo ženitvijo zopet ena prijiajteLj«ka rodbina več, ka- inor l)o pr i sol vcaisili im dosma/öo ve Bkromino moilčal in je čakal, da ^•.se »oživi«, teta Urban ova pa ni hotela zacetj govoriti, da ne bi zaidrževala ta- ko stvari, ki morajo še priti na vrsto. Sedela je ravno, niepnemicno, giledala i je postrani na ljiubimca in je spodobno \ posk'uisaJa iz kozfirca. \ Vejvaavi bi zad-ostovala samo Pepiči- na družba, Vodno jo iskal pod mizo nianb roko in jo je stiskal. prstek za pi'stkom, samo kadar ga \u pogledala teta Urban ova., jo; kakor cla bi botela reči: Privo- hc'iia si, mladica, to je pravzaprav iz- niicd v.sqga n ajbold&e . . .« Ni trajt'cil dolgo ta inoik. G-ospa Koai- ddikova žo sama ni mourla vcč cakati. prišla jie naenjkrat iz kuhinje in je postavila na mizo dve steklenici vina in best kozaroev. »Kaj pa da.ješ to s(vm. Beti?« se je čudil gos pod Ivondülik. »Staa'i, stari«, je rekla priliznjieno gospa. »Kaj dagem! Spijemo na zdrav- jio kozarec vimi — ali si pozabili?« »No veš«, je nuenil igospod Konde- lik, MiM.slim,, da. bi bilo boilje, ako bi ostali pri pivn . . . Vsaj kar se mone tiičo . . .« »Bobro, stari, potem bomio pa zopet pili ])ivo —• toida sediaj moramo zaliti 7. vincim. K temai ne spaida piivo.« Hitra k postavila prcd vsafoega ko- zarecj na.palnila ga ie in &e jo vrnila k s\rojic:iniu stal'u. Toda n.i sod la. Prijola ie za s\'oj'0 oaišo in jie rek/la slavn'ostnO': »Sedaj moram oenjenima gostoma, teti Urbanovi in giospodu SJaivičku, naznaniti, da slaviimo nepricakovaJi, toda radosten rodbinski do^odek . . .* Tt-ta Urbanova se jo sklonila in jc zrla vprto na gaspo Kondelikovo, z iz- razom vel ike napotosti. kakor da bi se ji niti ne sanjialo, za kaj se gre. „Moj mož §me kaditi,u pravi mladä gospc Mica. „Ne škodi, če so zastori malo z&~ kajeni, ko se pa lah- ko takoj operejo. Ne mučim se s pranjern, ker vse to opravi RADION čisto sam." RADIOW Varuje pcrilo! pe^-skein iai kasneje Dramatičnem dm- Htvu. Danes ppodisedujie podruznici Ju- g-asl.oA'anskiü miati.ee in na« navdusuje na d-el-o za nake zasuzniiene brate. Pri- sren'o castitaimo! d Redita javna seja ce)jskega občinsKega odbora se vrši v petek Ob 6. uri popoldne. d 0 prekrasno sHkanem stropu v celjski grofsji (porotna dvorana) pte- dava dan,s ob 6. uri pupoldne v ljub- Ijanski bekcji Jugoslov. historičnega dtuStva na univerzi g. dr. Fr. Stele. Ker je stvar zelo zanimiva, bodemo skušali dobiti vsaj izvlečck tega pre- davonia za na-' list. d Yrenie imamo lepo, a priliicno liladno. Te dni,, po zaidinjcin smegu, je celo zini'zovalo. V-oeivijönjie poročito büograjske metereolcwkc uostaje pravi, da je bila voerajišnjia jutranja tempe- ratura po cell dnžavi pod ničlo. V Beo- gi-adu jo veenaj cell dan diezilo in sne- žilo. Veliko snesgii jin.iskl nož v hrbet. Ž,ena se je take] niviivestna zigrudila in zia pol ur<3 na cesti unirla. Pukši- ca so Se tisto nov. aretiraJi. Strasen umor slovenskeaa živinske- (ja irgovca na potu v Krapino. Ni so dolgo toga, kar «mo porocali, da j.e bil ubit neki živinski tiwvec iz Lancove vasi iia nekem tiiaviuiiku blizu PodJeli- nika. Sedaj pa jß bil ubit živinski tr- govec Jakob Sirol'niik iz Nave va,si pri Ptiiju in sicer na costi iz Ptuj.a. v Kra- pino, v nwtceljskGin pagoriu. Med pot- jo se inn je pri'druzil neka Glas iz Pre- grad-e. Ko sta doila v gozd, »a je Glas pobil s palico na tla in ie^iezavestno- niiii zabil lesen fclin v ütIo ter inn iz- taiknil oči. Vizel niu je 20.000 dinarjev v gotoviini