Tobaka je malo in drag je
Tobačna tovarna Ljubljana prodaja na tuje tobak, pa tudi cigarete - v manjših količinah - že dolga leta,"vendar pri seda-nji stopnji organiziranosti tobačne indu-strije v Jugoslaviji revolucionarnih premi-kov pri tem izvozu ni mogoče narediti. Panoga kot celota je slabo organizirana in zato so uspehi manjši kot bi lahko bili. Ena sama tovama na zunanjem trgu ne pomeni kaj dosti, pa čeprav je v naših okvirih velika. Šele celotna jugoslovanska tobačna industrija bi zunaj lahko žela uspehe. Na tujih tržiščih je konkurenca cigaretnih multinacionalnih družb tako močna, da bi celo naša celotna tobačna industrija komaj zmogla konkurirati. V TTL zato vidijo na tujem možnosti le, če bodo jugoslovanski tobakarji povezani. »Na tujem imamo trenutno možnosti na vzhodnih tržiščih«, razlaga generalni di-rektor TTL ing. Janez Čemažar. »Tam so možnosti lepe, vendar jih tudi tam počasi uresničujemo, ker je konkurenca huda. Naša panoga se mora zunaj spopadati mogoče celo z najostrejšo konkurenco. Naš interes je prvenstveno konvertibilni trg. Zato se usmerjamo na tretji svet, ki plačuje v dolarjih. Jugoslovani imamo tam kot neuvrščeni politično prednost, vendar nam to ne zadostuje, če nimanao tudi dovolj denarja. Z velikimi se mi v svetu ne moremo primerjati, saj celotna jugoslovanska tobačna industrija nima to-liko ostanka dohodka, kolikor da kateri od svetovnih tobačnih velikanov le za re-klamo, da osvoji tržišče ene države«.
Iz rok v usta
Prodor jugoslovanske tobačfie industri-je v svetu se zmanjšuje, kadar se slabša domači položaj te panoge. Trenutno pa so pri nas tobačne tovarne, brez izjeme, v zelo težkem položaju.
V Ijubljanski tobačni tovarni je to vide-ti tako: vsi repromateriali so se podražili, posebej še tobak, cene končnih izdelkov pa so ostale nespremenjene. Tobaka iz leta 1980, ki je bil tudi po tedanjih cenah, ni več in TTL dela že s tobaki iz lanske letine. To pomeni: velikansko negotovost, saj cene nove letine niso znane in v tovar-ni delajo v neznano. Ko se bodo dogovo-rili za nove cene v celotni državi, bodo morali Ljubljančani dobaviteljem tobaka plačati razliko. Izdelke pa TTL izdeluje in prodaja po obstoječih cenah in ko bodo znane nove, seveda ne bo mogla zahtevati od tisoč kupcev cigaret, da ji plačajo za nazaj. Te težave bodo seveda zaposleni občutili, ker ostanka dohodka ne bo.
Ker so se odkupne cene za surovi tobak
zvišale za več kot 90 odstotkov, je jasno, da končni izdelki ne bodo mogli ostati na sedanji ravni cen. To vprašanje bodo mo-rali pri nas zelo hitro razvozlati, ker bo sicer v tobačnih tovarnah prišlo do znat-nih izgub. »Sedaj gotovo ne ravnamo kot dobri gospodarji, ko delamo v svojo izgu-bo«, tolmači ing. JanezČemažar, »vendar druge izbire skorajda nimamo. Če bi usta-vili proizvodnjo, bi nastala na trgu zmeda in tega si res ne moremo privoščiti. Resni-ca pa je tudi, da nam preti velika izguba in
»Naša usmeritev v izvoz«. pravi ing. Janez Čemažar, »se ni začela v sedanjem položaju, ampak smo na to mislili že pred leti. Bili smo tradicionalni izvoznik toba-ka in na izvoz smo mislili tudi, ko smo se odločali za nove naložbe. Izvedli smo jih v prejšnjem srednjeročnem planu. Gre za novo tovarno v Ljubljani in posodobitev obeh TOZD za odkup in predelavo toba-ka - tozd Orašje in Senta. Vemo, da je trenutno edino realno prodirati v svet s ' tobakorn, saj so tu realne možnosti. Po-skušati pa kaže tudi z drugim. -^
Sedaj smo namreč z moderniziranim Orašjem in Sento in novo ljubljansko to-varno za to usposobljeni.
Res pa je, da so se medtem nekateri odnosi pri nas spremenili in da nam bo povzročalo težave. Poglejmo le naslednje: uvedli smo republiške devizne bilance, za-to je sedaj zelo težko dobiti devize od
takrat ne bo nihče spraševal po vzrokih, ampak nam bodo kazali le rdeče številke. Ker je bila lanska letina tobaka slaba, nam to položaj še slabša. Zato komaj pokrivamo trg in delamo skoraj iz rok v usta. Ker imamo v novi tovarni veliko zmogljivosti, bi lahko naredili precej več, če bi imeli repromaterial in seveda zago-tovljene ustrezne cene«.        -
Predpogoj - skupen nastop
Zaradi nastalega položaja lahko sedaj v TTL amortizacijo obračunavajo le mini-malno. To pomeni, da ne morejo dosegati začrtane stopnje razvoja. Pri obratnih sredstvih so vedno bolj odvisni od drugih in to povzroča dodatne stroške. Plačevati je treba obresti za posojila. Vprašanje deviz je eno bistvenih vprašanj tudi za TTL. Vrsto repromaterialov morajo toba-karji plačati v devizah. Celo domači doba-vitelji zahtevajo soudeležbo v devizah in tako so zapreke še višje.
drugih republik oziroma tozdov v teh re-publikah, pa čeprav je matična tovarna s svojimi skupaj začrtanimi programi drug-je. Tako se nam dogaja, da morajo naši tozdi, ki imajo drugje sedeže, svoje devi-ze, ki so lasl celotnega našega kolektiva. dati drugam oziroma jih sploh ne dobijo. ker imajo pač sedež v drugi republiki. Kako naj potem tovarna kot celota po-sluje«
Čeprav je jasno. da tobačna industrija kot celota v tujini ne more dosegati tako bleščečih izvoznih uspehov kot katera druga panoga, saj je konkurenca prehuda in proizvodnja jugoslovanskih cigaret preveč odvisna od uvoženih repromate-rialov, pa bi vseeno lahko Jugoslovani zaslužili na tujem marsikatero devizo več. Seveda je pogoj za to sodelovanje vseh in skupen nastop. K temu pa TTL spodbuja druge jugoslovanske tobakarje že več let.
,-:       -             MILOVAN DIMITRIČ