St. 23. V (iorici, v pondeljek due 18. marea 1907. Letnik IX. Izhaja vsaktorek in noboto ob 10. uri prodpoldiin. Akopade na ta dnova praznik izide dan prcij ob 6. zvečer. Staue popošti prejeninii ali v Gorici na dorn pošiljan cnlolftiio 10 K, polletno 5 K in Žetrtletno 2'50K. ProdajasevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellprsitz v Nwnskih ulicah in L e- ban na Verdijevem tekalisöu po 8 vin. i GORICA ITreilništvo in upravniitvo se uuhajata v »Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. U. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi sc računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- nijo Be po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni nrednik Anton Bavöap. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). liberale! v volivnem boju. Rrasno je označil sobotni rtSlove- nec" *lovenskeliberalce. Preperela siranka so, ki si ne apajo postaviti kandilatov več v svojem imeno, ampak ae skrivajo za „neodvisne kmete". To kaže, da so blizu svojega poloma. „Slovenec" pravi o tth ljudeh : „Ob časa volivne borbe napenjajo politiake straake vse sile; pokažejo se vsled tega vse prednosti, pa tadi vse siapake njihove organizacije. Zanimivoje vse to opazovati za dušeslovca in politika. Nam se gre v prvi vrsti za to, da si ogledamo, kako se izknäa braniti libera- lizem na Slovenskem ; njegov nastop na politiškem mejdana nas pred vaem za- nimlje. No, eno mu moramo pribiti že zdaj: janastva ne kaže prav nič ; medJo in klavrno nastopa, kot bi ga bilo sram samega sebe, kot bi šelzasvojim lastnim pogrebom. Na Stajerskem se liberalci pridno gibljejo; to se pravi: par celjskih doh- tarjev ae pelje vsako nedeljo von na shode, toda ti izleti so silno kurijozni. Nemcgoče ti je, od teh Ijodi zvedeti, kaj pravzaprav hočejo. Če jih primeä pri Ji- beralni dnši> ti vso utaje;govore vsakema, kakor ma je Tšeč. Vsak količkaj pošten Überalec mora ta hinavski štajerski mišji lov zaničevati. Ti ljudje se upajo javno reči, da so proti svobodni Soli, proti , razporoki. proti ločitvi cerkve od države; spoaobni so, da se zapišejo v tretji red... samo da bi dosegli zaželjene mandate. Edino za to jim gre! Narodna atrankaje navadna lovska drnžba na mandate. Rot be!i dan je to jasno iz njihovega poato- panja. Spravili bi se s celim svetom, po- klone bi delali duhovščini in Škofa, pa tadi prvakom, samo, da bi jim dali nekaj Daandatov. Stranka, ki se je ustanovila j *golj iz opozicije proti prvakom in du- j hoväeini, bi bila najrajäe vrgla v kot vse j bojno orožje, ko bi ji dali mandatov. ! Brez arama, brez časti ! Na Goriškem se Gabračeka ne gre j v prvi vrBti za mandate, marveč za nje- j govo tiskarno in trgovino. On potrebuje ' franke; ker je v avoji preprostoati mislil, , ^a bo liberalizem zmagal, se ga je okleiiil. '. *n zdaj ga ne more opustiti, ker bi dm- ! 8od nihče ne maral zanj. Zato je treba i \ nekaj strankarskega ropotanja. Kd;. bo pa bral „SicoM in kdo bo inaeriral v nji, če ae je nihče več ne bi bal. In bal bi se je ne, ko bi ne šarila s atranko. Upajmo, da pade GabrŠčekovo krdelce s primerno castjo pri volitvah. Boste videli, 1 kako se bo brž izpremenilo „Sučino" vreme. Eno pa moramo Goriškim libe- ralcem priznavati: aarovi so mnogo bolj | od ätajerskih in nekoliko manj hinavski. I Nekoliko noanj, govorimo, ker odkritih namenov tadi oni ne pokažejo. Eden je bil odkrit med njimi — dr. Tama — in tega ao postavili na bladno. Volivni boj na Goriškem se pač mora razmotrivati z religioznega in politiškega stališča; toda ne prodrl bi ma do jedra, kdor bi ga ne štadiral tadi s trgovsktga vidika. i Na Kranjskero, kjer žive očetješta- j jerakim in goriškim liberalcem, jepa stvar i i äe bolj žalostna. Vai pravijo, da je Tavčar 1 I doigral, in vsi se tako obnašajo, da bi j Trillerja tadi radi na lep način spravili ! od sebe. Sram jih je odkritosti, ki sta jo j ! ta dva že časih pokazala. A v svojem ! arama so nerodni. Kar bi radi zakrili, | jim po nerodnosti samo zleze na beli ¦ dan. V Ljubljani še kandidata nimajo. j Dr. Tavčar javno zastopa načelo, da je ; najbolje, da ne nastavijo nikogar, češ, da j en earn, tadi ko bi zmagal, ne bi na '¦ DoDaju prav nič mogel narediti. Po No- tranjskem se pa tradi Arko v „Notranjcu" j z dokazom, da Dekleva ni liberalen kan- \ didat; z ovojtm neodvisnega kandidata ! zakriva njegov politiški značaj. Pa kaj pomaga ! Cham in Novak se izdasta pri ] prvi besedi, ki jo izpregovorita. Liberalni volivni boj na Kranjskem se vrši v zna- menja razbitosti in notranje oalabelosti • liberalne stranke. Otroci, ki imajo več ! korajže kot pameti, so ga vzeli v roke in prvaki se jim bodo smejali, ko bodo te- peni, Mi tadi!" I i Dva shoda I na Vipavskem. j Včeraj sta se vršila na Vipavskem dva shoda. Eden pri „Rebku", drugi v Rihemberga. Znaöilna sta za način, kako bijejo pri nas liberalci volilni boj. Laž in obrekovanje, tulenje in žvižganje, to je njih orožje, v tem njih moč. Za seboj imajo nezrelo mladino, razne magnate j in od njih odvisne ljudi. Ljudstvo