in bra.niilno kniizico za 15.000 dinar jev. Glasa so orožiiiki že priji'li in je zloc.in priznal. d Železniski most čez Savo pri Za- grebu se j,e tolifko obrabii. da. j,e prioel v sredini popuišcati in bi lalika prislo do kataistrofe. Vsled texa se je želez- niško miiiisti'stvo odlocilo, da bode zi- dal-o druzegia, ki bo stal rtkrog- 40 nri- lijoniiOV dina.rjev. ManjSa opremijena S O b 3 v vili, snažna in solnčna, s posebnim vhodom, se o d d a takoj. VpraSati v Jurčičevi ul. 5. Krompir savinjski, vsako množino za seme po Din 2— za kg, semenski oves i. dr. vedno v zalogi. TrgiBvina Pl&vcj Celje, Vrazov trg. Na hrano in stanovanje sprejmem takoj ali začetkom prihod- njega leta dva boljša dijaka ali di- jakinji. Naslov v upravi. 3-3 iz vseh rudnikov prvovrsten dobavlja in do- stavlja trgovina Franfo Joftt, Celje, AleksandroTt ul. 4 Pro da so po ugodni ceni popolnoma n o v visokofrekvenčni masažni aparat z ultravioletnimi žarki. Naslov v upravi. Sprejmem trgovskega pomočnika z dobro predizobrazbo. Ponudbe na lvana Ravnikarja, Celje. 3-2 vm d Potrdlla o konkurenčnl sposob- nosti pri drzavnih nabavah. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja ha novo naredbo g. ministra trgovineinindustrijezdne!3. marca 1929 pod št. 3872/111 glede izdajanja potrdil o konkurenčni sposobnosti za državne Ifcitacije. V smislu te naredbe je v po- trdilih, katere izdaja zbornica za ude- ležbo na licitacijah, navesti : 1) s ka- terim odlokom, kedaj in pod katero številko je bila tvrdka, ki se hoče ude- ležiti ofertalne licitacije, sodno protoko- lirana, 2) od katere obrtne oblasti, kedaj in sod katero številko ji je bil izdan obrtni list. Pri tvrdkah, ki niso sodno protokolirane, ker po zakonu niso dolžne biti sodno protokolirane, je treba to v potrdilu posebej navesti. V pctr- dilu mora zbornica tudi navesti, da je tvrdka nesumljivo neoporečna, zanes- ljiva, stanavitna in vztrajna v vsakem poslu, ki ga prevzame ter da je kva- litattvno in materijelno sposobna za popolno ivzršitev dotične nabave, kar je v potrdilu še posebej povdariti. Pri navedenem je navesti za vsak konkre- ten primer tudi predmet in količino nabavke ter državno ustanovo, za ka- tero je dotična nabava določena. V potrdüu je navesti tudi katera državna ustanova je objavila dotično ofertalno licitacijo. Zbornica opozarja zato vse interesente, da v prošnjah za izdajo takih potrdil navedejo potrebne podatke, da se jim more izdati zaželjeno potr- dilo. Taksa in pristojbine za potrdila o konkurenčni sposobnosti tvrdk znaša Din 30—. (l Kaloim/iü kalednda v Beogradu. Uoograjski nadšikof di'. Rodic je s^rojo•• časno zaprosil beoffrajekb občiiiiO, naj bi v centru niesta prepustila priimerno stavbišče za zgTadbo katdiiske kate- drale v Beogradu. BeotRTajska oboin- ska uprava se do'ko ni ma»la ad-Iouiti, da bi uigodila tej prašnji. šele sedaj je koiniisar bee^rajfike občine inž. Savčir zadevo rešil in pokilionil katoli.ški cer- kveni občini v Beawradu za zigradbo katcdrale v Morav^ki uli<:i. v bližini fcolodlV'ora stavbišče v ii/jineri 3500 tkva- dratnih metrov. d Med. prijatelncanti: »Svetujein Vain, draiga gas pa; da vzamett» za pi'a- nje porila. SGHICHTov ¦>KAI)ION«. Potflojte d'aiiiiasnji oM'las!« Knjizetfnost. k Ilka Vašte - Burgerjeva: Urnirajo- Če duše. Zgodovinski roman iz baročne Ljubljane. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1929. 