\ GEOGRAFSKI OBZORNIK republiškega srečanja mladih raziskovalcev in nekaterim geografskim institucijam. Nekateri pomebnejši sklepi, zahteve in že- lje: • bistveno izboljšati obveščanje osnovnih in srednjih šol (razpis za republiško srečanje naj bo javen, po možnosti naslovljen na dijake in učitelje), • za republiško srečanje naj se po strogih kriterijih izbere le 10 do 15 nalog, te pa naj imajo pravico vsaj do 20-minutnega ustnega zagovora, • kriteriji ocenjevanja naloge in zagovora naj bodo čim bolj objektivni in javno objavljeni, posebej za osnovne in posebej za srednje šole, • v vsebinskem smislu naj imajo prednost naloge s področja fizične in regionalne geo- grafije, • Oddelek za geografijo FF naj daje večji poudarek usmeritvam v fizično in regionalno geografijo, • smiselno bi bilo razpisati posebne teme (npr. s področja geomorfologije) z nagradami sponzorjev, da bi tako povečali število nalog s področij, ki se redko pojavijo, • potrebno je najti sponzorje za geografske raziskovalne naloge, • želimo si večje število nagrad za mlade ra- ziskovalce, ki pa naj naj ne bodo v obliki denarja, ampak v obliki knjig, ekskurzij, izle- tov, predvsem pa v obliki objave najboljših nalog, • Geografski obzornik naj nadaljuje z objav- ljanjem najboljših nalog, • podobno, kot je uspelo pridobiti določena sredstva za raziskovalne neloge na maribor- skem, celjskem in kranjskem območju (in še ponekod), naj se poskuša tudi drugje. Če imate še kakšne dodatne predloge za izboljšanje mladinskega raziskovalnega dela, jih lahko pošljete na Geografski obzornik, ki jih bo posredoval na odgovorna mesta. OKROGLA MIZA "OBMEJNOST" Darko Ogrin Sredi januarja 1993 je Zgodovinsko druš- tvo za južno Primorsko v Kopru organiziralo okroglo mizo z naslovom "Obmejnost". Zelja prireditelja je bila, da bi na okrogli mizi s strokovnega vidika obravnavali aktualna vpra- šanja o tem, kako so na razmere v Koprskem primorju in širše, v Istri in bližnji Tržaški pokrajini, vplivale politične in družbene spre- membe v Sloveniji in na Hrvaškem. Prireditelj je tudi želel, da bi svoj pogled na to proble- matiko predstavili strokovnjaki z različnih znanstvenih področij, ki se ukvarjajo s pro- blemi obmejne lege, iz vseh treh držav, ki se stikajo ob zgornjem Jadranu. Žal se je ta del načrta le delno uresničil. Kot nosilci razprave so na okrogli mizi sodelovali: Salvator Žitko iz Pokrajinskega muzeja Koper, ki je v str- njeni obliki predstavil zgodovinska dogajanja v Istri od antike do najnovejših sprememb, dr. Bojko Bučar iz Fakultete za družbene vede, ki je pripravil uvodni prispevek o evrop- skem čezmejnem sodelovanju, in geografa dr. Vladimir Klemenčič (Oddelek za geografijo Filozofske fakultete) in mag. Milan Bufon (SLORI Trst), ki pa sta spregovorila o geopoli- tičnem položaju Severnega Jadrana, perspek- tivah njegovega razvoja in o pomenu manjšin pri tem. Razprava, v kateri je aktivno sodelovalo tudi številno občinstvo, je pokazala, da bi moral biti razvoj regij v Sloveniji sistemsko opredeljen, saj so regije plod različnih geograf- skih danosti in zgodovinskega razvoja. Potre- ba po regionalizmu je bila utemeljena tudi na primeru uspešnega čezmejnega sodelovanja z Italijo po letu 1954, ki je v dobri meri teme- ljilo na institucionaliziranem regionalizmu ob meji, kjer sta obe manjšini pomenili motor medsebojnega sodelovanja. Izražena pa je bila bojazen, da čezmejno sodelovanje s sosednjimi hrvaškimi pokrajinami ne bo zaživelo, ker je nova meja zajela območja, ki so za čezmejno sodelovanje slabo pripravljena. Poleg tega pa po novi slovenski ustavi nove občine in more- bitne regije ne bodo imele ustreznih pristoj- nosti in izvirnih prihodkov, ki so nujno po- treben temelj za sodelovanje. Tudi s hrvaške strani predstavlja močne ovire za morebitno sodelovanje izrazita centralizacija, ki lokalnim skupnostim jemlje možnost odločanja. Prispevki nosilcev razprave na okrogli mizi bodo objavljeni v posebnem tematskem sklopu v tretji številki zbornika Annales - Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin, ki bo predvidoma izšel konec letošnjega leta. GEODETSKI VESTNIK 37/1 Drago Perko Zadnje vrstice tega GO pa namenjamo prvi številka 37. letnika Geodetskega vestni- ka, ki je glasilo Zveze geodetov Slovenije in tokrat obsega 82 strani. V okviru rubrike Iz znanosti in stroke so objavljeni štirje prispevki, od katerih je za geografe še posebej zanimiv članek mag. Bože- ne Lipej z naslovom Možnosti vzpostavljanja topografskih podatkovnih baz v Sloveniji, ki predstavlja podsisteme, ki naj bi sestavljali topografsko bazo podatkov (relief z referenč- nim sistemom, pokrovnost tal, hidrografija, infrastrukturni objekti in naprave, zgradbe, teritorialne členitve prostora, zemljepisna imena - toponimi). V rubriki Aktualnosti je osem prispev- kov, v rubriki Tehnološki dosežki pa dva. Zadnja je rubrika Novice s sedmimi prispev- ki. Med njimi naj opozorimo na poročilo Boža Demšarja z naslovom Slovenija v računalniku in na ponatis uvodnika dr. Vladimirja Kle- menčiča iz GO 40/4. 39