pa 1 I jim obrača hrbet. To sta pokazala jesno včerajšnja shoda. Volivni shod v Rihembergu. Nad 350zborovalcev! Dvorana ho- tela „Liöen" je bila nabito polna in tadi med vrati in zunaj v veži je bilo precej Ijodi. Ta je bila zbrana večinnma libe- ralna banda, ki je prisla na shod, delat nemir. Rihemberžanom v cast p» bodi ta povedano, da jih ni bilo med krieači niti deset. Bili so večinoma tnjci, iz Komna in celo iz Nabrežine so prišli, da delajo zgago. A Ijadstvo je samo naredilo mir | in red na shoda in kričači so morali obmolkniti in mirovati. Neki človek, po imena Nemec, iz Nabrežine je pripeljal seboj par Ijadi, med temi nekega Medica iz Ljabljane, ki pa jo je moral odkuriti. | Bilo je navzočih še nekaj drogih ve- . ljakov, ki jih pa ne imennjemo, ker smo | prepričani, da se ne strinjajo z naatopom | svojih somišljenikov. | Shod je otvoril predsednik „Sloge"" j deželni poslanec dr. Grogorčič. Za j predsednika ehoda je bil izvoljen žapan P a v 1 i c a, ki je ob velikem navdnšenja | predstavil kandidata dr. Petra Laharnarja, ki je takoj dobil besedo. Govoril je: ' ! Danes mi je prvikrat cast govoriti Vam. Od doma sem bil večkrat pozvan, I i naj kandidiram, a j&z sem bil radi tega i : v veliki zadregi in sicer zato, ker je po- I sel državnega poslanca težaven, ker se j mora Ijadstvo zastopati vestno. (Odobra- ' vanje.) Sprejroem ta poseJ, če Jjadstvo to ; zahteva od mene, a ne vsiljnjem se ni- komnr! (Odobravanje.) Pripravljen sem | vse svoje moči žrtvovati za Ijadstvo. | (Veliko odobravanje. Liberalci zanaj de- lajo nemir, a energični nastop Rihenber- I žanov napravi kmalu red.) Te nastope, j ki go se vršili sedaj, si trezni možje, j razlfgajle sami, jaz o njih ne govorim! (Pritrjevanje.) Napadajo me, ne da bi jim bil dal za to kaj povoda. Rekli so, ! da imam vezane roke. (Klici: Kaj pa Štrekelj? Ali on nima vezanih rok?) \ Res je, vsi državni nradniki, razan sod- i nijgkih arsdnikov, imamo vezane roke, emo odvisni od vlade. (Klici: Tako je! | Tadi Štrekelj je odvisen !) Jaz pa sem prišel Bern, da delam za Vas, ne pa za vlado! (Veliko odobravanje), zato nočem vezanih iok ! (Veliko odobravanje.) Kar sem izjavil že v Sežani, izjavljam danes tnkaj pred v&mi äe enkrat pod častno besedo, da atopim v pokoj, ako bom izvoljen. (Nav- dušeno odobravanje.) Živel bom tu med ljudstvom, prihajal bom med vas in sem prepričan, da me bo v teka dveh let poznal oseboo vsak izmed vas in jaz njega. (Odobravanje.) Moj program je program Ijadstva! (Navdašeno odobra- vanje.) Vaše želje so moje povelje, ne pa povelje vlade ! (Odobravanje.) Niaem vladni kandidat (odobravanje), pa tadi nočem biti. (Gromovito odobravanje.) Kot kmetski sin bom ostal med ljudstvom, da izvem njegove potrebe. Kdor ne živi med Ijud8tvom, ne more vedeti za nje- gove potrebe. Zagovarjal bom želje in potrebe ljudstva, ne pa želje vlade. (Odo- bravanje.) Nato obsoja govornik one, ki zanaäajo med nas prepir, nameatu da bi zdraženi delovali v blagor Ijadstva. — Spoštujmo se med seboj 1 (Klici: Ne pa kričati in nemir delati na shodih.) Imamo sovražnike dragod, na jaga in severa, ki pravijo, da Slovenci nismo enakovredno Ijadstvo. Jaz pa izjavljam, da smo mi Slovenci enakovredni z dragimi. Izjavljam pa tudi, da je naše Ijadstvo verno in katoliško in da se tadi jaz smatram za katoličana, ki hoče tadi kot tak amreti. (Veliko odobravanje.) Danes se ni mogoöe spaščati v ra- zna draga vprašanja. Naža akrb naj bo, da napredajemo v vsakem ozira. Vsak mora v svoji stroki napredovati in v tem ami si a smo tudi naprednjaki. To je pravi napredek, ne pa kaj drazega. Slednjič äe enkrat zagotavlja, da bo šel z vso odločnostjo na delo za ver- no Blovensko ljudstvo. (Navduäeno odo- bravanje, gromoviti klici: Živijo Lahar- nar !) Dr. Dermastia je kazal na do- sedanje delovanje kandidatovo. Kot ain revnega kmeta se je aam s svojimi močmi izštadiral in je pozneje v državni službi na Krasa deloval tako dobro in ljudstva v korist, da ga je 13 občin izvolilo za svojega častnega občana. Iz tega se vidi, da ga je ljudstvo znalo ceniti, ker ima mož sice za ljudstvo. Na sežanskem ko- lodvorn jt dejal, ko so ga prišli pozdra- vit: „Nisem priäel sem radi sebe, ampak radi tebe ljudstvo !w (Veliko odobravanje). V državnem zbora bodo na dnevnem redu važna vprašanja. Prepričan sem, da bo ta mož svojo nalogo izvräil tako, da boste čez 6 let, ko bo potekla doba LISTKK. Dve Ml (Šaloigra v enem dejanju.) (Iz nemškega prestavil V.) (Dalje.) Osmi prizor. Olga siiiiKi. Olga: O jej, o jej, kam sem jaz vboga reva prišla! Kje so moje lepe sanje o lepi vili, o vožnjah v krasni °^jji, o služabnici zainorki? Kaj mi Poniaga bogata, pa skopa teta. Krave °om molzla! Kosilo bom nosila na polje "~~ dve uri daleč! Ne ! Rajši se hočem Pnduo učiti, da postanem učiteljica, — lla zadnje morski valovi kot hiše visoki "~~ morska bolezen ! Brrr! Tresem se od Sroze! Hvala lepa, ljuba tetka, jaz °stanem tukaj! (se joče in gre.) Deveti prizor. A ii i c a : (vzradoSčcna.) Ravnokar eni pisala