220 strani (Prosveti in zabavi, 23) Broširana knjiga Din 52'—, v originalni vezavi Din 62'—, poštnina Din 2—. Kouec 17. in v pr- vi polovici 18. stoletja je doživljala Ljubljana zlate dobe svojega umetniŠ- kega udejstvovanja. MZdi se mi, kakor da se prebujamo iz dolgoletnega spa- nja, kakor da bi nam vstajala nova doba, pravzaprav kakor da že stojimo sredi nove dobe in se bližamo njene- mu višku". Tako jo je povellčev&l Albus Zvono-milo pere temeljito in ne vsebuje škodliivih sestavin. ALBUS ZVONO MILO se dobiva v vseh trgovinah. Albus Zvono-rr.ilo je blago milo, izdelano iz čistih masti in nima nikahih jedkih dodatkov. Z divno belo milnico pere perilo lahko in brez muke ter čuva tudi najnežnejšo tkanino. Z Albus Zvono-milom lahko operete vse, kar prenese vodo, od najfinejše svile do najdebelejšega sukna. Gospodinja, ki uporablja A^bus Zirono-milo, ve, da je vedno in enako dobro. Albus Zvono-Sapun proizvaja: Albus tvornioa mila d. d. Movi Sad. mojster Mislej na razkošni veselici I. 1702. ustanovljene ljubljanske akade- mije glasbenikov ter radostno zrl na meščane, kako se dvigajo v sijaju in tekmujejo z najbogatejSimi plemenita- ši. Večina krasnih novih poslopij čaka le še poslednje roke pravega umetnikp, ki jim ustvari lepoto, in končno je prišel tudi ta : Francesco Robba. ,,Odkar je on nastavil v moji delavnici dleto, mi je roka utrpnila. Zdelo bi se mi sra- motno, da bi poleg tega genija še kdaj dvignil kladivo — razen, kadar mu se- kam temelj, podstavek za njegovo u- metnino44. S spoznanjem „umiranja" svoje umetniSke ,,du§e'4 se je stvaritelj semeniškega portala poklonil nesmrt- nemu geniju Robbovemu. Vse te zani- mive, a nam modernim tako daleč od- maknjene dobe ljubljanskega življenja s svojimi navadami in razvadami, sla- bostmi in veličino, nam je pisateljica prestavila v vseh podrobnostih, ki se kakor fpisani kamenčki združujejo v lepo zaokrožen mozaik. Iz bogate vse- bine, podane v 12 poglavj:h, označenih s pomembnimi letnicami od 1702 — 1755, se dvigata zlasti dva motiva: umetniško delovanje cast« in denarja žejnega Robba, ki mora vse svoje več- je umetniSke uspehe dosledno poplačati z nesrečami v lastni rodbini, ter tra- gična ljubezen slikarja Mencingerja do Robbove 2ene Zike ; oba pa spaja sim- patični zvonar Gašper Francki s svojim zlatim srcem. Med plastično podanimi opisi naj omenimo le veselico na Lju- bljanici, kapucinsko procesijo na veli- konočni petek, slavnostni sprejem treh .»odrešencev", ki so jih ponoči iigra- bili vojaki med novake, ter požar v Kranju. Z veliko ljubeznijo in z ob- sežnim znanjem napisano delo bo naslo med občinstvom brezdvomno mnogo hvaležnih čitateljev. Knjigo je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Učiteljski zbor drž. realne gimnazije v Celju naznanja, da je po kratki bolezni umrl gospod Josip Gorečan profesor v pokoju Pokojnega, ki je bil do 1. 1925. clan učiteljskega zbora, vedno iskren tovariš in srčno dober vzgojitelj mladine, ohrani v naj- lepšem spominu. CELJE, dne 8. eprila 1929. LJUBJANSKA KREOITNA BANKA Delsiiika glavnica Din 50,000.^00" Razervni zaklad okoll Pin IOyOOO.OOO"~ Centrala: Ljubljana» Dunajska c. E»Or>RXJŽNIC E: Brožice, Celje, Črnomclj, Goriaa, Kranj, Logatco, Marl» bor, Metfecvič, Novi Sad, Wo»o mcsto, Prevalje, Ptuj, -----Rakek, Sarajevo, Slowenjgradeo, Split, Tr»t.------ Brzojnvnl naslo« i Banka Ljubljana Telefon st. 261, 4<395^2,9O3in5O4 se priporoča za vse v bancno sfroko spadajoLe posle TLska in izdaja Zvema tiskarna. — Odgovoren m izdajatelia, tiskarno in rodakcijo Milan (Mim t Cil)u.