prijateljici naj mi pozve naslov avstrijskega konzula v Petro- Ssadu. Kakor hitro izvem kje je moja eta> takoj ji pišem. Kot sestra moje ranjke marae mi prošnje gotovo ne bo odbila. Ah, to bo lepo! Imela bom svojo kočijo, oblek brez števila, služabnice, ki vbogajo na migljaj, vozila se bodem na sprehod in postavljala se bom kot ime- nitna gospa v salonu svoje tete. Ha, kako se bo Olga jezila. (posluša.) Tilio ! Nckdo irka Naprej! {)eseti prizor. Auica, Lizika. L i Z i k a : (Oblečena kot poljakinja, na glavi kozaško kučmo, v roki velik pasji bič.) Ni- kogar nisem našla na hodniku, da bi me naznanil. Ali je tukaj dekliški zavod? Auica: Da tukaj je, milostljiva gospa! S kom želite govoriti ? Lizika: Imenujem se gospa Lu- bovska; iščem svojo nečakinjo Anico. Anica: To sem jaz, milostlijva gospa tetka! Lizika: Tako! Si torej moja ne- čakinja! Daj da te objamem. (jo objamc) Anica: (Ji ponudi stolicoj Prosim, gospa teta, izvolite sesti! Lizika: (Sede.) Povej mi, draga i moja, ali bi ne hotela z menoj na moje posestvo na Poljskem? Tvoji varuhi meiida temu ne bodo ugovarjali! Anica: (Veselo) Prav rada, gospa teta, to je bila vedno moja najiskrcnejša želja. — Lizika: (Šviga /. bičem po zrakii.) Prav, ti se torej pelješ z menoj. Toda pri nas ' se mora ubogati, (Udari z bičem po mizi.) ! Pasja kri! (Anica se strese preplašena.) Sll- ženstva pri nas ni več toda bič mora biti. (Udari zopet po mizi.) Pasja kri ! Se- ; veda ti kot sorodnica ne boš tako po- gostoma tepena. Pri meni boš imela 1 lahko delo, skrbela boš za perutnino, tristo kokoši, dvesto rac in petsto gosij. To boš ti oskrbovala. Vse dohodke boš natanjko zapisovala. Natanjko! Razumeš! ; (Udari po mizi z bičem.) Pasja kri! Če lie? (Ji žuga z bičcm.) Zvečer pa mi boš brala na glas iz egiptovskih sanjskili bukev. Včasih se popeljem tudi k so- sedom na obisk. Toda, punca ali imaš kaj korajže? Pri nas so volkovi, silno! ii evarne zverine ! Ali znaš dobro streljati Anica: (Vsa preplašcna.) Jaz, O jej, jaz? Lizika: Že prav, tudi temu se človek privadi. Torej, ti se pelješ z menoj ? Anica: (obstavijajoC se.) Pojdem, milostljiva gospa teta, samo če bodo moji varuhi dovolili. Lizika: (jezno.) Mora jo ! (udari z bičom po mizi.) Pasja kri! Anica: (Se strese od straliu.) Da, mo — mora jo ! Lizika: Z Bogom, na svidenje! Čnajsti prizor. Anica sama, jokuje. Anica: O, moj Bog, kako divja je vendar ta ženska ! In kakšen bič ima t Perutnino torej bom oskrbovala in vol- kove bom streljala. Brrr! (Se trese od groze.) O jaz vboga reva! Ne, jaz ne grem žnjo, tukaj ostanem in pridno se bom učila. K svojemu varuhu pojdem! (Se stisno jokajoč v kot.) (Konec pride). državnega zbora, Jahko rekli: To je bil poslancc, ne zase, ampak za nas ! (Nav- dašeno odobravanje). Zatorej zakličimo: Bog živi našega kandidata dr. Petra La- harnarja ! (Viharni klici: Živijo Lnharnar I) Žopnik Strancar je govoril o važnosti volitev in o lem, zakaj naj vo- limo dr. Laharoarja. Bližajo se voiitve, ki bodo važne posebno za slovensko Ijadstvo. Nobeno Ijadstvo na Slovenskem pa ni bilo doslej loli zapostavljeno, ko ravno kraäko in vipavsko. Dahovniki poznamo vaše ležnje, ker živimo med vami. Ali naj bi bili brezbrižoi sedaj, ko nas kliče naša vest, potegovati se za vas in vam iti s svelom na roko ! Zakaj se ogrevamo za dr. Laharnarja? Ali zato, ker bi s tem iskali zase kako korist? V imena sloveneke duhovščine zavračam tako sumničenje! V prihodnjem držav- nem zbora se ne bodo razpravljale naše zadeve. Po vsem svetu se bije boj o ver- 8kem in gospodarskem vprašanja. Pri- hodnji državni zbor bo sklepal o svobodi cerkve in ali ostane zakon neločljiv. Drugo vprašanje je, ali ostane v Soli križ, ali se proti vaši \olji vpelje v šole brezverska vzgoja vaše [mladine. Tretjič hočejo ugrabiti, kakor na Francoskem cerkveno premoženje, da bi moral vsak sam vzdrževati službo božjo, kdor bi jo hotel imeti. Potem ko bi prišlo tako da- ieč, ko sedaj na Francoskem, bo zastonj zdihovati, češ, tega nismo hoteli. Potera bo prepozno. To je eno. Drogo pa je gos- podarsko stališče. Rečem v tern ozira le: Poznam dr. Laharnarja dobro, ker sem bil 3 leia v složbi pod njim. Poznam ga, da je pripravljen dati vse Bvoje moči za Ijadstvo iz Jjubezni do njega. Laharnar more biti poslanec, ker pozna dobro razmere v Avstriji, ki ve, kam se je treba obrniti, da ee kaj dobi za Ijadstvo. Laharnar more biti poslanec, ki nima vezanih rok. Vezane roke imajo iiižji aradniki, ki morajo ubogat: višje. (Klici : Kakor Štrekelj ! Veliko odobravanje.) llo- čete li takega poslanca ? (Viharni klici: Ne maramo ga I) Laharnarja ni prignala sem želja po bogastva, ampak ker bi rad živel med svojirn ljudstvom in mu po- magal. Ne dobimo boljšega poslanca, ko dr. Petra Laharnarja! (Viharni živio- klici Laharnarju) Sedaj ste um izkazali zaupanje. Zakličite pa 14. maja trikratni živio bebi s tem, da soglasno oddaste svoje glasove za dr. Petra Laharnar! (Viharno, dolgo trajajoče odobravanje). Župan Pa v lie a pozivlje navzoče, naj se izrečejo za Laharnarja ali proti njemu. Zagromeli so po dvorani bnrni klici : Živijo^naš kandidat Laharnar! Navdušenje je bilo veliko. Dr. Laharnar se zahvali za za- upanje. Če me izvolite bom deloval v gporazumu z vami, ob vsakem važnejsem vprašanju, ki bi se obravnavalo, bi pri- hitel med vas, se posvetovat. Če pa Vam se zdi, da je boljse, ako izvolite dragega, ma želim vsega uspeha I (Viharni klici: Nočemo drugega ! Vas hočemo ! Dr. Dermaatia jep ozivljal nav- zoče, naj izvräe vsi avojo volivno pra- vico. Vfti na volišče ! Nihöe naj ne ostane doma ! Da homo na dan voiitve lahko zaklicali: Bog živi novega poslanca dr. Laharnarja ! (Nepopisno navdusenje.) Nato ue zahvali predsednik „Sloge" in njenema predsedniku dr. Gregorčiču, ker je sklicala „Sloga" shod in zaklja- čaje s 3 kratnimi živijo klici na „Slogo" in dr. Luharnarja bijajni in lepi »hod. Ljudstvo be je ruzhajalo polno navdu- šenja. Pevski zbor g. Poniža pa je še ostal in zabaval Ostale v gorenjih pro- storih z lepim in ubranim petjem. Liberalni volilni shod pri Rebku na Goričici. Dr Treo kot liberalni angelj varuh je pripeljal kandidata Štrekelja. Volivcev je bilo zbranih okoli 200, najmanj 30 naše straiike. Večinoma so bili vo- livci iz DobrBvelj, Brje, nekaj iz Ajdov- ščine m Vrtovina. It domaee občine le par radovednežev. Predsednikom je bil izvoljen trgovec Vrčon, podpredsednikom vrtovinski žnpan, zapisnikarjem ačitelj Mermolja. Predstavi se kandidat Strekelj, ki izjavi da se na prošnjo Ijudstva žrlvu- je. Ne bo več obetal kakor kar more spolnit, deloval bo za blagor kmeta. Ko je končal, so navzoči zagnali krik živijo Strekelj, dol z Laharnarjem. Dr. Treo je govoril hinavsko ogorčeno zoper dr. La- harnarja. Rekelj je da ga je kar zona oblila ko je zvedel o kandidaturi Lshar- narjevi, katerega kandidirajo dahovniki in vlada. Duhovščina bo zanj pridigala in celo molila, vlada si želi dobrega po- licaja. Klerikalci so poklicali dr. Lahar- narju, ker nimajo med aeboj spoaobnega moža. Berbaö ni nič naredil za uravnavo Vipave, Gregorčič tadi qe. Ljudstvo po- trebaje poslanca, ki se postavi proti vla- di. Liberalno ljabezen je izrazil govornik 8 stavkom: Kdor nima pred vsem dru- gim svoje koristi pred očmi, je slab go- spodar. Sploh je govoril Treo le o dr. Laharnarja, katerega o*tbno spoštaje. Govoril je zopet Strekelj, da ni vse- mogočen, zato ne bo mogel vsega storiti. Prišel je na vabilo äempaskega in tukaj- šnih žapanov. (Šempaski župan pa ni niti volilec v tem okraja. Navzoča sta bila izmed žapanov le vrtovinski in črniški. Ko bi ga bili domači žapani povabili bi bili pripeljali s seboj cele kompanijeljud- stva). Učitelj Mermolja je predlagal naj se izreče ogorčenje nad klerikalnimi ča- sopisi, ki so obrekovali Streklja, in na- pravili poklon osebni častivrednoati La- harnarjevi. Dr. Treo pa je rekel da Li- harnar sicer sleče vladao suknjo, vladne kože pa po 25 letnem službovanju ne more sleči. Mermolja priporoda kandida- turo Šlreklja, ki se sprejme z burnimi klici. Na prašanjo je li kdo zoper kandi- datoro Streklja se oglaai domači žapnik Koaec. Kakor da zasliäijo samega vraga, zaženejo navzoči liberalci krik. Šele dr. Treo je napravil mir. Kosec jo oporekal temn, da.je naše časopiaje osebno na- padalo Šlreklja in konstatiral, da je dr. Treo osebno napadal dr. Laharnarja, ce- mnr je pozneje sam Treo potrdi), trdeč, da je treba udariti klin s klinom. V drž. zboru se ne obravnavajo le gospodarska vprašanja, ampak tadi verska in dolska Za tega kandidata pa ne more biti, ker je pri stranki, ki s svojimi glasiii spričuje, da je protiverska. Liberalni hrap ni pu- stil žapniku dalje govoriti. Dr. Treo re- agira na ociUnje, da je njih stranka pro- tiverska . . . Strekelj se tadi ogorčeno zavaruje proti očitanju, da je brezverec, Cesar mu pa župnik ni očital. Ker je li- beralno kričanje vedno veče, se žapnik odpove besedi : Predsednik zaključi shod. Proti Laharnarju je govoril tadi znani galanter, bivši sežanski župan, Mohorčid, ki je trdil, da Laharnar ni znal druzega, kot zapirati krčme, prepovedovati Hemnje in aretirati nedolžne Nabrežince, ki so napadli Italijane ob umoru pok. cesarice. Sploh ga je slikal kot krutega uradnika. Končal je z verzom : Ne ßtraäijo nas ne vice, ne pekel; Živijo naš kandidat Strekelj! # Tu se vidi, bafcco Iažejo liberalci. Vrgli so v svet vsakorstna očitanja brez dokazov. O-tebno so na najpodlejši način napadali osebo dr. Laharnarja, med- tem ko na naäem shodu ni nihče naph- dal Streklja. Njegovo ime se je komaj parkrat imenovalo. 0 programu niso zi- nili skoro nie. Ti podli napadi dokazu- jejo, da liberalcem v resnici prede. Vo- lilci, spredite zaniko, ki jim bo 14. maja j zadrgnila vrat! V boj za L tharnarja ! i Goriški deželni zbor. • (Knajsta seja 10. marca). \ Po otvoritvi aeje je glavar naananil ¦ sledeče interpelacije : Posl. J a k o n č i č i je interpeliral radi uravnave potoka Vr- tojbice, radi ceste ob Kozbanjščeku, radi cesle Golobrdü — Britin — Vrhovlje do Kambrežkega ter radi kapnic in vod- njakov v Brdih. D.\ Treo je interpeli- ral glede strogosti pri pobiranju užitnine, glede prošenj Kraševcev za podpore pri dovažanju knne 1. 1903 in glede g rnna- zije ter realke v Gjrici. Nato je bil nujnim potom sprejet predlog dr. Gregorčiča, da se dovoli ob čini Koritnica 400 K za vodovod. Dr. Treov predlog glede podeljevanja Draštva „Societä popolare friu'ana" 200 K; Prošnje dijakov Pavlin, Pjvšič, Znidarčič, Miani, Pauletig, Kemperle, podpor visokošolcern je bil sprejet. Pred- Bačar' Medvf šček, Kenda, Liöar, pl. Z ern- log posl. L*panje glede dovršitve osu- i feld in Rocco s0 8e izr0ČiIe dež- odborD' ševalnih del na Kobaridskein je bil iz- da razdeli med nJ° P° P^vidnosti 2000 ročen dež. odboru. Proračan deželnega K' Obrtni šoli' ki 8e ima a^anoviti v zaloga za leto 1907 je bil z nekaterimi Solkana 1200 K; Josipa Gregorič 100 K; spremembami sprejet. Štatat deželne ErniliJj SleJko 300 K"' Mlekarnici na Pla- kmetijske Sole je bil sprejet. Z*kon, za- nini 70° K5 tSiroli po pok. očiteljici A. devajoč osuševanja močvinj in „Mano- Mözetiö 30° K' Kmetijski zadrugi r^činj- leta« v občinah Oglej, Červinjan in Terc ! ski 100° K' Siovenski obrtno-nadaljevalni je bil sprejet. Sprejet je bil pravilnik za ; šoli 24Ö° Ki V »**»olja»DJe kraških trav- deželni odbor in Statat za osobje dežel- : nikov 300° K>» Siovenski dekliäki §3li nih uradov. Za zgradbo pelagrozarija v 240° Ki M ekarnicam v Doljeh in Z*vr- Grad;šču je bilo dovoljenih 40.000 K. nka 40° K<»' Občini F-amicello 800 K; Zakon zadevajoč premembe § 6. zakona Občinarjem v Mirniku in Bre2u 1000 K; z dne 28. febraarija 1890 dež. zak. St. ! Cehtaemu o^bora v S^žani 3000 K; Gwt- 8 o n«gradah za poačevanje veronaaka | nema odbora v Bovcu 300° K^ Občini na javnih ljadskih šolah je bil sprejet. i Gapriva 1000; G stnemu odboru v Aj- Zakon o u^edbi volilne dolžnosli za po- j ^ovščini 3000 K; Zt pospeäevanje plan- litične volitve je bii odklonjen z glasovi j ŠHrstva 3000 Ki ObČAnom v Logaräöah laäkih in slovenskih liberaicev. Treo je ! na proSnjo Petra Božiča 600 K; O bčini govoril proti, češ da je zakon premalo BilJana 150° K5 Kato1- Po1- društvo v Ko- strog, dr. Marani pa, češ da je preatrog. baridu 300 K' Vin°- ia sadjerejskim za- Zakon o delni premembi zakona 6. ju- drugam v Krepljah, R hamherga, Berjab, nija 1887 dež. zak. at. 18, zadovajoöega Kamnjah in Komnu po 300 K; Župan- izvršitev in vzdrževanje namakalnih na- prav na tržiškem poliu je bil sprejet. Zadragi C rcondara-Manolet je bilo do- voljenih 3000 K podpore. Nadalje so bile dovoljenje podpore: v zgradbo c^ste Capriva-Preval-Vipolže 10.000 K. Ža- panstvu turjaškemu za zdravstvene na- stvu v Dornbergu 300 K; Gozdarsbema olepševalnemu društvu v Kobaridu 100 K; Z^drugi avstrijakih [obrtnikov, odsek Gorica, 5500 K; C. kr. kmetijskemn druätvu v G irici 500 K; Slov. kmet. draätva 5000 K; Slovl kmet. društvu za zatiranje škod- Ijivih mrčesov 500 K ; Zavodu za pospe- prave 300 K; Zupanstvu marjanskemu ! Sevanje obrti v vzdrževanje sole za sli- za javno-koristne naprave 400 K; Ža- | kftrJe ild- 500 K; Zvezi kmflčkin posojil- panstvu faljanskema v napravo vodnja- j nic 30° Ki ProärJa prebivalcev Senika kov v Foljana, Redipaglia in Polaca ! se J6 m°M* ldtž- o^boru; Občini Do- 1200 K; Za premije konjerejeem na raz- \ lenJe ZA cesto Lonzan-Macorig-Ratars stavah v Tolminu in Gradiača 1000 K; Avitrijskemu ribarskemu in ribskema društvu 500 K ; G^stnemu odbora tržiš- kemu v popravo akladovne ceste Grillo- Morarat 800 K; Žapanstvu zagrajskemu za kanalizwcijska dela 2000 K ; V zgradbo ceste Morteins-Gipodisopra v občini par- teolski 1000 K; Manicipiju oglejskemu za zdravstvene naprave 1000 K; Oheku c. kr. kmotijskega društva v Gervinjanu i 2000 K; Za uravnavo Morte^ine 400 K; Cestnemu odbora kobaridskemu v zgrad- bo ceste Tolmin-Kamno n» levem brega Soče od Tolmina do Kamnega 50.000 K; 400 K; Prošnja županstva avberakega za podporo se je izročila dež. odboru; Ža- panstva v Šmarjah za vodnjak 1300 K; Žapanstva v Šmarjah za zgradbo vodo- voda 400 K; Žapanstva v Štanjela za vodnjak 5G00 K; Župaostvu v Ajdovšoi- ni 2000 K ; 1 Skoöij in I. Berginc iz Raven 400 K; Žapanstvu Kred 700 K; Županstvu Selo 600 K; Gestnemu odbora v Cerknem 1500 K; Županntvu Kožbana 900 K; Žapanstva Biljana 1000 K, Ži- panstvu Kožbana za vodovod 800 K; Zu- pavstvn Bracan 900 K; Županstva Kož- bana za cesto Skrilje-Carovo 3500 K; Slovenskemu Alojzijevišču 600 K; lira- | Prošnja briskih občin za zgradbo želez- štvu „S. Vicenzo de'Pdvli- 600 K; Ita- j nice iz Gorice Preko Brd do Kormina lijanskemu Alojzijevišču 600 K; Olep^e- j se Je »zročila dež. odboru. Ravno tako valnemu društva „Progresao" 500 K ; | tadi prošnja za povlšanje prispevka za Za zgradbo mosta čez Oševljek pri Vi- čičih 2200 K; C^tnemu odboru Romen- skemu za cesto pod Štanjelom 1000 K; Gospodarskemu svetu v B irki zx napa- jališče 2000 K; Cestnemu odboru ko- menskemu v zgradbo vijadukta pri Na- brežini 3200 K; Gosp. svetu v Lfjžečah v popruvo ce^t 1200 K; Zidrugi za osu- ševnnje „Miakea 800 K; Renškema ža- panstvu v popravo ceste 2500 K; Zip. sežanskemu v preskrbitev vode. 10.000 K; Žap. gabrovškemu v zgradbo vodnja- kov 4500 K; Žup. rihemberškemu za ceste 200 K; V zgradbo ceste Ročinj- Karnbreäko 917 K; Gospodarskemu svelu v Koroni v napravo sesalke na obe n- skem vodajaku 300 K; Oböanom čiginj- ekim 800 K; Žapanstvu ajbskemu 2220 K; Žnpanstva ročinjskemu za popravo ceste i 100 K; Žapanstvu šebreljakema 1200 K; Županstvu trnovnkeinu 500 K; Žnpanstvu äteverjanskemu 500 K; Žapanstvu dre- ženskemu 500 K; V zgradbo vodovoda v Sola Lisec 650 K; Pogorelc«m 1/ana, Francoiu in Jikobu Sivec iz Žg) Hku- hidrografično službo v deželi. Izdelanje načrta za cestno omrežje v deželi se je tudi izročilo dež. odboru. Dijaku Josipst Torelli 150 K podpore; Prošnja akade- mičnega slikarja A. Chenevier se je iz- ročila dež. odboru. Žapanstvu Dol Otlica 4000 K; Zapanstvu Dolenje za vodnjak v Loncanu 400 K; Z» ceato ob Kozbanj- ščeku 4500 K in za cesto Kožbana-Belo- Nozno 1000 K; Prošnja za podporo Bi- ljanskega županstva se je izročila deŽ. odbora. Prošnje za podporo raznih cest- nih odborov so se izročile dež. odbora. Prošnja za osuševanje zemljišč ob Tribu5čici se je izroöila dež. odbora. Za zgradbo ce&te Dobrovo-Vipolže-Šte- verjan 2t.()00 K; Sadjarskemu društva v Gradcu 200 K; Proänja kmet. druUva v Gerknem za poaojilo se je izročila deŽ. odboru ; Proänja Jjsipa Luzzatto — dež- odboru; Prošnja žup. Oiek-Vitovlje z» za uvrslitev cest se je izročila dež. od' bora. Sklenilo se je ziiati novo vojaško bolnišnico v jažnem dela mesta. Stroälfi bodo znašali 340000 K. Sxlenili «o z\- paj 1800 K: G. Miltona Klavžar za '.,...,.' * , , i x„ „, .»„„orn "n*nn ', nnn „ r,_ ,_.:«,.._..,_____ i dhti tudi novo deželno palačo na slarem pokopaliäcu, ki bo stala okrog 590.000 K. Vzelo ae bo v ta namen 670.000 & posojila z amortizaeijo v 50 letih. Z* 1906 nag.-ade 300 K; Žap. kojščanskemu v zgradbo cest 2000 K; Občini Farra 600 K; Obiini VileS 300 K; Občini Z*- grad 600 K; Ojčini Foljan 700 K; V i ^-"i"» - -"~~—-';~u ... " ... ., ' . D ,, ,slft ' „ dva razreda „Trg. sole11 ki se ima U9t» zgradbo vodoiaka v Podturnu 1000 K; ! .,,...••„ r> . A , ,An vr rj , I noviti v Gonci, se je dovohl letni pris' Zapan8tvu v Anhovem 500 K; Zi bram- s ^nn _ ' . „ . t a :* . P , . . . ' .. pevek 6000 K. Za solo „Fnnta" se Je bna dela ob levem i>r*eu hudournika v , . __. „ ... • u,i. D . . r. . . .. „QOA ^ r,,x. . dovolilo 1000. Nato je bila seja zakljö Branica pri L'sjakih 2320 K; ObČini . . č innrk v v u u a i i ^ena 'n zaaedanje prekinjeno. Smarje 1000 K; Za bramhna dela v selu ' j:Bi3so del Cison" pri Vilesa 150 K; j r\ * Zudrugam v odvajanje Mondine v hon- j JJcLFOVI* snto 900 K; Žapanstva podgorskema 4000 K; lvanu Franzol, g)jenca kme- tijske sole 150 K; Iii vdovi Medoot 200 K. Za Gregorčičev spomenik. Ctäti dohodak „Gregorčičevega ve* čera" v hotelu „Uiiion" v LlubijaO 500 K. Novice. Nekaj in tr/asko „Edinost". — , Strašenje s „klerikalizmom" pojema, ani i"8, ži\io lorej „vladni stroj" ! Na prvo je vzela patent ,.Soča", na drago si prizadeva „Elinost". Naj bo kdo naj- pristnejši liberales, najbolj zagrizli fra- niason, ako je zoper „SoOo", a še tega ni trcba, dovolj da je m* podpira, in ž« je na indeksu med „klerikaler1. „Sočau sama ima fibriko," v kateri izdeluje „klerikales in „liberalce". Tako hoče, tako velnva, ,ia prava Bvoboda, osebna probtost naj se gre kadit ! Fudobno igro igra zdaj „Elinost*1 z „vludnim strojem". Ona lazvidi Fama veiikanske osebne prednos-ti, katere ima dr. Laharnar proti g. Strekelju, da se njiju spoaobnosti za po&lanstvo utti primerjati ne daste, ali „Eiinost" si je ie oi nekdaj špogala vmeševanje v goriške zadeve na Kraau •— v Tmta in okolici je že vse aredila ! — in ker so je dr. Laharnarja kan- didatara — naspiotno kakor Štrekljeva — brez njenega sxüta \zpot>tavila, zato ta (Laharnarjeva) kandidatnru ne more biti narodoa, ne more biti nlovenska, ampak je morala iz fabrike „Elinosti", ki je menda izkljnčno priviiigirana za izdelovanje „narodnjaštva", iziti kot „vladna". Zares, gorje žuliti ambicije g. -M&ksota ! Maščevanje ne izostaue, pu- sebno če se mu ponoja prilika, kokeli- rati z „naprednjaki", ki so ir.u ttiko pri- rasli na sree ! „Edinost" sama čnti, da je kan- didalnra dr. Laharnarja tako srečno iz- brana, kakor si jo ne more nobena stranka bolje želeti. „Edinost" ne more na njej najti made2a, nego le sornničenje, da je „vladna". In to tako trdovratno trdi kot ženiea, katero je vrgel mož 2a- radi svojeglavnoati v vodnjak. Ona hoče po vaej sill Kraševcem in Vipavcom su- gerirati domaevanje, da se za „Slogo" skriva vlada, da se je „Sloga" viadi prodaiu in da in era vsled tega delovati le po TOlji vladnih kregov in ne za bla- ginjo našega naroda. IWi se mora, da si je g. Makso za masčcvanje svojega „razžaljenega veličanstva" izbral jako mogočno ojožje, a tudi jako neokretno. 0 tem pa prihodnjič! Nekdaj in sedaj.— Sobolna „So- da" na najpodleiši načm napada kandi- data dr. Potra L ah a r nar ja. Vedoma zavija re^nico in laze, Med drugirn ladi trdi, da je bil ob priliki umora cesarice El)2abete „tudi dr. Laharnar med onimi, ki go poskrbeli, da je ptla palic* po slo- ven&kih hrbtih." To je ostudna laž 1 Takoj drogi dan po dogodku je oamestništvo v Trsta vzelo Luharnarja kot okr. glavarja v Nabrežini vso oblast in zasledovauje Slovencev prevzelo samo. To je reanic* ! In resnica je tadi, da je postalo vsled tega razmerje med glavurjem Lnharnar- jem in neriiško nacionalnim namestnikom Goessom tako napeto, da je to mnogo pripomoglo, da je pozneje Liharnar mo- ral iti v daljno Bakovino, kamor gotovo öi šel rad. Ko je L-iharnar I. 1901 odäel s Krasa, so „Sociu njegovi „grehiu mo- rali vendar biti znani. A vkljub temu je pisala dne 2. aprila 1. 1901 sledeče : „Njeg. Velio, je imenovalo okrajnega glavarja v Sežani g. dr. Petra Laharnarja deželnovladnim svetnikom v Černovcih. Kakor tadi se veselimo poviäanja »vojega rojaka, ki sijepridobil 2a Kras velikih zaslug in srea vseh Kra- sevcev, vendar se nam cudno zdi, da po- äiljajo edinega Slovencav tajino, *° ta tako 8ilno pomanjkuje spoaobnih ^adnikov?" Akoje bil Lsharnar tako zanie in *alt tiran, kakor ga „Soöa" sedaj opisuje, 2ak^j je pa takrat tako pisala? I2 tega 8e vidi, kol'ko vere gre lista, ki se zove «Sjča". Kdo je la^al? — Na liberalnem sheda „Pri Rebkn- je uuglašal dr. Treo, Kakof poroča „E iinoat", da narodno- I siapredna strunka ni nikakor protiver-ka | *er je na medklic gledo ,.Soče" izjavil, I a «trauka ne odgovarja za pieavo „Sočeil, er oi ujen organ. — Jako le^-O. Pütem- takem aboga liberalna stranka niti 8*0- jega glasila nima. Pa glejte! Dne 14. fe- bruarja jleta 1907, ko je odhajal v Egipt, je priobčil Gabršček v „Soči" članek, v katerean pravi: „Nirodno-na- predna slranka na Goriäkem ima na . razpolago „Sočo" in „Primorca"! Ima torej glasili, prav taki, kakoršni po- trebuje in hoče." V istem članka Gi- bršček opetovani pravi: Mi ne verajemo v čadeže ! Sedaj je vprašanje: Kdo je lagal? Ali dr. Treo, ali njfgiv politični šes Andrej Gabršček? Treo pravi, da „Sočatf ni glasilo stranke, Gabršček pravi, da je Kdo je lagal? Izburno informirana je tržaška „Eiinoišf4. 0 našera ^hoda poroča sle- deče : „Volilni bhod v Rihenbergn. V dvorani hotela Liöan držal je včeraj po- poladne svoj kaudidatni govor dr. La- harnar, katerega je priporočal areduik Kremžar". Tako I Laharnar je „držal" svoj kandidatai govor, Kremžar ga je govoril, poročevalec „Eiinosti" je sliäal pa travo ratsti ! Čisti doblček GregorčKevega koucortu, katerega so priredili v veliki dvorani „Uniona" v Ljabljani v nedeljo, dne 10. marca „Katoliško društvo roko- delskih p.močnikov", „Siov. katol. dra^tvo za delavke" in „Slov. kreč.-soc. zveza" je znašal 500 K ter je bila ta svota od- • po^lana g. prof. Berbuča v Gorico. («lagolica. Sklep škofovskega po- svetovenja «lede glagolice je tajen. Go- vori se, da škofje ne objavijo dekreta kongregacije, ampak se obrnejo še enkrat v Him. Mugoče je, da pošlje Vatikan po- sebnega poslanika, da proačuje položaj. Yülilna dolžuust in dež. zbori. Gornjeavstrijski deželni zbor je sprejel volilno dolžnost. Ravno tako moravski deželni zbor in solnograški. Zahvala. — G. žapnik Ivan Rojec je daroval tukajšni sol. knjižnici mnogo podačnih in zabavnih knjig, katere je izdaia „Matica Slovenska". Podpisani iz- reka v imenu äol^ke rnladine veleč. go- spoda najsrčnejša zahvalo. Vodstvo narodne Sole v Biljah, dne 16. marca 1907. J 0 s i p U i' b a n č i č, nadučitelj. — V vodnjak padla. — Včeraj popoludne je šl» 20 letna Marija Puntar iz Kontovelu po vodo k vodnjaka, ki se nahaja pod kontovelskim pokopaliačem. Ko je zajemala iz vodnjaka vodo, se je v omotici prevrmia v vodnjak in je v njem tadi ntonila. — Kd«j stopi v veljavo nova obrtna noveia? — Obrtna novela je bila sankcionirana in razglašena dno 16. febraarja 1907. Novela stopi v veljavo dne 16. avgusta 1907 — le doiočijo 0 obligatnih izkuänjah ačencev stopi ? veljavo še le čez leto dnij. Kar se tiče dokaza sposobnosti v trgovini, zavzemajo izjemno stulišče kronovini Galicija in Bakovina. Trgovinski minister bo določil, kdaj 8topijo v veljavo za te dve deželi določila o dokaza sposobnoati. Na dokaa sposobnosti je zdaj vezana cela vrata obrtov, kakor podobarji, bwrvarji, izde- lovalci ametnih cretlic, konjski mesarji, mlioarji itd. Termin 16 avgast 1907 velja tadi za trgovce s čevlji, moškimi, ženskimi in otroškimi oblekarai. Vsi kon- fckcioiihrji, ki so začeli avojo obrt po 1. janutrju 1907, nimajo pravice jemnti mero, od 16 avgasta 1907, pa sploh ni- majo konfdkcionarji pravici za poprav- ljtna. — — Zavarovauje zasebnib urad- nikov. — Kakor se nam poroča, je mi- nisterbtvo za notranje posle že pričelo izvr.ševati zakon z dne IG decambrn 19I36 St. 1., iz leta 1907 glede na zavarovanj>i zasebnih urmdoikov in nekuttrih javnih uslažbencev. Ministerstvo hoče najprejo doloeiti obteg zavarovanja, to je, kdo mora biti zavavovan. V to svrho je vlada stopila v dogovor s trgovinskimi in obrt- niškimi zbornicami, s strokovnimi druHvi poljedelcev, indastrijcöv, trgovcev asluž- bencev, z notarbkimi, zdravaiäkimi in odvetniškimi zboruicami itd. Opozarjamo druätva in posameznike, ki hočejo v bmisiu novega zakona biti z»varovaui, d« vposljejo svojo iajave doželni vladi najpoznejo do 1. janija t 1. — IMorski pes ob dalmatiuski obali. — V lakj [av. Jurija bliza Senja so {»red kratkim opazili velikanHkega morskega psa, dolgega približua 5 me- trov. RibiOi mo poizkaäali ga u^ti, a jim je ušel. — Mačka rešitelj ca žvljenja. — V Gradcu je v hiäi IVhrfcoviöa nastal ogenj. V «obi je na fctola dremala 80-letna mati Markovičeva, ki seveda ni mogla op^ziti n«»varnoiti. Ž^ h« je starki z»- čelo vnemati krilo, kar začno mačka kot besna skakati, mijavkati, praskati, dokler 8* njenn gospodarica ni prebadila ia tako treßno rcšila. — Stovende iiapiNil za Ru«e ste- nitgralijo. — Štajerski Slovenec, bol- garski pru- liaju nameravajo pričeti stavko v pon- deijek. Drušlva. dr Veselico priredi „ženska po- dražniCH sv, G riia in M-jtocU za Ajdov- ščino, Šturj^ in okolicu" dno 19 marca t. I. v blagohotno pripn-ičeni dvorani g. Fr. Bratina v Ajdovačini. Začetok točno ob 4 arl popoldne. Vstopnina 40 v, s sedežem 1 K. — Srečko po 20 v. Ker je čisti dohodek namenjen naši prepotrebni drožbi, He prpplačila hvaležio sprfijemftjo. K obilni vdeležbi vabi aljudno odbor. i>I. ttKro]aska zadruga" Gorica Via Signori h. štev. 7 skladišče štev. 6 LaJ z> o ft > o LJ LU LX O —I UA UJ > LU >V/) 3 o CO LU —> o VD fX CQ S* ° 3^2= "1 I. L ° s %¦ "g <5. S' E §. p. V «J» CTO, TO o o = 3 (fc=? MOlč čevljar v v Semeniški ulici 1 v C*orici priporoča se za rainovrstna naročila po meri z:i jrospi! in gospoilo. Naročila se izvrsuje hitro. Prežgano žganje v zvc/.i z izdelovanjom hladilnih pijač broz al- kohola sc z najboljširn vspohom prav labko na- pravi. Dotična manipulacija se izvedo po izku- šenem strokoviuaku na lieu mesta. Kar sc tiče potiobnu informaeije glede oddaje takib pijaö kakor lutli jilcdo rcklamo je na razpolugo: „Goldgrube 2500" an die Annoiicn-Expedilion Eduard Braun, Wien I. Rotenlurnsirassc 9. — Oni, ki na to reflekürajo, Btavijo n;ij dotične ponudbc na navederü naslov MEP ako dober za pecivo ali zdravilo kg K 1'20 zpihani pomlaclanski . . . . kg K 1"60 čebelni pitanec......kg K 120 Na debelo v originalrih poäodali se cena izdatno zniža. J. Kopac, svp.fcar v Gnric'. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. št. 2. Prodaja- stroje tudi na teden ske ali mesečne oboroke. Stroji so \z prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. Tzvrstno pecivo priporoča spoštovanim meščanom iu okolicanom pekovski mojster 39K0B BRBTUŽ v dJorici Solska iilica ht. O. V zalogi inia in prodaja moko prve vrstc iz Majdičevega nilina. kupite vedno najbuljse pri domači tvrdki J. ZORNIL ML št. 10 208ka št 10 Ivan Bednarik priporofa svojo : knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št 3. i Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavmco v Gorici na Kornjušt. 11. Delniška družba zndružnih piuauorn Žnlec in Lašhi trg priporoča svoje izboniO pivo v sodcih in v steklenicah. Zalogu v Gorici na Kornu SI. 13. ,Cen.tFaIna posojiluiea' rcgistrovana ^adruga v G[oriei, uliea Yctturirii št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 M mesBčna odpločila v petih lctiti in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907 na menice po 6°|ot na vhnjizbo po 51:.°, ^ Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. SENO N9 FRODil] Dohro konjsko seno, kakor tudi prošano slamo iniani na |>rodaj in pošiljam po železnici na vse kraje. Seno prodaj;im tudi v Gorici in sicer sledečim gospodoni: Francclu Kavčič, Alfredu Bozzini, Willalu, Antonu Orzanu in Otonu Lenassiju v Solkanu. Vsakdo, ki želi od inene seno kupiti, se Jabko pri onienjenih trgovskih tvrdkah infonnira, kako seno imam. Da je rnoje sono izvrslno, pričd lii-ii io, da zalagam s senom vojaško oddajo v Cclju, Ptnju, Mariboru, Gradcu in Trstu, lansko lelo tudi v Gorici. Postrežba poštena, cene zrnerne. ADAM KINZL, Št. Jurij ob južni železnici, NA ŠTAJERSKEM. Eupnjte eerkvene oblekc edino ( tl Y\i\$o slovanakp tvrilke Josef Neškudla, protokolirani zavod za cerkvene obleke v Olomueu, Pošilja cerkvene oprave z 20 odsto cen je kot d uge avstrijske tvrdke in sicer: kasule, pluviale, dalmatike vela, nebesa, toarjake, ahove, čilime, pokrivala, albe, rochete, kaliže, ciborium, monstrance, sveönjake, ltistere it.d. Zalagatelj Njene c. in kr. Visokosti nadvojvodinj-» ]zj-;bölö na Danaju in 16 avstro-ogerskih kapiteljßkih cerk\ä. V ZALOÖI IMA NAJBOUŠE PRECIZNE ZLATE IM SRE- BRNE ŠVKARSKE URE. ^lSuligoj^ UPQP r. 'dr. drž. železnic, Gosposha ulfca št. ZS. JAMČNINA ŠIVALNIM STRO- JEN\ SE PAJE w*~ 0P 5 P0 10 LET. -m Ker xastopam tovarnisko za- logo šivalnili strojev in Klu/im pri ten» zel« nizkc odstotke, /amore vHakdo i)i'i meni knpiti najceucjo in nsijtrpcžnejše tcr tiho idočc ši- valuc Htroje od 21 gld. naproj. Edina slovenska velika zaloga ur in šivalnih strojcv. Gorica.